Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenija kot edina evropska država leži na območju, kjer se srečujejo Južna, Srednja in Vzhodna Evropa ter Jadransko morje in je edina država ,ki je del treh evropskih Makroregij – Podonavske, Jadransko-jonske in Alpske, ki povezujejo 19 držav članic in 8 držav nečlanic EU.
Ideja Makroregij je povezovanje med državami, idejami, ljudmi in projekti, izmenjava dobrih praks in sodelovanje, ki ohranja okolje, spodbuja inovacije in delovna mesta, kjer podnebne spremembe, živalska in rastlinska raznovrstnost ter življenjski pogoji predstavljajo poseben izziv in kjer je ustvarjanje novih pogojev za mlade generacije, ki živijo ob pomembnih rekah, gorah in morjih Evrope ena izmed prioritet.
Makroregijski projekti ne prihajajo iz strani držav temveč iz strani državljanov.
Zato smo odšli na pot po zgodbe, k ljudem in strokovnjakom. Kako in s kom se povezujemo, kakšne sadove je to obrodilo? Kako se razvijajo območja znotraj teh makroregij, na katere meji tudi Slovenija? In predvsem, s kakšnimi idejami se ljudje povezujejo, da dobre prakse prinesejo nove spodbude in smeri.
Oddaje MAKROREGIJE TUKAJ IN ZDAJ je nov mednarodni projekt TV Slovenija, ki je nastal v sodelovanju z Evropsko komisijo, pripravlja pa ga pisana ekipa izkušenih novinarjev in mlajše generacije. Skupaj so obiskali Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo, Italijo, Hrvaško in Črno goro.
V 25 oddajah iz Podonavja, Alpskega sveta in Jadrana boste videli zgodbe ljudi, njihovih idej in povezovanja. Vsaki izmed makroregij, v kateri leži ali meji tudi Slovenija, smo namenili 8 oddaj. Kako makroregionalni strateški razvoj EU in lokalnih iniciativ širše vpliva na posamezno makroregijo, boste lahko izvedeli v treh 25-minutnih oddajah, celovečerni dokumentarni film pa bo prepletel oboje in pokazal široko raznolikost, ki jo Evropi in Sloveniji prinašajo Makroregije.
Nagovarjali vas bomo skozi ekrane, splet in Facebook, da bomo tukaj in zdaj, zbrali ideje, ki nas bodo povezale.
Pridružite se nam!
Oddaja je sofinancirana iz EU sredstev in je zato dostopna brez registracije tudi zunaj Slovenije.
Kolesarska pot vzdolž nekdanje železne zavese, ki je skoraj pol stoletja razdvajala Evropo na vzhod in zahod, vodi več kot 10 tisoč km po mejah med nekdanjim socialističnim in kapitalističnim blokom. Včasih se ljudje tej meji brez posebnih dovoljenje niti približati niso smeli, zdaj pa marsikje kolesarska pot vijuga sem in tja čez državne meje, ne da bi kolesarji vedeli, v kateri državi sploh so - nekaj, česar si včasih ljudje niti v najbolj drznih sanjah niso mogli predstavljati. Kolesarska pot Železna zavesa je del mreže evropskih kolesarskih poti, ki povezujejo evropsko celino. Je najdaljša med njimi, ko bo dokončana, bo dolga več kot 10 tisoč kilometrov - od Barentsovega do Črnega morja. Del poteka tudi v Sloveniji. Na južnem Madžarskem pot še ni v celoti dokončana in označena, a že privablja poleg domačinov, ki jo uporabljajo za vsakodnevne opravke, številne turiste, ki bi sicer teh krajev ne obiskali.
Kolesarska pot vzdolž nekdanje železne zavese, ki je skoraj pol stoletja razdvajala Evropo na vzhod in zahod, vodi več kot 10 tisoč km po mejah med nekdanjim socialističnim in kapitalističnim blokom. Včasih se ljudje tej meji brez posebnih dovoljenje niti približati niso smeli, zdaj pa marsikje kolesarska pot vijuga sem in tja čez državne meje, ne da bi kolesarji vedeli, v kateri državi sploh so - nekaj, česar si včasih ljudje niti v najbolj drznih sanjah niso mogli predstavljati. Kolesarska pot Železna zavesa je del mreže evropskih kolesarskih poti, ki povezujejo evropsko celino. Je najdaljša med njimi, ko bo dokončana, bo dolga več kot 10 tisoč kilometrov - od Barentsovega do Črnega morja. Del poteka tudi v Sloveniji. Na južnem Madžarskem pot še ni v celoti dokončana in označena, a že privablja poleg domačinov, ki jo uporabljajo za vsakodnevne opravke, številne turiste, ki bi sicer teh krajev ne obiskali.
Rečni sediment vpliva na plovnost rek, na ribolov, na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah… Ponekod ga je preveč, ponekod premalo. Kaj storiti s sedimentom v jezovih? Je to odpadek? Ga je smiselno izkopati ali – ko vode narastejo – spustiti po reki navzdol? Rečni sediment je velika neznanka. Tudi v porečju Donave in njenih pritokov se z njim doslej ni nihče resno, strokovno in organizirano ukvarjal. Države imajo vsaka svoj sistem meritev in rezultatov ni mogoče primerjati. A ker se je upravljanja sedimenta nujno lotiti na mednarodni ravni, so se države začele povezovati in iskati skupne rešitve. Pri projektu Evropske unije Seddon so ob Donavi zgradili raziskovalni kanal, rezultati raziskav in možne strategije upravljanja pa bodo na voljo vsem podonavskim državam.
Rečni sediment vpliva na plovnost rek, na ribolov, na proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah… Ponekod ga je preveč, ponekod premalo. Kaj storiti s sedimentom v jezovih? Je to odpadek? Ga je smiselno izkopati ali – ko vode narastejo – spustiti po reki navzdol? Rečni sediment je velika neznanka. Tudi v porečju Donave in njenih pritokov se z njim doslej ni nihče resno, strokovno in organizirano ukvarjal. Države imajo vsaka svoj sistem meritev in rezultatov ni mogoče primerjati. A ker se je upravljanja sedimenta nujno lotiti na mednarodni ravni, so se države začele povezovati in iskati skupne rešitve. Pri projektu Evropske unije Seddon so ob Donavi zgradili raziskovalni kanal, rezultati raziskav in možne strategije upravljanja pa bodo na voljo vsem podonavskim državam.
Vzdolž Donave so se številni naravni parki povezali med seboj in skupaj skrbijo za ohranjanje biodiverzitete, si izmenjujejo znanja in izkušnje in izvajajo različne projekte, veliko od njih s pomočjo evropskih sredstev. Nekateri parki so že leta urejeni, dobro znani in obiskani – npr. Donau Auen pri Dunaju, nekateri parki pa se šele razvijajo in jim izkušnje drugih in seveda finančne vzpodbude EU pri tem zelo pomagajo. Tudi Kopački rit na sotočju Drave in Donave postaja sodoben, obiskovalcem – predvsem pa rastlinam in živalim v njem – prijazen park. V parku je še prisotna tragedija novejše zgodovine, saj so nekateri predeli parka zaradi minskih polj še vedno nedostopni. Tu je potekala hrvaško-srbska fronta, bežale so družine, umirali ljudje. A tudi to lahko narava obrne v svoj prid – tam, kamor človeška noga ne stopi, se ohranjajo neokrnjeni predeli.
