Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Tokrat pa v Celje, nekdanji dom celjskih knezov. Ta znamenita plemiška družina se je nekoč prevažala pretežno s konji ali pa s kočijami, ki so jih vlekli konji. Njihovi tlačani pa so se morali večinoma zanašati kar na svoje noge. A pustimo preteklost, omenjam jo zgolj zato, ker bo tudi danes beseda tekla o prevoznih sredstvih. Tudi v tem delu države se namreč trudijo, da bi čim več ljudi namesto z avtomobili potovalo s kolesi, avtobusi ali drugimi prevozni sredstvi, ki manj onesnažujejo zrak kot jekleni konjički. Kakšne so v knežjem mestu trenutne razmere na tem področju nam bo predstavil naš tamkajšnji dopisnik Matija Mastnak.
Evropski teden mobilnosti v Medvodah ni zgolj teden mobilnosti, saj v tej občini že vrsto let nenehno spodbujajo trajnostni razvoj in mobilnost, ki pa se v tem tednu še okrepi. V Medvodah nizajo dogodke, povezujejo generacije in širijo krog somišljenikov trajnostne mobilnosti. V tem tednu so štiri osnovne šole na tem območju pripravile tudi Pešbus, projekt, v katerega vključujejo otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole. Občina, ki dogodke usklajuje, je poskrbela za nazorne obcestne table, ki označujejo potek pešpoti. Otroci tako ta teden s spremljevalci in z učitelji peš odhajajo k pouku. Ali peš bus vozi ali hodi, pa zdaj sprašujem našo gorenjsko dopisnico Aljano Jocif.
Evropski teden mobilnosti v Medvodah ni zgolj teden mobilnosti, saj v tej občini že vrsto let nenehno spodbujajo trajnostni razvoj in mobilnost, ki pa se v tem tednu še okrepi. V Medvodah nizajo dogodke, povezujejo generacije in širijo krog somišljenikov trajnostne mobilnosti. V tem tednu so štiri osnovne šole na tem območju pripravile tudi Pešbus, projekt, v katerega vključujejo otroke od prvega do šestega razreda osnovne šole. Občina, ki dogodke usklajuje, je poskrbela za nazorne obcestne table, ki označujejo potek pešpoti. Otroci tako ta teden s spremljevalci in z učitelji peš odhajajo k pouku. Ali peš bus vozi ali hodi, pa zdaj sprašujem našo gorenjsko dopisnico Aljano Jocif.
Pred vrati je eno najlepših opravil za Slovence - trgatev. Koliko časa še, se sprašujejo mnogi, saj se v Sloveniji trend krčenja vinogradniških površin nadaljuje. Tudi na Dolenjskem, kjer se je ustanovila civilna iniciativa za ohranitev vinogradov v vinskih goricah. Pristojnim v državi bodo predlagali dodatno obdavčitev lastnikov zidanic brez trt, ker s tem spreminjajo značilno krajino vinorodnih griče. To bo tudi tema današnjega Lokalnega časa z dopisnikom in vinogradnikom Jožetom Žuro.
Pred vrati je eno najlepših opravil za Slovence - trgatev. Koliko časa še, se sprašujejo mnogi, saj se v Sloveniji trend krčenja vinogradniških površin nadaljuje. Tudi na Dolenjskem, kjer se je ustanovila civilna iniciativa za ohranitev vinogradov v vinskih goricah. Pristojnim v državi bodo predlagali dodatno obdavčitev lastnikov zidanic brez trt, ker s tem spreminjajo značilno krajino vinorodnih griče. To bo tudi tema današnjega Lokalnega časa z dopisnikom in vinogradnikom Jožetom Žuro.
Marko Škrlj nas tokrat pelje od Kostela do Ribnice. Kostelski grad bo izboljšal dostopnost za gibalno ovirane, v Ribnici pa je še vse pod vtisom 46. Ribniškega sejma. Koliko pa je zanimanja za izdelovanje suhe robe? To bomo preverili v Rokodelskem centru, kjer se bo prav kmalu začela nova sezona tečajev. V ribniški knjižnici Miklova hiša pa v jesen ne gredo tako živahno. Julija so bili zaradi počenega hidranta prostori poplavljeni, škode je veliko, to pa po besedah direktorice pomeni tudi okrnjeno obratovanje. Več o tem pa v sveži epizodi Lokalnega časa!
Marko Škrlj nas tokrat pelje od Kostela do Ribnice. Kostelski grad bo izboljšal dostopnost za gibalno ovirane, v Ribnici pa je še vse pod vtisom 46. Ribniškega sejma. Koliko pa je zanimanja za izdelovanje suhe robe? To bomo preverili v Rokodelskem centru, kjer se bo prav kmalu začela nova sezona tečajev. V ribniški knjižnici Miklova hiša pa v jesen ne gredo tako živahno. Julija so bili zaradi počenega hidranta prostori poplavljeni, škode je veliko, to pa po besedah direktorice pomeni tudi okrnjeno obratovanje. Več o tem pa v sveži epizodi Lokalnega časa!
Murska Sobota je te dni že 18-tič prizorišče sodobnega plesa, saj se je v sredo začel mednarodni festival sodobnega plesa Front@. V štirih dneh se bo na treh prizoriščih v Murski Soboti zvrstilo 14. festivalskih dogodkov, na katerih se bodo predstavili plesalci iz 13. držav. Tja nas je odpeljala Lidija Koper.
Murska Sobota je te dni že 18-tič prizorišče sodobnega plesa, saj se je v sredo začel mednarodni festival sodobnega plesa Front@. V štirih dneh se bo na treh prizoriščih v Murski Soboti zvrstilo 14. festivalskih dogodkov, na katerih se bodo predstavili plesalci iz 13. držav. Tja nas je odpeljala Lidija Koper.
Tokratne minute za Lokalni čas bomo preživeli v ritmu ptujskega. V najstarejšem slovenskem mestu, ki ga pisni viri omenjajo že v antiki. Ptuj oziroma rimsko Petoviono prvič pisno omenja rimski zgodovinar Tacit pred 1954-imi leti oziroma leta 69. Našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nam bo o zgodovini Rimljanov na Ptuju povedala nekaj več, pa bomo prosili še, da nas pelje na Dneve poezije in vina ter med iskrive lűkarice.
Tokratne minute za Lokalni čas bomo preživeli v ritmu ptujskega. V najstarejšem slovenskem mestu, ki ga pisni viri omenjajo že v antiki. Ptuj oziroma rimsko Petoviono prvič pisno omenja rimski zgodovinar Tacit pred 1954-imi leti oziroma leta 69. Našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič, ki nam bo o zgodovini Rimljanov na Ptuju povedala nekaj več, pa bomo prosili še, da nas pelje na Dneve poezije in vina ter med iskrive lűkarice.
Ribištvo v Izoli ima bogato preteklost. O njej priča zbirka v hiši morja – Izolana: od prave ribiške barke, ladijskih modelov, prikaza razvoja ribje predelovalne industrije, naučite se lahko ribiških vozlov ali pa s pomočjo sodobne tehnologije zaplujete kot pravi ribiči. Hišo morja bomo obiskali v lokalnem času, saj je pred vrati največja tradicionalna prireditev v Izoli – ribiški praznik. Ob tem pa bomo pogledali še kakšen je turistični utrip v mestu. V Lokalni čas na Prvem se nam tokrat oglaša Tjaša Lotrič.
