Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letos mineva sto let od odprtja prve razstave nove stvarnosti – v Kunsthalleju v Mannheimu jo je leta 1925 postavil takratni direktor Gustav Friedrich Hartlaub, da bi predstavil delo umetnikov, ki jih ni (več) zanimalo ustvarjanje v ekspresionistični abstraktni maniri ali ponotranjeno likovno izražanje, temveč jasna, oprijemljiva resničnost, oziroma kot je sam to imenoval, nova stvarnost. Ob stoletnici razstave se takratnega likovnega ustvarjanja z različnimi dogodki ne spominjajo le v Nemčiji, ampak tudi drugje po svetu. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so že lani novembra odprli obsežno razstavo, s katero raziskujejo, kako so se nova stvarnost in drugi realizmi časa odrazili v slovenskem vizualnem ustvarjanju, pri čemer tega postavljajo tudi v širši srednjeevropski kontekst. Razstavo so naslovili Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933), na ogled pa bo še do 23. marca. O razstavi, takratni umetnosti in času smo se v MMC-kastu pogovarjali s kustosoma razstave, Goranom Milovanovićem, ki je tudi direktor Galerije Božidar Jakac, in Miho Colnerjem, višjim kustosom v galeriji. Čas med obema vojnama je obdobje nasprotij; poskusa rekonstruiranja življenja, nove umetnosti, filma in fotografije, a tudi gospodarske negotovosti, diktatur in (neza)upanja v boljši jutri. Kako se je na to odzivala umetnost in kaj nas uči o našem času?
Letos mineva sto let od odprtja prve razstave nove stvarnosti – v Kunsthalleju v Mannheimu jo je leta 1925 postavil takratni direktor Gustav Friedrich Hartlaub, da bi predstavil delo umetnikov, ki jih ni (več) zanimalo ustvarjanje v ekspresionistični abstraktni maniri ali ponotranjeno likovno izražanje, temveč jasna, oprijemljiva resničnost, oziroma kot je sam to imenoval, nova stvarnost. Ob stoletnici razstave se takratnega likovnega ustvarjanja z različnimi dogodki ne spominjajo le v Nemčiji, ampak tudi drugje po svetu. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so že lani novembra odprli obsežno razstavo, s katero raziskujejo, kako so se nova stvarnost in drugi realizmi časa odrazili v slovenskem vizualnem ustvarjanju, pri čemer tega postavljajo tudi v širši srednjeevropski kontekst. Razstavo so naslovili Odmaknjeni pogled: Nova stvarnost in realizmi v Srednji Evropi (1925–1933), na ogled pa bo še do 23. marca. O razstavi, takratni umetnosti in času smo se v MMC-kastu pogovarjali s kustosoma razstave, Goranom Milovanovićem, ki je tudi direktor Galerije Božidar Jakac, in Miho Colnerjem, višjim kustosom v galeriji. Čas med obema vojnama je obdobje nasprotij; poskusa rekonstruiranja življenja, nove umetnosti, filma in fotografije, a tudi gospodarske negotovosti, diktatur in (neza)upanja v boljši jutri. Kako se je na to odzivala umetnost in kaj nas uči o našem času?
Gostja MMC-kasta je bila Nina Žitek, predsednica Slovenskega društva Transplant, društva prejemnikov darovanega organa, ki so ji 11 leti presadili jetra. Kako se je operaciji spremenilo njeno življenje? S kakšnimi dvomi in izzivi se je srečala? Vabljeni k ogledu MMC-kasta.
Gostja MMC-kasta je bila Nina Žitek, predsednica Slovenskega društva Transplant, društva prejemnikov darovanega organa, ki so ji 11 leti presadili jetra. Kako se je operaciji spremenilo njeno življenje? S kakšnimi dvomi in izzivi se je srečala? Vabljeni k ogledu MMC-kasta.
Gost MMC-kasta je bil Matjaž Šerkezi, predan gorski reševalec, alpinist, inštruktor, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija ter mož in oče. «Množice v gorah mi gredo na živce, če se lahko tako izrazim, ker v gorah iščem osebni mir, da se tam spočijem, tega pa tam v poletni planinski sezoni ni.«
Gost MMC-kasta je bil Matjaž Šerkezi, predan gorski reševalec, alpinist, inštruktor, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenija ter mož in oče. «Množice v gorah mi gredo na živce, če se lahko tako izrazim, ker v gorah iščem osebni mir, da se tam spočijem, tega pa tam v poletni planinski sezoni ni.«
Tokratni MMC-kast je spodbudila razstava v atriju ljubljanske mestne hiše o dunajski stanovanjski politiki, kjer letno zgradijo 6 do 7 tisoč novih stanovanj in kjer pravico do lastnega stanovanja smatrajo kot dolžnost mesta oziroma države. Z arhitektom Milošem Koscem in krajinsko arhitektko ter urbanistko Majo Simoneti smo spregovorili o tem, kdaj bo Ljubljana in z njo Slovenija spet na tej poti.
Tokratni MMC-kast je spodbudila razstava v atriju ljubljanske mestne hiše o dunajski stanovanjski politiki, kjer letno zgradijo 6 do 7 tisoč novih stanovanj in kjer pravico do lastnega stanovanja smatrajo kot dolžnost mesta oziroma države. Z arhitektom Milošem Koscem in krajinsko arhitektko ter urbanistko Majo Simoneti smo spregovorili o tem, kdaj bo Ljubljana in z njo Slovenija spet na tej poti.
MMC-kast ob obletnici začetka vojne v Gazi z nekdanjima predsednikoma republike Milanom Kučanom in Danilom Türkom. "Žal je ta prva obletnica lahko tudi obletnica nečesa, kar bo trajalo veliko dlje," trenutni zeitgeist oriše nekdanji predsednik Kučan. Nekdanji predsednik Türk pa je dodal: "To je trenutek, ko stvari uhajajo izpod nadzora velikih sil."
MMC-kast ob obletnici začetka vojne v Gazi z nekdanjima predsednikoma republike Milanom Kučanom in Danilom Türkom. "Žal je ta prva obletnica lahko tudi obletnica nečesa, kar bo trajalo veliko dlje," trenutni zeitgeist oriše nekdanji predsednik Kučan. Nekdanji predsednik Türk pa je dodal: "To je trenutek, ko stvari uhajajo izpod nadzora velikih sil."