Vzdolž Donave so se številni naravni parki povezali med seboj in skupaj skrbijo za ohranjanje biodiverzitete, si izmenjujejo znanja in izkušnje in izvajajo različne projekte, veliko od njih s pomočjo evropskih sredstev. Nekateri parki so že leta urejeni, dobro znani in obiskani – npr. Donau Auen pri Dunaju, nekateri parki pa se šele razvijajo in jim izkušnje drugih in seveda finančne vzpodbude EU pri tem zelo pomagajo. Tudi Kopački rit na sotočju Drave in Donave postaja sodoben, obiskovalcem – predvsem pa rastlinam in živalim v njem – prijazen park. V parku je še prisotna tragedija novejše zgodovine, saj so nekateri predeli parka zaradi minskih polj še vedno nedostopni. Tu je potekala hrvaško-srbska fronta, bežale so družine, umirali ljudje. A tudi to lahko narava obrne v svoj prid – tam, kamor človeška noga ne stopi, se ohranjajo neokrnjeni predeli.
Baltik, Alpe, Donav, Jadransko in Jonsko morje povezujejo 19 držav članic in 8 držav, ki niso članice EU. V štirih makroregijskih območjih živi 283 milijonov ljudi. Na podlagi skupnih podnebnih, gospodarskih in družbenih značilnosti in izzivov je Evropski Svet oblikoval Baltsko, Podonavsko, Jadransko-jonsko in Alpsko makroregijo. Slovenija je edina evropska država, ki se nahaja na stičišču treh evropskih makroregij, Alpski, Jadransko-jonski in Podonavski, kar prinaša veliko izzivov in priložnosti za povezovanje projektov in idej, kar je osnovni cilj evropskih makroregijskih strategij, s katerimi želi EU spodbujati, da države, tako članice kot nečlanice EU, s povezovanjem ljudi, idej in projektov, prispevajo k skupnemu razvoju.
Baltik, Alpe, Donav, Jadransko in Jonsko morje povezujejo 19 držav članic in 8 držav, ki niso članice EU. V štirih makroregijskih območjih živi 283 milijonov ljudi. Na podlagi skupnih podnebnih, gospodarskih in družbenih značilnosti in izzivov je Evropski Svet oblikoval Baltsko, Podonavsko, Jadransko-jonsko in Alpsko makroregijo. Slovenija je edina evropska država, ki se nahaja na stičišču treh evropskih makroregij, Alpski, Jadransko-jonski in Podonavski, kar prinaša veliko izzivov in priložnosti za povezovanje projektov in idej, kar je osnovni cilj evropskih makroregijskih strategij, s katerimi želi EU spodbujati, da države, tako članice kot nečlanice EU, s povezovanjem ljudi, idej in projektov, prispevajo k skupnemu razvoju.
Suša je v Podonavju pogosta, zaradi podnebnih sprememb pa bo v prihodnje še huje. Čedalje več jih bo in vse močnejše bodo. Za zmanjšanje vpliva suše je treba uporabljati učinkovita orodja za njeno prepoznavanje in sledenje ter pravočasno ukrepati. 22 partnerjev iz različnih podonavskih držav se je povezalo v projektu Tveganje za sušo v Podonavski regiji DriDanube, ki ga vodi Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO, in skupaj zdaj vzpostavljajo sistem za obvladovanje suše.
Suša je v Podonavju pogosta, zaradi podnebnih sprememb pa bo v prihodnje še huje. Čedalje več jih bo in vse močnejše bodo. Za zmanjšanje vpliva suše je treba uporabljati učinkovita orodja za njeno prepoznavanje in sledenje ter pravočasno ukrepati. 22 partnerjev iz različnih podonavskih držav se je povezalo v projektu Tveganje za sušo v Podonavski regiji DriDanube, ki ga vodi Agencija republike Slovenije za okolje – ARSO, in skupaj zdaj vzpostavljajo sistem za obvladovanje suše.
V Podonavju naj bi zaradi podnebnih sprememb – tako kot še marsikod drugod – poplave postajale vse pogostejše in vse močnejše. Preprečevanje poplavnega tveganja je zato ena od najpomembnejših nalog obdonavskih krajev. Eden od uspešnih primerov je mesto Dunaj, kjer je kot del protipoplavnih ukrepov nastal 21 km dolg donavski otok in postal – ne da bi to sprva sploh načrtovali – eden izmed najbolj priljubljenih rekreacijskih predelov mesta. Nekaj kilometrov niže leži naravni park Donau Auen, kjer so Donavo ogradili, zdaj pa podirajo brežine in širijo prostor za razlivanje reke ob narastlih vodah, da ne bi ogrožala krajev naprej po toku. Še dlje, na sotočju Drave in Donave, pa so v Kopačkem ritu poplave od nekdaj del naravnega cikla.
V Podonavju naj bi zaradi podnebnih sprememb – tako kot še marsikod drugod – poplave postajale vse pogostejše in vse močnejše. Preprečevanje poplavnega tveganja je zato ena od najpomembnejših nalog obdonavskih krajev. Eden od uspešnih primerov je mesto Dunaj, kjer je kot del protipoplavnih ukrepov nastal 21 km dolg donavski otok in postal – ne da bi to sprva sploh načrtovali – eden izmed najbolj priljubljenih rekreacijskih predelov mesta. Nekaj kilometrov niže leži naravni park Donau Auen, kjer so Donavo ogradili, zdaj pa podirajo brežine in širijo prostor za razlivanje reke ob narastlih vodah, da ne bi ogrožala krajev naprej po toku. Še dlje, na sotočju Drave in Donave, pa so v Kopačkem ritu poplave od nekdaj del naravnega cikla.
Najbolj aktiven del populacije mladih v Podonavju so mladi podjetniki. Center za evropsko prihodnost je 20 mladih podjetnikov iz 10 podonavskih držav povabil v Maribor, ker jim je omogočil dvoje izkušenj: da se spoznajo med seboj in se povežejo s kolegi iz regije, obenem pa sodelujejo na mednarodni konferenci Podim, na kateri se zberejo odlični podjetniki, ustanovitelji zagonskih podjetij, vlagatelji in predavatelji z vsega sveta. Mladi iz Podonavja so se seznanili tudi z možnostmi financiranja skupnih projektov. To je kratka zgodba o mladih podjetnih ljudeh iz Budimpešte, ki so ustanovili zagonsko podjetje. Kako so začeli, kakšne so njihove želje in ambicije, kje vidijo priložnosti, kako gledajo na prihodnost Podonavja?