Ribištvo v Izoli ima bogato preteklost. O njej priča zbirka v hiši morja – Izolana: od prave ribiške barke, ladijskih modelov, prikaza razvoja ribje predelovalne industrije, naučite se lahko ribiških vozlov ali pa s pomočjo sodobne tehnologije zaplujete kot pravi ribiči. Hišo morja bomo obiskali v lokalnem času, saj je pred vrati največja tradicionalna prireditev v Izoli – ribiški praznik. Ob tem pa bomo pogledali še kakšen je turistični utrip v mestu. V Lokalni čas na Prvem se nam tokrat oglaša Tjaša Lotrič.
Naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc, je tokrat odmerila svoj čas poročanja o katastrofalnih poplavah, ki so prizadele regijo.
Naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc, je tokrat odmerila svoj čas poročanja o katastrofalnih poplavah, ki so prizadele regijo.
Lokalni čas nam je tokrat odmerila Sabrina Mulec, odpravili smo se po zelo zanimivih poteh, po Planinskem polju, Scilkini učni poti, pa do Unške koliševke in po Postojni.
Lokalni čas nam je tokrat odmerila Sabrina Mulec, odpravili smo se po zelo zanimivih poteh, po Planinskem polju, Scilkini učni poti, pa do Unške koliševke in po Postojni.
Šiška, Bežigrad, Kodeljevo, Prule, Vodmat, Štepanjsko naselje, Koseze, Stegne ... Kar nekaj zanimivih imen nosijo predeli Ljubljane in pogosto ne poznamo njihovega pomena, razen nekaterih, ki so zelo povedni. V Lokalnem času z akademikom dr. Markom Snojem z Inštitututa za slovenski jezik Frana Ramovša razdelamo nekatera poimenovanja in zgodbe.
Šiška, Bežigrad, Kodeljevo, Prule, Vodmat, Štepanjsko naselje, Koseze, Stegne ... Kar nekaj zanimivih imen nosijo predeli Ljubljane in pogosto ne poznamo njihovega pomena, razen nekaterih, ki so zelo povedni. V Lokalnem času z akademikom dr. Markom Snojem z Inštitututa za slovenski jezik Frana Ramovša razdelamo nekatera poimenovanja in zgodbe.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v najmanjši zasavski občini, v Hrastniku, kjer si občina močno prizadeva ohraniti dediščino rudarstva, ki je več kot 200 let krojilo življenj kraja, in jo ponuditi obiskovalcem. Se pa v Hrastniku lahko pohvalijo tudi z edinstvenim na novo nastajajočim muzejem uporništva pri nas, pa tudi festivalom delavskega filma Kamerat, ki je eden redkih tovrstnih festivalov v Evropi, pa z 70.let starimi marionetami, nekatere med njimi še danes na odru razveseljujejo občinstvo. In nenazadnje obisk Hrastnika ponuja tudi številne pohodniške, kolesarske in plezalne možnosti – pred kratkim so uredili tudi novo ferato. In če se želite podati v podzemlje, vas v Hrastniku popeljejo tudi tja. Pripravlja dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v najmanjši zasavski občini, v Hrastniku, kjer si občina močno prizadeva ohraniti dediščino rudarstva, ki je več kot 200 let krojilo življenj kraja, in jo ponuditi obiskovalcem. Se pa v Hrastniku lahko pohvalijo tudi z edinstvenim na novo nastajajočim muzejem uporništva pri nas, pa tudi festivalom delavskega filma Kamerat, ki je eden redkih tovrstnih festivalov v Evropi, pa z 70.let starimi marionetami, nekatere med njimi še danes na odru razveseljujejo občinstvo. In nenazadnje obisk Hrastnika ponuja tudi številne pohodniške, kolesarske in plezalne možnosti – pred kratkim so uredili tudi novo ferato. In če se želite podati v podzemlje, vas v Hrastniku popeljejo tudi tja. Pripravlja dopisnica Karmen Štrancar Rajevec.
Turistična sezona še ni na vrhuncu, pa se na Gorenjskem že tre turisov in seveda je prometna ureditev in zastoji ter preobremenjenost tudi tema letošnjega poletja. A obeta se kar nekaj sprememb, ki naj bi, pravi dopisnica Romana Erjavec, začele veljati v prihodnji sezoni.
Turistična sezona še ni na vrhuncu, pa se na Gorenjskem že tre turisov in seveda je prometna ureditev in zastoji ter preobremenjenost tudi tema letošnjega poletja. A obeta se kar nekaj sprememb, ki naj bi, pravi dopisnica Romana Erjavec, začele veljati v prihodnji sezoni.
V Posavje, natančneje v bližino Brežic, nas je v četrtkovem jutru odpeljala dopisnica Suzana Vahtarič. V Lokalnem času smo izvedeli, kako v Artičah na Banovi domačiji, ki je etnološki muzej na prostem, zaganjajo revitalizacijski projekt.
V Posavje, natančneje v bližino Brežic, nas je v četrtkovem jutru odpeljala dopisnica Suzana Vahtarič. V Lokalnem času smo izvedeli, kako v Artičah na Banovi domačiji, ki je etnološki muzej na prostem, zaganjajo revitalizacijski projekt.
Tokratni Lokalni čas je odmeril Stane Kocutar. Od Festivala Lent do največje športne prireditve, ki jo gosti Maribor to poletje. In vse vmes. Tam najdete tudi medeno tržnico in ko se okrepčate zavijete na Slovensko planinsko pot. Ideja o njej se je porodila prav, kakopak - Mariborčanu.
Tokratni Lokalni čas je odmeril Stane Kocutar. Od Festivala Lent do največje športne prireditve, ki jo gosti Maribor to poletje. In vse vmes. Tam najdete tudi medeno tržnico in ko se okrepčate zavijete na Slovensko planinsko pot. Ideja o njej se je porodila prav, kakopak - Mariborčanu.
Nina Brus nam odmeri tokratni Lokalni čas, ki bo idrijsko obarvan. Vedno več ljudi poroča o srečanju z medvedom. Kako je s to populacijo v idrijskih gozdovih ter na kaj biti pozoren, ko stopaš v njihov življenjski prostor? Lačnega medveda lahko zamika denimo drobnica na paši, zato je pomembno, da je tá zaščitena. Zgleden primer varovanja imajo na kmetiji Kržič v Kamniku pod Krimom. Tudi tja bomo zavili in se spomnili tudi na občinski praznik.
Nina Brus nam odmeri tokratni Lokalni čas, ki bo idrijsko obarvan. Vedno več ljudi poroča o srečanju z medvedom. Kako je s to populacijo v idrijskih gozdovih ter na kaj biti pozoren, ko stopaš v njihov življenjski prostor? Lačnega medveda lahko zamika denimo drobnica na paši, zato je pomembno, da je tá zaščitena. Zgleden primer varovanja imajo na kmetiji Kržič v Kamniku pod Krimom. Tudi tja bomo zavili in se spomnili tudi na občinski praznik.
Na polovici junija smo samo še kratek, tedenski korak do najdaljšega dne v letu. Poletje je tu in vsakršna osvežitev še kako prav pride. Toda preden si jo tokrat privoščimo, se najprej sprehodimo po Ravnikarjevi Novi Gorici, potem pa po ledeno-sladko osvežitev v zgornjo Vipavsko dolino in za konec še z raftom po zgornjem toku reke Soče. iz novogoriškega radijskega studia: Valter Pregelj in tonska mojstrica Mateja Grebenjak.
Na polovici junija smo samo še kratek, tedenski korak do najdaljšega dne v letu. Poletje je tu in vsakršna osvežitev še kako prav pride. Toda preden si jo tokrat privoščimo, se najprej sprehodimo po Ravnikarjevi Novi Gorici, potem pa po ledeno-sladko osvežitev v zgornjo Vipavsko dolino in za konec še z raftom po zgornjem toku reke Soče. iz novogoriškega radijskega studia: Valter Pregelj in tonska mojstrica Mateja Grebenjak.
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v dolenjsko prestolnico in podrobneje predstavili mostove čez reko Krko. Najstarejši most je s konca 19. stoletja, najmlajša dva pa bodo uradno odprli jutri, čeprav ju sprehajalci in kolesarji uporabljajo že nekaj dni oziroma tednov. V prihodnjih letih pa bo Novo mesto dobilo še štiri nove mostove in avtor zadnjih šestih je znameniti arhitekt Marjan Pipenbaher, ki bo z mostovi v Novem mestu ustvaril pomembno arhitekturno dediščino. Več o tem v pogovoru z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v dolenjsko prestolnico in podrobneje predstavili mostove čez reko Krko. Najstarejši most je s konca 19. stoletja, najmlajša dva pa bodo uradno odprli jutri, čeprav ju sprehajalci in kolesarji uporabljajo že nekaj dni oziroma tednov. V prihodnjih letih pa bo Novo mesto dobilo še štiri nove mostove in avtor zadnjih šestih je znameniti arhitekt Marjan Pipenbaher, ki bo z mostovi v Novem mestu ustvaril pomembno arhitekturno dediščino. Več o tem v pogovoru z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
1.junij je dan za Kranj, saj se drevi začenja Prešerno poletje, začenja se tudi prvi kulinarični festival Okusi kranjskih miz, poletje v gorenjski prestolnici pa bo tudi v znamenju filmskega festivala Krafft. Na prvi dan meteorološka poletja bo lokalni čas Kranja odmerila Aljana Jocif.
1.junij je dan za Kranj, saj se drevi začenja Prešerno poletje, začenja se tudi prvi kulinarični festival Okusi kranjskih miz, poletje v gorenjski prestolnici pa bo tudi v znamenju filmskega festivala Krafft. Na prvi dan meteorološka poletja bo lokalni čas Kranja odmerila Aljana Jocif.
Edina srednja šola v Ljutomeru – GFML praznuje 60 let. Ljutomer ima sicer dolgo tradicijo organiziranega šolstva. Ljudska šola je obstajala že sredi 16. stoletja in je po uvedbi terezijanskih šolskih reform postala javna. Čas je prinašal mnoge spremembe in delitve in tako je v zgradbi, ki jo je leta 1895 zgradil nemški Schulverein in je danes zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1963 začela delovati gimnazija. Ime po velikem prleškem rojaku Francu Miklošiču je pred njo že leta 1925 dobila Državna meščanska šola, danes pa v Pomurju in zunaj regije popularna GFML ponuja izobraževanje v kar 4. programih. Poleg splošne gimnazije še predšolsko vzgojo, umetniško gimnazijo ter program medijskega tehnika. V 6. desetletjih jo je uspešno končalo več kot 5400 maturantov, danes pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Ti so zelo uspešni na različnih področjih tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, zelo pa se trudijo tudi s praznovanjem 60-letnice, ki bo vrhunec doseglo sredi oktobra, ko bo po svečani akademiji množično srečanje vseh generacij ljutomerskih gimnazijcev. Ena med njimi je tudi naša sodelavka Lidija Kosi.
Edina srednja šola v Ljutomeru – GFML praznuje 60 let. Ljutomer ima sicer dolgo tradicijo organiziranega šolstva. Ljudska šola je obstajala že sredi 16. stoletja in je po uvedbi terezijanskih šolskih reform postala javna. Čas je prinašal mnoge spremembe in delitve in tako je v zgradbi, ki jo je leta 1895 zgradil nemški Schulverein in je danes zaščitena kot kulturni spomenik, leta 1963 začela delovati gimnazija. Ime po velikem prleškem rojaku Francu Miklošiču je pred njo že leta 1925 dobila Državna meščanska šola, danes pa v Pomurju in zunaj regije popularna GFML ponuja izobraževanje v kar 4. programih. Poleg splošne gimnazije še predšolsko vzgojo, umetniško gimnazijo ter program medijskega tehnika. V 6. desetletjih jo je uspešno končalo več kot 5400 maturantov, danes pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Ti so zelo uspešni na različnih področjih tako v slovenskem kot mednarodnem merilu, zelo pa se trudijo tudi s praznovanjem 60-letnice, ki bo vrhunec doseglo sredi oktobra, ko bo po svečani akademiji množično srečanje vseh generacij ljutomerskih gimnazijcev. Ena med njimi je tudi naša sodelavka Lidija Kosi.
Tokrat gremo v Braslovče, v kraj, ki je od Celja oddaljen dobrih 20 kilometrov. Tam so namreč celjski grofje, ki so tik pred izumrtjem postali knezi, kot Žovneški gospodje začeli svoj meteorski vzpon. Ta plemiška družina, ki je simbol mesta Celje in je v srednjem veku močno zaznamovala razvoj celotne Srednje Evrope, je v Braslovčah seveda živela v gradu. Gre za enega od najstarejših gradov na slovenskem, v pisnih virih je prvič omenjen v 12. stoletju. Po propadu celjske dinastije v 15. stoletju je ta zgradba zamenjala številne lastnike. Z začetkom 19. stoletja grad začne propadati in če ga pred tridesetimi leti ne bi začeli obnavljati domačini, bi danes od njega ostala bore malo. O zobu časa, Žovneku, Žovneških in še čem tokrat Matija Mastnak.
Tokrat gremo v Braslovče, v kraj, ki je od Celja oddaljen dobrih 20 kilometrov. Tam so namreč celjski grofje, ki so tik pred izumrtjem postali knezi, kot Žovneški gospodje začeli svoj meteorski vzpon. Ta plemiška družina, ki je simbol mesta Celje in je v srednjem veku močno zaznamovala razvoj celotne Srednje Evrope, je v Braslovčah seveda živela v gradu. Gre za enega od najstarejših gradov na slovenskem, v pisnih virih je prvič omenjen v 12. stoletju. Po propadu celjske dinastije v 15. stoletju je ta zgradba zamenjala številne lastnike. Z začetkom 19. stoletja grad začne propadati in če ga pred tridesetimi leti ne bi začeli obnavljati domačini, bi danes od njega ostala bore malo. O zobu časa, Žovneku, Žovneških in še čem tokrat Matija Mastnak.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo na Notranjsko in Kočevsko. Najprej bomo obiskali vasico Sveti Vid nad Cerknico, ki jo krasi tako imenovana Hiša na Purgi, imenitno prenovljeni kulturni spomenik lokalnega pomena, nato pa bomo nekaj minut namenili zaključku projekta medkulturne izmenjave med šolo Fukui iz Japonske in Osnovno šolo Ob Rinži v Kočevju. Lokalni čas bo tokrat odmeril Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo na Notranjsko in Kočevsko. Najprej bomo obiskali vasico Sveti Vid nad Cerknico, ki jo krasi tako imenovana Hiša na Purgi, imenitno prenovljeni kulturni spomenik lokalnega pomena, nato pa bomo nekaj minut namenili zaključku projekta medkulturne izmenjave med šolo Fukui iz Japonske in Osnovno šolo Ob Rinži v Kočevju. Lokalni čas bo tokrat odmeril Marko Škrlj.