Najbolj aktiven del populacije mladih v Podonavju so mladi podjetniki. Center za evropsko prihodnost je 20 mladih podjetnikov iz 10 podonavskih držav povabil v Maribor, ker jim je omogočil dvoje izkušenj: da se spoznajo med seboj in se povežejo s kolegi iz regije, obenem pa sodelujejo na mednarodni konferenci Podim, na kateri se zberejo odlični podjetniki, ustanovitelji zagonskih podjetij, vlagatelji in predavatelji z vsega sveta. Mladi iz Podonavja so se seznanili tudi z možnostmi financiranja skupnih projektov. To je kratka zgodba o mladih podjetnih ljudeh iz Budimpešte, ki so ustanovili zagonsko podjetje. Kako so začeli, kakšne so njihove želje in ambicije, kje vidijo priložnosti, kako gledajo na prihodnost Podonavja?
Kanin je najvišje ležeče visokogorsko smučišče v Sloveniji, hkarti je tudi eno redkih, ki povezuje dve državi: Slovenijo in Italijo. Na eni strani pogled seže preko Zgornje Soške doline do Jadranskega morja, na drugi strani pa od Sella Neve-e do Alp. Če so gore sicer naravna bariera med narodi, je Kanin ravno nasprotno – gora, ki združuje. Občine sodelujejo v čezmejnih projektih in Bovec je tako ponovno zaživel tudi pozimi.
Kanin je najvišje ležeče visokogorsko smučišče v Sloveniji, hkarti je tudi eno redkih, ki povezuje dve državi: Slovenijo in Italijo. Na eni strani pogled seže preko Zgornje Soške doline do Jadranskega morja, na drugi strani pa od Sella Neve-e do Alp. Če so gore sicer naravna bariera med narodi, je Kanin ravno nasprotno – gora, ki združuje. Občine sodelujejo v čezmejnih projektih in Bovec je tako ponovno zaživel tudi pozimi.
Donava je najbolj pomembna vodna transportna žila v Podonavju. Številke o prevozu transporta blaga in potnikov iz leta v leto naraščajo, a ne tako, kot bi lahko in bi bilo tudi ceneje in okolju bolj prijazno od uporabe cest in železnic. Nemoteno plovbo po Donavi še vedno ovirajo številne prepreke in različni interesi. Eden od dobrih primerov, kako reko povezati z drugimi transportnimi potmi, je pristanišče na Dunaju, kjer upoštevajo načelo trimodalnosti: povezave z rečnim, cestnim in železniškim prometom.
Donava je najbolj pomembna vodna transportna žila v Podonavju. Številke o prevozu transporta blaga in potnikov iz leta v leto naraščajo, a ne tako, kot bi lahko in bi bilo tudi ceneje in okolju bolj prijazno od uporabe cest in železnic. Nemoteno plovbo po Donavi še vedno ovirajo številne prepreke in različni interesi. Eden od dobrih primerov, kako reko povezati z drugimi transportnimi potmi, je pristanišče na Dunaju, kjer upoštevajo načelo trimodalnosti: povezave z rečnim, cestnim in železniškim prometom.
Kečige so ribe iz družine jesetrov. Čeprav spadajo med manjše ribe iz te družine, lahko zrastejo precej čez meter v dolžino in tehtajo do 16 kilogramov. Zaradi prevelikega ulova, prekinitev njihovih poti ob pregrajevanju rek in onesnaženja voda so v zgornjem in srednjem delu Donave skoraj izumrle. V okviru projekta LifeStarlet so jih začeli na donavskem otoku na Dunaju gojiti in spuščati v Donavo, da bi jih ponovno naselili.
Kečige so ribe iz družine jesetrov. Čeprav spadajo med manjše ribe iz te družine, lahko zrastejo precej čez meter v dolžino in tehtajo do 16 kilogramov. Zaradi prevelikega ulova, prekinitev njihovih poti ob pregrajevanju rek in onesnaženja voda so v zgornjem in srednjem delu Donave skoraj izumrle. V okviru projekta LifeStarlet so jih začeli na donavskem otoku na Dunaju gojiti in spuščati v Donavo, da bi jih ponovno naselili.
V Jadransko-jonski makroregiji v 8 državah živi 70 milijonov ljudi. Morje je naravni vir, ki prinaša številne izzive in priložnosti, države ki ležijo v tej makroregiji delijo zgodovino in geografski položaj, vendar so izredno različne tako po gospodarski razvitosti kot stopnji nezaposlenosti in odgovornemu odnosu do okolja. Države Jadransko –jonske makroregije so tako članice kot nečlanice EU zato ima ta prostor zelo pomembno vlogo pri približevanju Vzhodnega Balkana Evropi ter pri odpiranju Evrope v druge dele sveta. Pomorska avtocesta je povezovalni projekt vseh držav te makroregije, ki imajo vedno več skupnih projektov na področju trajnostnega razvoja, zaščite naravne dediščine, pa tudi razvoja ribištva in školjkarstva.
V Jadransko-jonski makroregiji v 8 državah živi 70 milijonov ljudi. Morje je naravni vir, ki prinaša številne izzive in priložnosti, države ki ležijo v tej makroregiji delijo zgodovino in geografski položaj, vendar so izredno različne tako po gospodarski razvitosti kot stopnji nezaposlenosti in odgovornemu odnosu do okolja. Države Jadransko –jonske makroregije so tako članice kot nečlanice EU zato ima ta prostor zelo pomembno vlogo pri približevanju Vzhodnega Balkana Evropi ter pri odpiranju Evrope v druge dele sveta. Pomorska avtocesta je povezovalni projekt vseh držav te makroregije, ki imajo vedno več skupnih projektov na področju trajnostnega razvoja, zaščite naravne dediščine, pa tudi razvoja ribištva in školjkarstva.
The Adriatic-Ionian Region connects eight countries and 70 million people. The sea is a natural resource bringing numerous challenges and opportunities. The countries from this macro-region share a common history and geographical position, but their economic development, rates of unemployment and attitudes toward the environment vary significantly. The Adriatic-Ionian Region unites both members of the EU and other states, hence this region plays a very important role in the East Balkans' approximation to the EU and connecting Europe with other parts of the world.
The Adriatic-Ionian Region connects eight countries and 70 million people. The sea is a natural resource bringing numerous challenges and opportunities. The countries from this macro-region share a common history and geographical position, but their economic development, rates of unemployment and attitudes toward the environment vary significantly. The Adriatic-Ionian Region unites both members of the EU and other states, hence this region plays a very important role in the East Balkans' approximation to the EU and connecting Europe with other parts of the world.
Reka Bojana, ki se v morje izliva blizu velike ulcinjske plaže, je naravna in kulturna dediščina Črne gore. Na njenih bregovih stojijo stare ribiške hiše *kalimere*, ker se tukaj mešata sladka in slana voda in je zato rib veliko. Bojana je bogata, pravi mladi ribič Ivo, ki je kritičen do obnove starih ribiških hiš. Reko Bojano je treba zaščititi, pri tem ribiči zelo zavzeto sodelujejo tudi z Inštitutom za morsko biologijo iz Kotorja – v projektih Jadransko-Jonske regije, ki povezujejo Črno goro, Albanijo in Italijo.