"Piran?, Piran je ...Piran!. No, Piran so jadrnice, ... veliko jadrnic. In jadrnice so... bele, modre, rdeče, zeleno bele, modro bele... In Piran so ozke uličice..." Tako se začne mladinski roman Tartinijev ključ, ki ga je napisal Roman Kukovič, in ki bo kmalu postal film. Snemali ga bodo seveda v Piranu, kamor se je za dobro jutro z mikrofonom odpravila Tjaša Škamperle. S sogovornico, Sandro Martinčič Loboda, predsednico krajevne skupnosti Piran, sta se pogovarjali o tem, kako na življenje v mestu vpliva snemanje filmov in reklam. V letošnji sezoni pa pričakujejo tudi 16 potniških ladij, ki se bodo zasidrale pred Piranom in seveda pomenijo pravi logistično - gospodarsko- turistični izziv. Kako se ga bodo lotili pa lahko slišite v tokratni epizodi Lokalni čas!
"Piran?, Piran je ...Piran!. No, Piran so jadrnice, ... veliko jadrnic. In jadrnice so... bele, modre, rdeče, zeleno bele, modro bele... In Piran so ozke uličice..." Tako se začne mladinski roman Tartinijev ključ, ki ga je napisal Roman Kukovič, in ki bo kmalu postal film. Snemali ga bodo seveda v Piranu, kamor se je za dobro jutro z mikrofonom odpravila Tjaša Škamperle. S sogovornico, Sandro Martinčič Loboda, predsednico krajevne skupnosti Piran, sta se pogovarjali o tem, kako na življenje v mestu vpliva snemanje filmov in reklam. V letošnji sezoni pa pričakujejo tudi 16 potniških ladij, ki se bodo zasidrale pred Piranom in seveda pomenijo pravi logistično - gospodarsko- turistični izziv. Kako se ga bodo lotili pa lahko slišite v tokratni epizodi Lokalni čas!
26. aprila 1941 so se v vili Josipa Vidmarja v Rožni dolini na sestanku, ki so ga pozneje razglasili za ustanovni sestanek, zbrali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, kulturnikov in Sokolov. Na letaku, ki so ga natisnili nekaj dni po sestanku, so zapisali, da so ustanovili 'osvobodilno fronto slovenskega naroda'. Osvobodilna fronta je bila slovenska posebnost v razvoju odporništva, saj česa podobnega ni bilo v nobeni drugi jugoslovanski pokrajini in širše. Zakaj je bila OF tako posebna in kako je k njenemu razvoju prispevala zlasti Ljubljana, o tem v tokratnem Lokalnem času z dopisnikom Petrom Močnikom.
26. aprila 1941 so se v vili Josipa Vidmarja v Rožni dolini na sestanku, ki so ga pozneje razglasili za ustanovni sestanek, zbrali predstavniki komunistov, krščanskih socialistov, kulturnikov in Sokolov. Na letaku, ki so ga natisnili nekaj dni po sestanku, so zapisali, da so ustanovili 'osvobodilno fronto slovenskega naroda'. Osvobodilna fronta je bila slovenska posebnost v razvoju odporništva, saj česa podobnega ni bilo v nobeni drugi jugoslovanski pokrajini in širše. Zakaj je bila OF tako posebna in kako je k njenemu razvoju prispevala zlasti Ljubljana, o tem v tokratnem Lokalnem času z dopisnikom Petrom Močnikom.
Med Koroško in Velenjem nastaja ena najlepših kolesarskih poti v Sloveniji. Že gradnja je pritegnila ogromno pozornosti, saj je prepletena tudi s številnimi zgodbami in atrakcijami. Tja nas je odpeljala dopisnica Metka Pirc.
Med Koroško in Velenjem nastaja ena najlepših kolesarskih poti v Sloveniji. Že gradnja je pritegnila ogromno pozornosti, saj je prepletena tudi s številnimi zgodbami in atrakcijami. Tja nas je odpeljala dopisnica Metka Pirc.
Godbeno društvo rudarjev Idrija je lani doživelo dve veliki spremembi. Po več kot 20-ih letih uspešnega in plodovitega sodelovanja se je od vloge dirigenta poslovil Domen Prezelj, nasledil ga je vsestranski in prekaljeni glasbenik Aljoša Deferri. Idrijska godba pa je prvič v zgodovini dobila predsednico, na to mesto je bila izvoljena Nives Koželj Bizjak, ki se je idrijski godbi na pihala pridružila pred dvajsetimi leti. Dve leti je bil član idrijske godbe tudi Vojko Gantar, ki pa se je potem odločil za poklic vojaškega pilota. V sklopu Muzejskih večerov je pripovedoval o svoji poklicni poti in prigodah.
Godbeno društvo rudarjev Idrija je lani doživelo dve veliki spremembi. Po več kot 20-ih letih uspešnega in plodovitega sodelovanja se je od vloge dirigenta poslovil Domen Prezelj, nasledil ga je vsestranski in prekaljeni glasbenik Aljoša Deferri. Idrijska godba pa je prvič v zgodovini dobila predsednico, na to mesto je bila izvoljena Nives Koželj Bizjak, ki se je idrijski godbi na pihala pridružila pred dvajsetimi leti. Dve leti je bil član idrijske godbe tudi Vojko Gantar, ki pa se je potem odločil za poklic vojaškega pilota. V sklopu Muzejskih večerov je pripovedoval o svoji poklicni poti in prigodah.
V minulih dneh se je naša dopisnica iz Spodnjega Podravja Gabrijela Milošič pomudila pri treh Lokalnih akcijskih skupinah v Spodnjem Podravju. Gre za združenja, ki temeljijo na tristranskem partnerstvu, ki vključuje predstavnike javnih ustanov - to so običajno občine, pa tudi gospodarstvo in civilna družba. Z evropskimi sredstvi podpirajo razvoj manjših projektov na podeželju, ki pa naj bi pomembno izboljšali kakovost življenja. Lahko bi rekli, da delujejo v skladu s pregovorom "zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača". Evropska unija se k sreči zaveda pomena razvoja podeželja in zato vanj vlaga iz najmanj dveh skladov, kmetijskega in regionalnega. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. »Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.«
V minulih dneh se je naša dopisnica iz Spodnjega Podravja Gabrijela Milošič pomudila pri treh Lokalnih akcijskih skupinah v Spodnjem Podravju. Gre za združenja, ki temeljijo na tristranskem partnerstvu, ki vključuje predstavnike javnih ustanov - to so običajno občine, pa tudi gospodarstvo in civilna družba. Z evropskimi sredstvi podpirajo razvoj manjših projektov na podeželju, ki pa naj bi pomembno izboljšali kakovost življenja. Lahko bi rekli, da delujejo v skladu s pregovorom "zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača". Evropska unija se k sreči zaveda pomena razvoja podeželja in zato vanj vlaga iz najmanj dveh skladov, kmetijskega in regionalnega. Več o tem v tokratni epizodi oddaje Lokalni čas. »Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.«
Na Premu se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Vasica se ponaša z gradom, ki se v zapisih prvič pojavi že v 13. stoletju. S cerkvijo svete Helene, ki jo je s poslikavami zaznamoval priznani slikar Tone Kralj, znan tudi po tem, da se je v medvojnem in vojnem obdobju, ko je Primorska pripadala Italiji, s čopičem upiral fašizmu in zatiranemu primorskemu rojaku s poslikavami, v katerih se je norčeval iz fašistov in poveličeval slovenstvo, vlival pogum. Na Premu pa živi in dela še ena pesnica in pisateljica – Danica Pardo. Prem je obiskala Sabrina Mulec.
Na Premu se je rodil Dragotin Kette, pesnik slovenske moderne. Vasica se ponaša z gradom, ki se v zapisih prvič pojavi že v 13. stoletju. S cerkvijo svete Helene, ki jo je s poslikavami zaznamoval priznani slikar Tone Kralj, znan tudi po tem, da se je v medvojnem in vojnem obdobju, ko je Primorska pripadala Italiji, s čopičem upiral fašizmu in zatiranemu primorskemu rojaku s poslikavami, v katerih se je norčeval iz fašistov in poveličeval slovenstvo, vlival pogum. Na Premu pa živi in dela še ena pesnica in pisateljica – Danica Pardo. Prem je obiskala Sabrina Mulec.
Na ministrstvu za infrastrukturo so že drugič podaljšali konec lanskega leta objavljen razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tudi tokrat so, kot so pojasnili, to storili na prošnjo interesentov, ki imajo zdaj za prijavo čas do pojutrišnjem - 25. marca. Mednarodno letališče bi še kako prav prišlo za logistično podporo projekta, kot je največji športni dogodek za mlade, Olimpijski festival evropske mladine. Tudi o tem v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, ki nam je kot vselej natrosil cel kup zgodovinskih zanimivosti, tudi o zlatih drobcih v Dravi in premiku ure.
Na ministrstvu za infrastrukturo so že drugič podaljšali konec lanskega leta objavljen razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Tudi tokrat so, kot so pojasnili, to storili na prošnjo interesentov, ki imajo zdaj za prijavo čas do pojutrišnjem - 25. marca. Mednarodno letališče bi še kako prav prišlo za logistično podporo projekta, kot je največji športni dogodek za mlade, Olimpijski festival evropske mladine. Tudi o tem v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, ki nam je kot vselej natrosil cel kup zgodovinskih zanimivosti, tudi o zlatih drobcih v Dravi in premiku ure.
Skozi kulturo se peljemo v čase pred 450 leti, ko je bila med Brežicami, Krškim, Sevnico in Bistrico ob Sotli na pohodu puntarska vojska - v velikem slovensko hrvaškem kmečkem uporu 1573.
Skozi kulturo se peljemo v čase pred 450 leti, ko je bila med Brežicami, Krškim, Sevnico in Bistrico ob Sotli na pohodu puntarska vojska - v velikem slovensko hrvaškem kmečkem uporu 1573.
Slovenci se radi pohvalimo tudi s svojo kuhinjo oziroma kulinariko in vsaka od naših pokrajin se zagotovo lahko pohvali s kašno, če ne kar z več posebnostmi. Tokrat bomo malce pokukali v zasavsko kulinariko, ki je, ko govorimo o slovenski kuhinji, zagotovo ena manj znanih. Dobro jutro želim naši zasavski dopisnici Karmen Štrancar Rajevec, ki je v nekaj desetletjih bivanja v Zasavju, zagotovo že okusila in preizkusila vsaj delček zasavske kulinarične tradicije. Jim bo uspelo zaščiti njihovo jetrno klobaso, zasavsko jetrnico?
Slovenci se radi pohvalimo tudi s svojo kuhinjo oziroma kulinariko in vsaka od naših pokrajin se zagotovo lahko pohvali s kašno, če ne kar z več posebnostmi. Tokrat bomo malce pokukali v zasavsko kulinariko, ki je, ko govorimo o slovenski kuhinji, zagotovo ena manj znanih. Dobro jutro želim naši zasavski dopisnici Karmen Štrancar Rajevec, ki je v nekaj desetletjih bivanja v Zasavju, zagotovo že okusila in preizkusila vsaj delček zasavske kulinarične tradicije. Jim bo uspelo zaščiti njihovo jetrno klobaso, zasavsko jetrnico?
O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
Zadnje četrtkovo v februarju v Lokalnem času prinaša most s kolegi v studiu v Novi Gorici. Oglasil se nam je Valter Pregelj, ki je za nas pripravil tri teme. Govorili bomo o pobudi kraških oljkarjev in znanstveno raziskovalnega središča Koper, o vzpostavitvi protipožarnih oljčnikov na goriškem Krasu, spustili se bomo v osrčje Goriške in predstavili nov dnevni center za brezdomce v Novi Gorici, prav jutri bodo imeli dan odprtih vrat. Potem pa gremo še v Ajdovščino, kjer so te dni začeli s projektom ozelenitve javnih površin v mestu in okolici. Lokalni čas merimo ob 6.uri in 45 minut.
Zadnje četrtkovo v februarju v Lokalnem času prinaša most s kolegi v studiu v Novi Gorici. Oglasil se nam je Valter Pregelj, ki je za nas pripravil tri teme. Govorili bomo o pobudi kraških oljkarjev in znanstveno raziskovalnega središča Koper, o vzpostavitvi protipožarnih oljčnikov na goriškem Krasu, spustili se bomo v osrčje Goriške in predstavili nov dnevni center za brezdomce v Novi Gorici, prav jutri bodo imeli dan odprtih vrat. Potem pa gremo še v Ajdovščino, kjer so te dni začeli s projektom ozelenitve javnih površin v mestu in okolici. Lokalni čas merimo ob 6.uri in 45 minut.