Reka Bojana, ki se v morje izliva blizu velike ulcinjske plaže, je naravna in kulturna dediščina Črne gore. Na njenih bregovih stojijo stare ribiške hiše *kalimere*, ker se tukaj mešata sladka in slana voda in je zato rib veliko. Bojana je bogata, pravi mladi ribič Ivo, ki je kritičen do obnove starih ribiških hiš. Reko Bojano je treba zaščititi, pri tem ribiči zelo zavzeto sodelujejo tudi z Inštitutom za morsko biologijo iz Kotorja – v projektih Jadransko-Jonske regije, ki povezujejo Črno goro, Albanijo in Italijo.
The Baltic Sea, the Alps, the Danube, the Adriatic and the Ionian Seas connect 19 EU members and 8 non-EU member states. Four macro-regions have 283 million inhabitants all told. Based on common climates, economic and social characteristics and challenges, the European Council created the Baltic, Danube, Adriatic-Ionian and Alpine Regions. Slovenia is the only European country at the meeting point of three European macro-regions, namely the Alpine, Adriatic-Ionian and Danube. Its position brings a lot of challenges and opportunities for joint projects and ideas. This is also the main goal of the European macro-regional strategies, aimed to encourage both EU member states and non-EU member states to connect people, ideas and projects and thus contribute to their common development.
The Baltic Sea, the Alps, the Danube, the Adriatic and the Ionian Seas connect 19 EU members and 8 non-EU member states. Four macro-regions have 283 million inhabitants all told. Based on common climates, economic and social characteristics and challenges, the European Council created the Baltic, Danube, Adriatic-Ionian and Alpine Regions. Slovenia is the only European country at the meeting point of three European macro-regions, namely the Alpine, Adriatic-Ionian and Danube. Its position brings a lot of challenges and opportunities for joint projects and ideas. This is also the main goal of the European macro-regional strategies, aimed to encourage both EU member states and non-EU member states to connect people, ideas and projects and thus contribute to their common development.
The Bojana river, which flows into the sea near the Montenegrin town of Ulcinj is a natural heritage that needs to be protected. Local fishermen still use traditional fishing techniques. River cottages or 'kalimeras' are an important cultural heritage, which the Institute of Marine Biology of Kotor strives to protect, also by participating in international projects from Italy, Montenegro and Albania.
The Bojana river, which flows into the sea near the Montenegrin town of Ulcinj is a natural heritage that needs to be protected. Local fishermen still use traditional fishing techniques. River cottages or 'kalimeras' are an important cultural heritage, which the Institute of Marine Biology of Kotor strives to protect, also by participating in international projects from Italy, Montenegro and Albania.
V Alpski makroregiji prebiva več kot 70 milijonov ljudi v sedmih državah in 48 regijah. Evropska unija je strategijo za razvoj Alpske makroregije sprejela leta 2015, z idejo povezovanja različnih držav z enakimi izzivi v tem prostoru, ki se sooča z demografskimi težavami , kjer je velik izziv odgovoren odnos do okolja še posebej v kontekstu turizma in kjer je priložnost za številne razvojne projekte , saj se v Alpski makroregiji nahajajo najbolj razvite evropske države. Slovenija ima kot del Alpske makroregije možnosti za povezovanje s svojimi sosedami v različnih projektih in dobrih praksah. V oddaji o Alpski makroregiji , smo se odpravili na Bovško , Vojsko in Bohinjsko, v sosednje biosferno območje Nockberge v Avstriji, ter obiskali Alpsko prestolnico 2018 Brixen na Tirolskem.
V Alpski makroregiji prebiva več kot 70 milijonov ljudi v sedmih državah in 48 regijah. Evropska unija je strategijo za razvoj Alpske makroregije sprejela leta 2015, z idejo povezovanja različnih držav z enakimi izzivi v tem prostoru, ki se sooča z demografskimi težavami , kjer je velik izziv odgovoren odnos do okolja še posebej v kontekstu turizma in kjer je priložnost za številne razvojne projekte , saj se v Alpski makroregiji nahajajo najbolj razvite evropske države. Slovenija ima kot del Alpske makroregije možnosti za povezovanje s svojimi sosedami v različnih projektih in dobrih praksah. V oddaji o Alpski makroregiji , smo se odpravili na Bovško , Vojsko in Bohinjsko, v sosednje biosferno območje Nockberge v Avstriji, ter obiskali Alpsko prestolnico 2018 Brixen na Tirolskem.
The Alpine Region is home to more than 70 million people. It spans the territory of seven countries and includes 48 regions. The European Union adopted the strategy for the Alpine Region in 2015, with the idea to connect different countries going through the same challenges. The region has to contend with demographic problems and big challenges regarding a responsible attitude towards the environment, especially in the tourist industry. Nevertheless, the Alpine Region also offers opportunities for numerous development projects, as it includes the most developed European countries. Within the Alpine Region, Slovenia has good opportunities to co-operate with its neighbouring countries in various projects and to establish good practices.
The Alpine Region is home to more than 70 million people. It spans the territory of seven countries and includes 48 regions. The European Union adopted the strategy for the Alpine Region in 2015, with the idea to connect different countries going through the same challenges. The region has to contend with demographic problems and big challenges regarding a responsible attitude towards the environment, especially in the tourist industry. Nevertheless, the Alpine Region also offers opportunities for numerous development projects, as it includes the most developed European countries. Within the Alpine Region, Slovenia has good opportunities to co-operate with its neighbouring countries in various projects and to establish good practices.
Luka Milošević pravi, da ima najlepšo pisarno na svetu, njegovo školjčišče je v Boki Kotorski, kjer je po analizah Inštituta za morsko biologijo iz Kotorja veliko odličnih lokacij za pridelavo školjk. Z školjkarstvom se je začel ukvarjati nedavno, kot pomorec si je želel več časa preživeti z družino. Tokratna sezona je bila dobra, kakovostne školjke, ki so vir proteinov, je mogoče dobro prodajati restavracijam. Boško pa je že prekaljen školjkar, za novi poklic se je odločil po razpadu jugoslovanske vojske, danes se s pridelavo školjk ukvarja vsa njegova družina. Pridelava školjk je kot kmetovanje, polje v morju pa prav tako ni varno pred »škodljivci«, največji sovražniki školjkarjev so orade.
Luka Milošević pravi, da ima najlepšo pisarno na svetu, njegovo školjčišče je v Boki Kotorski, kjer je po analizah Inštituta za morsko biologijo iz Kotorja veliko odličnih lokacij za pridelavo školjk. Z školjkarstvom se je začel ukvarjati nedavno, kot pomorec si je želel več časa preživeti z družino. Tokratna sezona je bila dobra, kakovostne školjke, ki so vir proteinov, je mogoče dobro prodajati restavracijam. Boško pa je že prekaljen školjkar, za novi poklic se je odločil po razpadu jugoslovanske vojske, danes se s pridelavo školjk ukvarja vsa njegova družina. Pridelava školjk je kot kmetovanje, polje v morju pa prav tako ni varno pred »škodljivci«, največji sovražniki školjkarjev so orade.
Boka Kotorska is a micro location with very good conditions for mussel growing. This activity also creates new jobs.
Boka Kotorska is a micro location with very good conditions for mussel growing. This activity also creates new jobs.