Skrb za starejše, pomoč na domu, namestitve v dnevnih centrih, različne oblike organiziranih dejavnosti, medgeneracijski centri, delavnice, povezujejo številne institucije in občine na Gorenjskem. Vsi skupaj si prizadevajo, da bi starejši tudi zaradi vse večjega pomanjkanja prostora v domovih za starejše ostali v domačem okolju. Zato so se v občini Gorenja vas- Poljane, kjer so pred dobrim desetletjem načrtovali svoj dom za starostnike, odločili za Hišo generacij, ki je enota Doma slepih, slabovidnih in starejših občanov v Škofji Loki. Hiša generacij je uradno odprta, prve uporabnike pa naj bi predvidoma sprejeli aprila. Tudi v Gorenji vasi se je, žal, ponovila zgodba s pomanjkanjem in iskanjem strokovnega kadra, predvsem medicinskih sester. Več Aljana Jocif v tokratni epizodi Lokalnega časa! »Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.«
Skrb za starejše, pomoč na domu, namestitve v dnevnih centrih, različne oblike organiziranih dejavnosti, medgeneracijski centri, delavnice, povezujejo številne institucije in občine na Gorenjskem. Vsi skupaj si prizadevajo, da bi starejši tudi zaradi vse večjega pomanjkanja prostora v domovih za starejše ostali v domačem okolju. Zato so se v občini Gorenja vas- Poljane, kjer so pred dobrim desetletjem načrtovali svoj dom za starostnike, odločili za Hišo generacij, ki je enota Doma slepih, slabovidnih in starejših občanov v Škofji Loki. Hiša generacij je uradno odprta, prve uporabnike pa naj bi predvidoma sprejeli aprila. Tudi v Gorenji vasi se je, žal, ponovila zgodba s pomanjkanjem in iskanjem strokovnega kadra, predvsem medicinskih sester. Več Aljana Jocif v tokratni epizodi Lokalnega časa! »Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.«
Potem ko so v Pomurju pred 8. leti predali namenu pomurski vodovod, je lani vendarle stekla tudi nadgradnja dveh sistemov. Več tisoč prebivalcev na območju gornjeradgonske in murskosoboške upravne enote je namreč izpadlo v prvi fazi projekta oskrbe Pomurja s pitno vodo, ki pa naj bi jo po napovedih dobili še pred koncem tega leta. V nadgradnjo tega največjega kohezijskega projekta so v sistemu C vključene 3 občine, v sistemu B pa kar 9. Med slednjimi največ ljudi težko čaka na vodovod v občini Rogašovci na Goričkem. Več o projektu nadgradnje Vodovodnega sistema B je Lidiji Kosi povedal rogašovski župan Rihard Peurača, ki je tudi koordinator projekta.
Potem ko so v Pomurju pred 8. leti predali namenu pomurski vodovod, je lani vendarle stekla tudi nadgradnja dveh sistemov. Več tisoč prebivalcev na območju gornjeradgonske in murskosoboške upravne enote je namreč izpadlo v prvi fazi projekta oskrbe Pomurja s pitno vodo, ki pa naj bi jo po napovedih dobili še pred koncem tega leta. V nadgradnjo tega največjega kohezijskega projekta so v sistemu C vključene 3 občine, v sistemu B pa kar 9. Med slednjimi največ ljudi težko čaka na vodovod v občini Rogašovci na Goričkem. Več o projektu nadgradnje Vodovodnega sistema B je Lidiji Kosi povedal rogašovski župan Rihard Peurača, ki je tudi koordinator projekta.
Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.
Planica se je preoblekla v povsem novo podobo. FIS Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 je največji športni dogodek v zgodovini Republike Slovenije. Polovico milijarde ljudi po vsem svetu bo slika iz Planice dosegla s pomočjo 130 televizijskih kamer in 2000 predstavnikov medijev. Pričakujejo kar okrog 150 tisoč obiskovalcev iz 70 držav.
V minulih dneh smo po dolgem času dočakali večje količine snega, menda ga je najevč zapadlo na Bloški planoti, znani tudi po hudem mrazu. Tudi tja zavijemo v Lokalnem času z našim dopisnikom Markom Škrljem, ki nas bo spomnil tudi na aktualni Kavč festival in pa na 140-letnico rojstva Maksima Gasparija, ki se je rodil v kraju Selšček pri Cerknici.
V minulih dneh smo po dolgem času dočakali večje količine snega, menda ga je najevč zapadlo na Bloški planoti, znani tudi po hudem mrazu. Tudi tja zavijemo v Lokalnem času z našim dopisnikom Markom Škrljem, ki nas bo spomnil tudi na aktualni Kavč festival in pa na 140-letnico rojstva Maksima Gasparija, ki se je rodil v kraju Selšček pri Cerknici.
BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
BUMfest je in ostaja edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Letos bo svoja vrata odprl petnajstič. Zadnji dve leti je zaradi epidemije odpadel, tako, da so ljubitelji te glasbe že komaj čakali na letošnji januar, festival namreč vedno poteka v prvem mesecu leta. "Ropotanje sredi Žalca" se je začelo pred 17. leti, na kar bo spomnil tudi idejni oče in vodja festivala, Dejan Tamše, v Lokalnem času pa bomo že dan pred začetkom pokukali v dogajanje in med nastopajoče.
V tokratnem Lokalnem času o projektu podprtim z evropskim kohezijskim denarjem, ki je veliko pridobitev prinesel skoraj 50 tisoč prebivalcem petih občin osrednje Dolenjske. S Hidravličnimi izboljšavami vodovodnega sistema so namreč dolgoročno zagotovili zanesljivo oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Gre za dobrino, ki jo cenimo predvsem takrat, ko jo primanjkuje. Več pa v pogovoru z dopisnikom Jožetoma Žuro.
V tokratnem Lokalnem času o projektu podprtim z evropskim kohezijskim denarjem, ki je veliko pridobitev prinesel skoraj 50 tisoč prebivalcem petih občin osrednje Dolenjske. S Hidravličnimi izboljšavami vodovodnega sistema so namreč dolgoročno zagotovili zanesljivo oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Gre za dobrino, ki jo cenimo predvsem takrat, ko jo primanjkuje. Več pa v pogovoru z dopisnikom Jožetoma Žuro.
Prvi lokalni čas v novem letu bo zavit v meglo. Gremo na Primorsko. Tjaša Škamperle je preverila, kako megleni dnevi vplivajo na cestni, ladijski in letalski promet, pa tudi - sušenje mesnin.
Prvi lokalni čas v novem letu bo zavit v meglo. Gremo na Primorsko. Tjaša Škamperle je preverila, kako megleni dnevi vplivajo na cestni, ladijski in letalski promet, pa tudi - sušenje mesnin.
Zadnje dni v letu se stopnjujejo prireditve v okviru veselega decembra. Ljudje se radi družijo, poveselijo, poklepetajo. Po letih, zaznamovanih s covidom, je letos to spet mogoče brez omejitev. Z Nino Brus se bomo sprehodili od Vrhnike do Cerknega in ujeli nekaj prazničnega utripa.
Zadnje dni v letu se stopnjujejo prireditve v okviru veselega decembra. Ljudje se radi družijo, poveselijo, poklepetajo. Po letih, zaznamovanih s covidom, je letos to spet mogoče brez omejitev. Z Nino Brus se bomo sprehodili od Vrhnike do Cerknega in ujeli nekaj prazničnega utripa.
Lokalni čas je tokrat povsem v znamenju - časa. Najprej nekaj o ptujski uri, ki je v marsičem rekorderka, povezana naj bi bila celo s slovitim Leonardom Da Vincijem. Tudi za začetke ptujskega kina je treba čas obrniti daleč nazaj v zgodovino, še vedno pa si z njegovo dejavnostjo marsikdo krajša čas. Gabrijela Milošič nas je v dveh zgodbah odpeljala tudi v Rogaško Slatino. Spomnili smo se na 100-letnico Ele Peroci in obiskali stanovalce Pegazovega doma - kako si krajšajo čas v času srebrnine v laseh? Vabljeni k poslušanju!