Donava je za Volgo druga najdaljša evropska reka. Njena 2860 kilometrov dolga pot od izvira v Schwarzwaldu, Črnem gozdu, do izliva v Črnem morju se vije skozi zgodovinsko, gospodarsko in kulturno izredno raznovrstna območja. Evropska unija je v želji, da bi se širše območje Podonavja bolj povezalo in razvilo, sprejela Podonavsko strategijo. Ta makroregija zajema 14 držav, devet od njih je polnopravnih članic Evropske unije. Na tem ozemlju živi 115 milijonov prebivalcev, ki v različnih projektih uresničujejo skupne interese: prometne, energetske, kulturne, naravovarstvene, izobraževalne, varnostne … Sodelovanje v evropskih projektih marsikje pomeni edino možnost zaposlitve. Slovenija sodeluje v številnih od njih – od boja proti suši in poplavam do upravljanja sedimenta v rekah in novih kolesarskih poti. Ekipa Televizije Slovenija je obiskala nekaj Podonavskih držav in predstavila projekte, zanimive za vso makroregijo. Novinarka: Darja Mihalič Režiserka: Siena Krušič
Donava je za Volgo druga najdaljša evropska reka. Njena 2860 kilometrov dolga pot od izvira v Schwarzwaldu, Črnem gozdu, do izliva v Črnem morju se vije skozi zgodovinsko, gospodarsko in kulturno izredno raznovrstna območja. Evropska unija je v želji, da bi se širše območje Podonavja bolj povezalo in razvilo, sprejela Podonavsko strategijo. Ta makroregija zajema 14 držav, devet od njih je polnopravnih članic Evropske unije. Na tem ozemlju živi 115 milijonov prebivalcev, ki v različnih projektih uresničujejo skupne interese: prometne, energetske, kulturne, naravovarstvene, izobraževalne, varnostne … Sodelovanje v evropskih projektih marsikje pomeni edino možnost zaposlitve. Slovenija sodeluje v številnih od njih – od boja proti suši in poplavam do upravljanja sedimenta v rekah in novih kolesarskih poti. Ekipa Televizije Slovenija je obiskala nekaj Podonavskih držav in predstavila projekte, zanimive za vso makroregijo. Novinarka: Darja Mihalič Režiserka: Siena Krušič
The Danube is after the Volga the second longest European river. It starts its 2,860 kilometres long journey in Schwarzwald or the Black Forest, and flows into the Black Sea. On its way, the Danube meanders through historically, economically and culturally very diverse areas. The EU has adopted the Danube strategy, in order to enable the greater Danube basin to become more connected and developed. This macro-region includes 14 different countries – nine of them are full EU members. No less than 115 million people live in the region. Under the umbrella of different projects, they perform common interests in the fields of transport, energy, culture, the environment, education and security.
The Danube is after the Volga the second longest European river. It starts its 2,860 kilometres long journey in Schwarzwald or the Black Forest, and flows into the Black Sea. On its way, the Danube meanders through historically, economically and culturally very diverse areas. The EU has adopted the Danube strategy, in order to enable the greater Danube basin to become more connected and developed. This macro-region includes 14 different countries – nine of them are full EU members. No less than 115 million people live in the region. Under the umbrella of different projects, they perform common interests in the fields of transport, energy, culture, the environment, education and security.
Po podatkih nevladne organizacije Green Sail v hrvaškem morju letno pluje več kot 190.000 ladij, kar je za morje velika okoljska obremenitev. Morje prinaša na obalo vedno več odpadkov, največ je plastike, ki v svoji mikroobliki ogroža tudi vodne sisteme v Jadransko-Jonski makroregiji. Ornela Krezić vodi nevladno organizacijo Green Sail in je prava ambasadorka spodbujanja odgovornega odnosa do morja in reciklaže, pri tem sodeluje tudi s številnimi skiperji in pristanišči. Z ozaveščanjem in analiziranjem odpadkov na črnogorskih plažah pa se v okviru projekta Jadransko-Jonske makroregije Welcome ukvarja tudi Inštitut za morsko biologijo iz Kotorja. Na vseh plažah Jadrana med odpadki prevladuje plastika, veliko pa je tudi cigaretnih ogorkov.
Po podatkih nevladne organizacije Green Sail v hrvaškem morju letno pluje več kot 190.000 ladij, kar je za morje velika okoljska obremenitev. Morje prinaša na obalo vedno več odpadkov, največ je plastike, ki v svoji mikroobliki ogroža tudi vodne sisteme v Jadransko-Jonski makroregiji. Ornela Krezić vodi nevladno organizacijo Green Sail in je prava ambasadorka spodbujanja odgovornega odnosa do morja in reciklaže, pri tem sodeluje tudi s številnimi skiperji in pristanišči. Z ozaveščanjem in analiziranjem odpadkov na črnogorskih plažah pa se v okviru projekta Jadransko-Jonske makroregije Welcome ukvarja tudi Inštitut za morsko biologijo iz Kotorja. Na vseh plažah Jadrana med odpadki prevladuje plastika, veliko pa je tudi cigaretnih ogorkov.
Green Sailing, a NGO from Split, Croatia, has started to raise awareness of responsible tourism within nautical tourism. There is more and more plastic dumped in the sea, and the coves of the Dalmatian islands are bulging with a wide variety of rubbish. The Montenegrin Institute of Marine Biology in Kotor, also participates in international projects, including the 'Welcome' project which aims to clean Montenegrin beaches.
Green Sailing, a NGO from Split, Croatia, has started to raise awareness of responsible tourism within nautical tourism. There is more and more plastic dumped in the sea, and the coves of the Dalmatian islands are bulging with a wide variety of rubbish. The Montenegrin Institute of Marine Biology in Kotor, also participates in international projects, including the 'Welcome' project which aims to clean Montenegrin beaches.
V Dalmaciji je nedavno stekel projekt Zeleni turizem, v okviru katerega spodbujajo lastnike turističnih objektov, da v ponudbo vključujejo lokalno pridelano hrano in se oskrbujejo z obnovljivo energijo, spodbujajo pa tudi k odgovornemu odnosu do okolja. Sestri Ivana in Anita nadaljujeta tisto, kar sta si zamislila njuna starša, na posestvu Agroturizem Kalpić nedaleč od Šibenika. Kamen in les sta materiala, ki tu prevladujeta. Gostom nudijo predvsem lokalno pridelano hrano, oskrbujejo pa se s sončno energijo. Tudi Villo Dvor v Omišu ob reki Cetini so oblikovale inovativne okoljske rešitve. V Dalmaciji je vedno več dobre zelene turistične ponudbe, konkurenčne zaradi ohranjanja starega.
V Dalmaciji je nedavno stekel projekt Zeleni turizem, v okviru katerega spodbujajo lastnike turističnih objektov, da v ponudbo vključujejo lokalno pridelano hrano in se oskrbujejo z obnovljivo energijo, spodbujajo pa tudi k odgovornemu odnosu do okolja. Sestri Ivana in Anita nadaljujeta tisto, kar sta si zamislila njuna starša, na posestvu Agroturizem Kalpić nedaleč od Šibenika. Kamen in les sta materiala, ki tu prevladujeta. Gostom nudijo predvsem lokalno pridelano hrano, oskrbujejo pa se s sončno energijo. Tudi Villo Dvor v Omišu ob reki Cetini so oblikovale inovativne okoljske rešitve. V Dalmaciji je vedno več dobre zelene turistične ponudbe, konkurenčne zaradi ohranjanja starega.
Kaj je pravzaprav modra rast? Na katerih načelih temelji ta komunikacijski steber Jadransko-Jonske makroregije? V Tržaškem zalivu po zaslugi Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, ki sodeluje z Nacionalnim inštitutom za biologijo v Piranu, na področju opazovanja potekajo številni projekti, ki presegajo državne meje. Analize in izmenjava podatkov so nujno potrebne za dobro poznavanje morja, ki je naravni vir, na katerem temelji tudi razvoj gospodarske rasti, hkrati pa so dejavnosti inštitutov usmerjene v trajnost morskega ekosistema.
Kaj je pravzaprav modra rast? Na katerih načelih temelji ta komunikacijski steber Jadransko-Jonske makroregije? V Tržaškem zalivu po zaslugi Nacionalnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, ki sodeluje z Nacionalnim inštitutom za biologijo v Piranu, na področju opazovanja potekajo številni projekti, ki presegajo državne meje. Analize in izmenjava podatkov so nujno potrebne za dobro poznavanje morja, ki je naravni vir, na katerem temelji tudi razvoj gospodarske rasti, hkrati pa so dejavnosti inštitutov usmerjene v trajnost morskega ekosistema.
Blue Growth is the long term strategy to support sustainable growth in the marine and maritime sectors as a whole. Seas and oceans are drivers for the European economy and have great potential for innovation and growth. It is the maritime contribution to achieving the goals of the Europe 2020 strategy for smart, sustainable and inclusive growth.
Blue Growth is the long term strategy to support sustainable growth in the marine and maritime sectors as a whole. Seas and oceans are drivers for the European economy and have great potential for innovation and growth. It is the maritime contribution to achieving the goals of the Europe 2020 strategy for smart, sustainable and inclusive growth.
Ribolov je glavna gospodarska dejavnost v obmorskih krajih na severu Jadranskega morja. Upravljanje ribjega staleža "prek meja" med različnimi državami je eno izmed zelo pomembnih vprašanj v Jadransko-Jonski makroregiji. Ribiči, ki se z morjem srečujejo vsak dan, pa lahko svetujejo, kako bi bilo treba ob vse večjem onesnaževanju morja ravnati, da bi ohranjali dediščino ribištva tudi v prihodnosti.
Ribolov je glavna gospodarska dejavnost v obmorskih krajih na severu Jadranskega morja. Upravljanje ribjega staleža "prek meja" med različnimi državami je eno izmed zelo pomembnih vprašanj v Jadransko-Jonski makroregiji. Ribiči, ki se z morjem srečujejo vsak dan, pa lahko svetujejo, kako bi bilo treba ob vse večjem onesnaževanju morja ravnati, da bi ohranjali dediščino ribištva tudi v prihodnosti.
Fishing in the northern Adriatic Sea has a long tradition and connects Italian, Slovene and Croatian fishermen. It provides them with their livelihood, while the fishermen work also as custodians of the sea.
Fishing in the northern Adriatic Sea has a long tradition and connects Italian, Slovene and Croatian fishermen. It provides them with their livelihood, while the fishermen work also as custodians of the sea.
Širitev različnih transportnih možnosti je zelo pomembna za razvoj Jadransko-Jonske makroregije. Pri tem je morje, tako kot že v preteklosti, najpomembnejša trgovinska pot. Leta 1987 je med Trstom in Turčijo začel poskusno delovati projekt Pomorske avtoceste. Postal je zgled za uveljavljanje in razvoj prepletenega pomorskega, cestnega in železniškega prometa, pomembnega za gospodarski napredek in tudi zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida.
Širitev različnih transportnih možnosti je zelo pomembna za razvoj Jadransko-Jonske makroregije. Pri tem je morje, tako kot že v preteklosti, najpomembnejša trgovinska pot. Leta 1987 je med Trstom in Turčijo začel poskusno delovati projekt Pomorske avtoceste. Postal je zgled za uveljavljanje in razvoj prepletenega pomorskega, cestnega in železniškega prometa, pomembnega za gospodarski napredek in tudi zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida.
This project combines land, rail and sea routes in the Adriatic-Ionian Region. It connects different countries and contributes to the lowering of global CO₂ emissions.
This project combines land, rail and sea routes in the Adriatic-Ionian Region. It connects different countries and contributes to the lowering of global CO₂ emissions.
Kava, kmetijski pridelek iz tropskih krajev, v Evropo pride po morskih poteh. Prevoz s kontejnersko ladjo traja približno 25 dni. Tovor pluje po Jadranskem morju vse do tržaškega pristanišča. Tu vsako leto raztovorijo več kot 100 tisoč ton zelenega zrnja kave, ki ga skrbno preberejo in nato dva milijona vreč dostavijo v tržaška skladišča. Pot te dragocene kulture se nadaljuje do pražarn, tam kavna zrna postanejo to, kar vsi poznamo: kava za opojni napitek z bogato zgodovino in kulturo na obeh straneh Jadranskega morja.
Kava, kmetijski pridelek iz tropskih krajev, v Evropo pride po morskih poteh. Prevoz s kontejnersko ladjo traja približno 25 dni. Tovor pluje po Jadranskem morju vse do tržaškega pristanišča. Tu vsako leto raztovorijo več kot 100 tisoč ton zelenega zrnja kave, ki ga skrbno preberejo in nato dva milijona vreč dostavijo v tržaška skladišča. Pot te dragocene kulture se nadaljuje do pražarn, tam kavna zrna postanejo to, kar vsi poznamo: kava za opojni napitek z bogato zgodovino in kulturo na obeh straneh Jadranskega morja.
Coffee beans reach Europe exclusively by the sea. The voyage to the port of Trieste takes at least 25 days. Trieste is the main import port for coffee beans in Europe. No less than 100 million tonnes of green coffee beans are unloaded there, so it isn't surprising that Trieste developed a special culture for drinking coffee.
Coffee beans reach Europe exclusively by the sea. The voyage to the port of Trieste takes at least 25 days. Trieste is the main import port for coffee beans in Europe. No less than 100 million tonnes of green coffee beans are unloaded there, so it isn't surprising that Trieste developed a special culture for drinking coffee.
Mount Kanin connects Slovenia and Italy. In the Bovec area, they successfully develop and participate in cross-border projects within the Alpine Region.
Mount Kanin connects Slovenia and Italy. In the Bovec area, they successfully develop and participate in cross-border projects within the Alpine Region.
Navzkrižja med človekom in populacijami rjavega medveda v Evropi so še vedno ena izmed glavnih groženj ohranitvi te zveri. Mednarodni projekt LIFE DINALP BEAR, ki ga pri nas izvaja Zavod za gozdove, teži k izboljšanju sobivanja ljudi in zveri. Eden od ukrepov je preprečevanje škode, ki jo povzročajo medvedi. Tako so med čebelarje in rejce drobnice razdelili električne ograje in obudili uporabo pastirskih psov. Podobno vlogo imajo medvedovarni zabojniki za smeti. Vsi ti ukrépi medvede odvračajo od obiskov naselij in napadov na drobnico. Projekt je zelo uspešen, saj se je v zadnjih letih škoda zmanjšala za 95 odstotkov.