Lokalni čas je tokrat povsem v znamenju - časa. Najprej nekaj o ptujski uri, ki je v marsičem rekorderka, povezana naj bi bila celo s slovitim Leonardom Da Vincijem. Tudi za začetke ptujskega kina je treba čas obrniti daleč nazaj v zgodovino, še vedno pa si z njegovo dejavnostjo marsikdo krajša čas. Gabrijela Milošič nas je v dveh zgodbah odpeljala tudi v Rogaško Slatino. Spomnili smo se na 100-letnico Ele Peroci in obiskali stanovalce Pegazovega doma - kako si krajšajo čas v času srebrnine v laseh? Vabljeni k poslušanju!
Lokalni čas nas je danes peljal v osrčje Slovenije, v Zasavje. Skupaj z našo dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se sprehodili po praznično okrašenih zasavskih mestih in ugotavljali, kako so se v Litiji v času varčevanja z elektriko lotili prazničnega okraševanja, kako potekajo delavnice peke tradicionalnega poprtnika in iz česa so v rudniku Sitarjevec izklesali jaslice.
Lokalni čas nas je danes peljal v osrčje Slovenije, v Zasavje. Skupaj z našo dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se sprehodili po praznično okrašenih zasavskih mestih in ugotavljali, kako so se v Litiji v času varčevanja z elektriko lotili prazničnega okraševanja, kako potekajo delavnice peke tradicionalnega poprtnika in iz česa so v rudniku Sitarjevec izklesali jaslice.
Stane Kocutar nas je v tokratnem Lokalnem času peljal skozi zimski Maribor. Na Pohorju že od 26. novembra smučajo na naravnem snegu, kako zadovoljni so ponudniki gostinskih storitev na decembrskih stojnicah v centru? Kaj se je dogajalo v studiu 14 Radia Slovenija 8. decembra leta 1971? In kako je bilo na mednarodnem simpoziju o Karađorđevićih in Slovencih?
Stane Kocutar nas je v tokratnem Lokalnem času peljal skozi zimski Maribor. Na Pohorju že od 26. novembra smučajo na naravnem snegu, kako zadovoljni so ponudniki gostinskih storitev na decembrskih stojnicah v centru? Kaj se je dogajalo v studiu 14 Radia Slovenija 8. decembra leta 1971? In kako je bilo na mednarodnem simpoziju o Karađorđevićih in Slovencih?
V Kapelah, na robu brežiške občine, so domačini, združeni v Kulturnem društvu Kapele, posneli okoli deset filmov o preteklih časih, med njimi pet v nizu Tak ti je tu blu. Začeli so s filmom o svatbi v Kapelah po drugi svetovni vojni, film Od pera do vajkoža, (povštra), Od setve do žetve, lani so predstavili film 'F košnji' ter letos še Ob žetvi in ajnrükanju (odhodu v vojsko). S filmskim zapisom v Kapelah ohranjajo spomine na življenje na kmetih v kapelskem narečju, pristnih oblačilih, obujajo običaje, snemajo v še ohranjenih starih hiškah in gospodarskih poslopjih ter s starimi orodji, obujajo kulinariko tistih časov in ljudsko pesem. Mihaela Blaževič: »Tudi igralci, čeprav vsi naturščiki, se vsi živijo, to so bili njihovi stari starši ali pa njihovi starši in se prav vidi, kako to s čustvi igrajo in zavzeto, vsa čast našim igralcem!« Za scenarij in režijo teh filmov je poskrbela sokrajanka Jožica Penič, ki je oktobra dobila tudi občinsko nagrado Občine Brežice za to udejstvovanje v domačem kraju: »Nagrada pa ni moja, jaz sem jo prevzela v imenu Kapelcev, krajanov, ki so si res to zasluž'li, ker prisluhnejo mojim željam, marsikdaj tudi hudim besedam, ker je tudi to potrebno, oni so si to zasluž'li.« V Kapelah so s filmi res pustili močan pečat času, njihovo vrednost je že leta 2017 prepoznalo tudi Slovensko etnološko društvo in jim podelilo Murkovo priznanje.
V Kapelah, na robu brežiške občine, so domačini, združeni v Kulturnem društvu Kapele, posneli okoli deset filmov o preteklih časih, med njimi pet v nizu Tak ti je tu blu. Začeli so s filmom o svatbi v Kapelah po drugi svetovni vojni, film Od pera do vajkoža, (povštra), Od setve do žetve, lani so predstavili film 'F košnji' ter letos še Ob žetvi in ajnrükanju (odhodu v vojsko). S filmskim zapisom v Kapelah ohranjajo spomine na življenje na kmetih v kapelskem narečju, pristnih oblačilih, obujajo običaje, snemajo v še ohranjenih starih hiškah in gospodarskih poslopjih ter s starimi orodji, obujajo kulinariko tistih časov in ljudsko pesem. Mihaela Blaževič: »Tudi igralci, čeprav vsi naturščiki, se vsi živijo, to so bili njihovi stari starši ali pa njihovi starši in se prav vidi, kako to s čustvi igrajo in zavzeto, vsa čast našim igralcem!« Za scenarij in režijo teh filmov je poskrbela sokrajanka Jožica Penič, ki je oktobra dobila tudi občinsko nagrado Občine Brežice za to udejstvovanje v domačem kraju: »Nagrada pa ni moja, jaz sem jo prevzela v imenu Kapelcev, krajanov, ki so si res to zasluž'li, ker prisluhnejo mojim željam, marsikdaj tudi hudim besedam, ker je tudi to potrebno, oni so si to zasluž'li.« V Kapelah so s filmi res pustili močan pečat času, njihovo vrednost je že leta 2017 prepoznalo tudi Slovensko etnološko društvo in jim podelilo Murkovo priznanje.
Podbreška potica je ena bolj prepoznavnih slovenskih kulinaričnih blagovnih znamk. Redno zmaguje ne le na izborih slovenskih potic, ampak vstopa tudi v svet. Od Vatikana do Strasbourga. O njej pišejo knjige in pesnijo pesmi. Za vse skupaj pa skrbi Interesno združenje Podbreška potica. Aktivni so tudi v kulinaričnem povezovanju. Več o tem pa v tokratnem Lokalnem času, ki ga je v zgodbah Gorenjske ujela Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Podbreška potica je ena bolj prepoznavnih slovenskih kulinaričnih blagovnih znamk. Redno zmaguje ne le na izborih slovenskih potic, ampak vstopa tudi v svet. Od Vatikana do Strasbourga. O njej pišejo knjige in pesnijo pesmi. Za vse skupaj pa skrbi Interesno združenje Podbreška potica. Aktivni so tudi v kulinaričnem povezovanju. Več o tem pa v tokratnem Lokalnem času, ki ga je v zgodbah Gorenjske ujela Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
V Lokalnem času gremo tokrat na Koroško, pod vznožje Uršlje Gore. Tam namreč že stoletja na plano priteče prav posebna voda, za katero velja, da je zdravilna. Ali je kaj na tem, je raziskovala naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc. V radijskem jutru jo je o tem več povprašala Mojca Delač.
V Lokalnem času gremo tokrat na Koroško, pod vznožje Uršlje Gore. Tam namreč že stoletja na plano priteče prav posebna voda, za katero velja, da je zdravilna. Ali je kaj na tem, je raziskovala naša dopisnica za Koroško, Metka Pirc. V radijskem jutru jo je o tem več povprašala Mojca Delač.