Navzkrižja med človekom in populacijami rjavega medveda v Evropi so še vedno ena izmed glavnih groženj ohranitvi te zveri. Mednarodni projekt LIFE DINALP BEAR, ki ga pri nas izvaja Zavod za gozdove, teži k izboljšanju sobivanja ljudi in zveri. Eden od ukrepov je preprečevanje škode, ki jo povzročajo medvedi. Tako so med čebelarje in rejce drobnice razdelili električne ograje in obudili uporabo pastirskih psov. Podobno vlogo imajo medvedovarni zabojniki za smeti. Vsi ti ukrépi medvede odvračajo od obiskov naselij in napadov na drobnico. Projekt je zelo uspešen, saj se je v zadnjih letih škoda zmanjšala za 95 odstotkov.
The co-existence of people and big animals in the Alpine region is very important. The Slovenia Forest Service participate in the AlpBear project and works together with beekeepers, sheep and goat herders, and the inhabitants of areas with a bear population. Rubbish bins in Vojsko are part of the project, dedicated to the co-existence of humans and bears.
The co-existence of people and big animals in the Alpine region is very important. The Slovenia Forest Service participate in the AlpBear project and works together with beekeepers, sheep and goat herders, and the inhabitants of areas with a bear population. Rubbish bins in Vojsko are part of the project, dedicated to the co-existence of humans and bears.
Bohinjsko/From Bohinj je blagovna znamka, ki zagotavlja izvirnost z geografskim poreklom. Je del strategije bohinjskega turizma, ki kot upravljavec znamke skrbi za promocijo, lokalne prebivalce Bohinja pa spodbuja in jim pomaga pri razvoju novih izdelkov. Uporabnikom pridobljeni certifikat zagotavlja geografsko poreklo, unikatnost, izvirnost in lokalno posebnost ter najvišje standarde. Certificiranje poteka dvakrat letno, enkrat na dve leti pa tudi preverjanje že izdanih certifikatov. V občini Bohinj je danes v blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj uvrščenih kar 65 ponudnikov izdelkov in storitev.
Bohinjsko/From Bohinj je blagovna znamka, ki zagotavlja izvirnost z geografskim poreklom. Je del strategije bohinjskega turizma, ki kot upravljavec znamke skrbi za promocijo, lokalne prebivalce Bohinja pa spodbuja in jim pomaga pri razvoju novih izdelkov. Uporabnikom pridobljeni certifikat zagotavlja geografsko poreklo, unikatnost, izvirnost in lokalno posebnost ter najvišje standarde. Certificiranje poteka dvakrat letno, enkrat na dve leti pa tudi preverjanje že izdanih certifikatov. V občini Bohinj je danes v blagovno znamko Bohinjsko/From Bohinj uvrščenih kar 65 ponudnikov izdelkov in storitev.
The Bohinjsko/From Bohinj trademark is a project from the Julian Alps Biosphere Reserve, created with the active participation of numerous municipalities from the Slovene part of the Alpine Region.
The Bohinjsko/From Bohinj trademark is a project from the Julian Alps Biosphere Reserve, created with the active participation of numerous municipalities from the Slovene part of the Alpine Region.
Biosferno območje Nockberge se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske v velikosti 184,3 km² in sega do 2240 m nad morje. Nockberge je primer alpskega območja, kjer spoštujejo naravno ter kulturno dediščino prostora in se usmerjajo v inovativne projekte sonaravnega gospodarjenja, tako je dom mnogim vrstam ptic in rastlin, med drugim zdravilni rastlini špajki, ki raste le na tem območju. Nockberge je eno izmed 631 UNESCOVIH biosfernih obmocij, ki se raztezajo v 120 državah sveta.
Biosferno območje Nockberge se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske v velikosti 184,3 km² in sega do 2240 m nad morje. Nockberge je primer alpskega območja, kjer spoštujejo naravno ter kulturno dediščino prostora in se usmerjajo v inovativne projekte sonaravnega gospodarjenja, tako je dom mnogim vrstam ptic in rastlin, med drugim zdravilni rastlini špajki, ki raste le na tem območju. Nockberge je eno izmed 631 UNESCOVIH biosfernih obmocij, ki se raztezajo v 120 državah sveta.
In comparison with nature parks, biosphere reserves allow their inhabitants more freedom in implementing various projects. As they like to say in the Austrian Nockberge Biosphere Reserve: 'Always with people in mind!'
In comparison with nature parks, biosphere reserves allow their inhabitants more freedom in implementing various projects. As they like to say in the Austrian Nockberge Biosphere Reserve: 'Always with people in mind!'
Bohinj je bil stoletja najmočnejše planšarsko središče pri nas, saj je bilo planšarstvo z mlekarstvom tam najrazvitejše. Od maja do sredine junija so se planšarji s čredami krav iz doline podali na planine in se jeseni nato spet postopoma vračali v dolino. Ta tradicija se ohranja še dandanes. Planini Laz in Krstenica pa sta edini na Bohinjskem, ki neprekinjeno delujeta vse do zdaj, ko se planšarstvo ponovno obuja tudi na sosednjih planinah. Na planini Laz smo srečali mlado sirarko Lucijo, ki vsako poletje skrbi za nadaljevanje te tradicije.
Bohinj je bil stoletja najmočnejše planšarsko središče pri nas, saj je bilo planšarstvo z mlekarstvom tam najrazvitejše. Od maja do sredine junija so se planšarji s čredami krav iz doline podali na planine in se jeseni nato spet postopoma vračali v dolino. Ta tradicija se ohranja še dandanes. Planini Laz in Krstenica pa sta edini na Bohinjskem, ki neprekinjeno delujeta vse do zdaj, ko se planšarstvo ponovno obuja tudi na sosednjih planinah. Na planini Laz smo srečali mlado sirarko Lucijo, ki vsako poletje skrbi za nadaljevanje te tradicije.
Life is returning to the mountain pastures in the Bohinj area. Quite a lot of young people decide to spend their summers in the mountains, where they make cheese and offer local produce to hikers. Creating new jobs is one of the main priorities of the Alpine Region.
Life is returning to the mountain pastures in the Bohinj area. Quite a lot of young people decide to spend their summers in the mountains, where they make cheese and offer local produce to hikers. Creating new jobs is one of the main priorities of the Alpine Region.
V avstrijskem biosfernem parku Nockberge, ki se uvršča tudi v Unescovo dediščino, so se krajevni kmetje pred 20 leti združili ter ustanovili predelovalnico in prodajalno mesa Nockfleisch. Projekt je kot model spodbúdil ustanovitev moderne zadružne sirarni Kaslab’n, v kateri pridelujejo izdelke iz ekološkega senenega mleka. Povezovanje rejcev mleka v zadruge je primer dobre prakse, ki prebivalcem biosfernega območja Nockberge prinaša nova delovna mesta, trajnostno gospodarjenje in vrhunsko kakovost mlečnih izdelkov, ki jih lahko prodajajo brez posrednikov.
V avstrijskem biosfernem parku Nockberge, ki se uvršča tudi v Unescovo dediščino, so se krajevni kmetje pred 20 leti združili ter ustanovili predelovalnico in prodajalno mesa Nockfleisch. Projekt je kot model spodbúdil ustanovitev moderne zadružne sirarni Kaslab’n, v kateri pridelujejo izdelke iz ekološkega senenega mleka. Povezovanje rejcev mleka v zadruge je primer dobre prakse, ki prebivalcem biosfernega območja Nockberge prinaša nova delovna mesta, trajnostno gospodarjenje in vrhunsko kakovost mlečnih izdelkov, ki jih lahko prodajajo brez posrednikov.
The Nockberge Biosphere Reserve offers a lot of room for various entrepreneurial ideas. Farmers from this Alpine area have created their own meat trademark, going back 20 years, while young people now work together to develop a trademark for hay milk and dairy produce.
The Nockberge Biosphere Reserve offers a lot of room for various entrepreneurial ideas. Farmers from this Alpine area have created their own meat trademark, going back 20 years, while young people now work together to develop a trademark for hay milk and dairy produce.
Hiša solidarnosti je nastala kot projekt alpskega mesteca Brixen, s katerim so od leta 2002 pomagali več kot 150 ljudem v težavah, od brezdomcev do migrantov in otrok s težavami v družini. Danes v hiši živijo tudi begunci iz Afganistana, Gane, Malija, Sirije; nekateri so si že našli delo in si ustvarjajo novo življenje, drugi pomagajo pri najrazličnejših opravilih, od kuhanja do popravil koles. Hiša solidarnosti se financira iz prispevkov njenih prebivalcev, z donacijami in tudi prirejanjem dogodkov, kot je večerja z ganskimi jedmi, ki se je udeležijo prebivalci Brixna. Kot pravi vodja projekta Alexander, bi morali imeti hiše solidarnosti v vsakem mestu.
Hiša solidarnosti je nastala kot projekt alpskega mesteca Brixen, s katerim so od leta 2002 pomagali več kot 150 ljudem v težavah, od brezdomcev do migrantov in otrok s težavami v družini. Danes v hiši živijo tudi begunci iz Afganistana, Gane, Malija, Sirije; nekateri so si že našli delo in si ustvarjajo novo življenje, drugi pomagajo pri najrazličnejših opravilih, od kuhanja do popravil koles. Hiša solidarnosti se financira iz prispevkov njenih prebivalcev, z donacijami in tudi prirejanjem dogodkov, kot je večerja z ganskimi jedmi, ki se je udeležijo prebivalci Brixna. Kot pravi vodja projekta Alexander, bi morali imeti hiše solidarnosti v vsakem mestu.
The Alpine Region is open for projects aimed at integrating other cultures. The House of Solidarity is open to people with diverse backgrounds, from migrants to the unemployed. With different activities, they all enable this social project to fund itself.
The Alpine Region is open for projects aimed at integrating other cultures. The House of Solidarity is open to people with diverse backgrounds, from migrants to the unemployed. With different activities, they all enable this social project to fund itself.
Brixen, mestece s 500 tisoč prebivalci na Južnem Tirolskem, je postalo evropska alpska prestolnica 2018. Kljub številnim turistom mestece živi tudi zaradi krajevnega prebivalstva, ki je tesno povezano z različnimi projekti alpske prestolnice. Brixen ali Bressanone je tudi stičišče različnih kultur, germanske in romanske, kar se izraža tudi v kulinariki. Alpska prestolnica se ponaša z daljinskim ogrevanjem na biomaso in projekti mobilnosti, mestni avtobus pa je v letu dni prepeljal že milijon potnikov. Mestece je tesno povezano tudi z alpskim svetom, ki ga obkroža.
Brixen, mestece s 500 tisoč prebivalci na Južnem Tirolskem, je postalo evropska alpska prestolnica 2018. Kljub številnim turistom mestece živi tudi zaradi krajevnega prebivalstva, ki je tesno povezano z različnimi projekti alpske prestolnice. Brixen ali Bressanone je tudi stičišče različnih kultur, germanske in romanske, kar se izraža tudi v kulinariki. Alpska prestolnica se ponaša z daljinskim ogrevanjem na biomaso in projekti mobilnosti, mestni avtobus pa je v letu dni prepeljal že milijon potnikov. Mestece je tesno povezano tudi z alpskim svetom, ki ga obkroža.
The Italian town of Bressanone or Brixen is the 2018 Alpine Capital. The town actively connects its inhabitants and people living in its environs, and contributes to the creation of jobs. One of the town's priorities is sustainable mobility. The town's bus is used by a million passengers annually.
The Italian town of Bressanone or Brixen is the 2018 Alpine Capital. The town actively connects its inhabitants and people living in its environs, and contributes to the creation of jobs. One of the town's priorities is sustainable mobility. The town's bus is used by a million passengers annually.
Mesto Dunaj je zgled okolju prijazne mobilnosti za vsa evropska mesta in je zato prejelo nagrado Evropske komisije za posebne dosežke. Bogate izkušnje, ki jih imajo na Dunaju z urejanjem javnega prevoza in dostopnosti uporabljajo tudi zdaj, ko na obrobju mesta gradijo Aspern Seestadt, mesto v mestu, veliko 240 hektarjev. To je eden največjih evropskih projektov urbanega razvoja, nekakšen evropski laboratorij oz. vzorčni primer za zeleni razvoj mest. Primer, kako se na novo gradi del mesta z vsemi inovativnimi koncepti in idejami prihodnosti, ki zagotavljajo mobilnost in visoko kakovost življenja. Številni projekti so izpeljani s pomočjo evropskih sredstev in bodo koristni tudi za druga evropska mesta.
Mesto Dunaj je zgled okolju prijazne mobilnosti za vsa evropska mesta in je zato prejelo nagrado Evropske komisije za posebne dosežke. Bogate izkušnje, ki jih imajo na Dunaju z urejanjem javnega prevoza in dostopnosti uporabljajo tudi zdaj, ko na obrobju mesta gradijo Aspern Seestadt, mesto v mestu, veliko 240 hektarjev. To je eden največjih evropskih projektov urbanega razvoja, nekakšen evropski laboratorij oz. vzorčni primer za zeleni razvoj mest. Primer, kako se na novo gradi del mesta z vsemi inovativnimi koncepti in idejami prihodnosti, ki zagotavljajo mobilnost in visoko kakovost življenja. Številni projekti so izpeljani s pomočjo evropskih sredstev in bodo koristni tudi za druga evropska mesta.
Aspern Seestadt on the outskirts of Vienna is an urban development project, a European lab for green cities in Europe.
Aspern Seestadt on the outskirts of Vienna is an urban development project, a European lab for green cities in Europe.
Due to climate change, floods have become more frequent. The city of Vienna has developed good flood control methods. This project is an example of good practice on the Danube.
Due to climate change, floods have become more frequent. The city of Vienna has developed good flood control methods. This project is an example of good practice on the Danube.