S sloganom V znanju in povezovanju je moč zaznamujejo na Goriškem mesec preprečevanja zasvojenosti. S to že tradicionalno pobudo so ustanove in službe s področja preprečevanja, zdravljenja in zmanjševanja škode oziroma posledic zaradi različnih oblik odvisnosti pripravile skozi ves november številne prireditve, predavanja, delavnice in predstavitve svojih dejavnosti. Z Valterjem Pregljem pa v Lokalnem času tudi o Movembru in o Martinovem.
S sloganom V znanju in povezovanju je moč zaznamujejo na Goriškem mesec preprečevanja zasvojenosti. S to že tradicionalno pobudo so ustanove in službe s področja preprečevanja, zdravljenja in zmanjševanja škode oziroma posledic zaradi različnih oblik odvisnosti pripravile skozi ves november številne prireditve, predavanja, delavnice in predstavitve svojih dejavnosti. Z Valterjem Pregljem pa v Lokalnem času tudi o Movembru in o Martinovem.
V Poljanah v Poljanski dolini so se na območju nekdanje mogočne baročne cerkve Svetega Martina končala obsežna arheološka izkopavanja, kjer so odkrili najdbe iz treh različnih obdobij, ki so se prepletala na tem arheološkem najdišču: barok, gotika in romanika. Raziskani temelji nekdanje baročne cerkve Sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko, starejši gotski temelji cerkve s tlakom in sledovi romanske cerkve so izjemen kulturni spomenik. O tem v tokratnem Lokalnem času z Aljano Jocif.
V Poljanah v Poljanski dolini so se na območju nekdanje mogočne baročne cerkve Svetega Martina končala obsežna arheološka izkopavanja, kjer so odkrili najdbe iz treh različnih obdobij, ki so se prepletala na tem arheološkem najdišču: barok, gotika in romanika. Raziskani temelji nekdanje baročne cerkve Sv. Martina v Poljanah nad Škofjo Loko, starejši gotski temelji cerkve s tlakom in sledovi romanske cerkve so izjemen kulturni spomenik. O tem v tokratnem Lokalnem času z Aljano Jocif.
Z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro smo tokrat obiskali Mirno Peč. V poslopju stare osnovne šole deluje muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki je z obiskom v štirih letih delovanja presegel vsa pričakovanja, v letu dni bodo obnovili del poslopja in postavili še stalno Pavčkovo zbirko in s tem privabili nove skupine obiskovalcev. V osnovni šoli Toneta Pavčka pa spomin na velikega rojaka negujejo z dvema projektoma v katera so vključili učence iz vse Slovenije. Kraj pa se ponaša še z nekaterimi rojaki.
Z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro smo tokrat obiskali Mirno Peč. V poslopju stare osnovne šole deluje muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki je z obiskom v štirih letih delovanja presegel vsa pričakovanja, v letu dni bodo obnovili del poslopja in postavili še stalno Pavčkovo zbirko in s tem privabili nove skupine obiskovalcev. V osnovni šoli Toneta Pavčka pa spomin na velikega rojaka negujejo z dvema projektoma v katera so vključili učence iz vse Slovenije. Kraj pa se ponaša še z nekaterimi rojaki.
O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
O aktualnem stanju v slovenskem zdravstvu, zlasti v glavnem mestu, veliko govorimo. V tokratnem druženju v Lokalnem času pa smo zavili nazaj in pokukali v razvoj zgodovine zdravstva v Ljubljani. Na jutranji obisk v radijski studio je prišel naš ljubljanski dopisnik Peter Močnik.
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
V tokratni epizodi nas je Lidija Kosi odpeljala po poteh Pomurske kulinarične dediščine. Se izročilo prenaša na mlajše generacije? Kako je z zdravim prehranjevanjem v severovzhodnem delu Slovenije? In kakšna je žalostna usoda plavajočega mlina na reki Muri v Ižakovcih?
Koprski potniški terminal je v preteklem tednu doživel vplutje prav posebnih ladij. V razstavišču Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu so z razstavo obeležili 75 let Pomorske policije. 15. oktobra piranska občina praznuje svoj praznik, 30 let pa bo na Krasu obeležil Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Več in podrobneje pa Tjaša Lotrič, ki se nam je oglasila iz koprskega radijskega studia.
Koprski potniški terminal je v preteklem tednu doživel vplutje prav posebnih ladij. V razstavišču Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu so z razstavo obeležili 75 let Pomorske policije. 15. oktobra piranska občina praznuje svoj praznik, 30 let pa bo na Krasu obeležil Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana. Več in podrobneje pa Tjaša Lotrič, ki se nam je oglasila iz koprskega radijskega studia.
Na Prvem smo prekrižarili območje, ki ga pokriva naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. Najprej smo se pomudili v Kočevju, kjer se začenja 10. Festival lesa, nato smo obiskali Dobrepolje, kjer otroci vrtca uživajo pri delu na lastnem vrtičku, hkrati pa tam urejajo še enega za vse generacije, ob koncu pa smo napovedali še jutrišnje odprtje prenovljenega Doma na Slivnici.
Na Prvem smo prekrižarili območje, ki ga pokriva naš notranjsko-kočevski dopisnik Marko Škrlj. Najprej smo se pomudili v Kočevju, kjer se začenja 10. Festival lesa, nato smo obiskali Dobrepolje, kjer otroci vrtca uživajo pri delu na lastnem vrtičku, hkrati pa tam urejajo še enega za vse generacije, ob koncu pa smo napovedali še jutrišnje odprtje prenovljenega Doma na Slivnici.
Tokrat bomo predstavili Zreče, majhen turistični kraj pod pobočji Pohorja. V zadnjih desetletjih se je vsestransko razvijal, pred slabima dvema letoma pa je dosegel še zadnji pogoj, da tudi uradno postane mesto, to je tri tisoč prebivalcev. V kraj, ki je od Celja oddaljen 20 kilometrov ali pol ure vožnje z avtomobilom, se več ljudi priseli kot odseli. Stopnja nezaposlenosti je precej pod državnim povprečjem. V Lokalni čas se nam tokrat oglaša celjski dopisnik Matija Mastnak.
Tokrat bomo predstavili Zreče, majhen turistični kraj pod pobočji Pohorja. V zadnjih desetletjih se je vsestransko razvijal, pred slabima dvema letoma pa je dosegel še zadnji pogoj, da tudi uradno postane mesto, to je tri tisoč prebivalcev. V kraj, ki je od Celja oddaljen 20 kilometrov ali pol ure vožnje z avtomobilom, se več ljudi priseli kot odseli. Stopnja nezaposlenosti je precej pod državnim povprečjem. V Lokalni čas se nam tokrat oglaša celjski dopisnik Matija Mastnak.
Danes zaznamujemo Dan brez avtomobila in v Lokalnem času bomo zastavili vprašali, ali se v manjšem mestu da živeti brez avtomobila in ostati mobilen? Za promet si bomo vzeli (lokalni) čas ob 6.45 na Prvem! Pripravlja: Nina Brus.
Danes zaznamujemo Dan brez avtomobila in v Lokalnem času bomo zastavili vprašali, ali se v manjšem mestu da živeti brez avtomobila in ostati mobilen? Za promet si bomo vzeli (lokalni) čas ob 6.45 na Prvem! Pripravlja: Nina Brus.
S ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič o aktualni letini ter zgodovini vinarstva v pokrajini, ki se ponaša z že skoraj osem stoletij dolgo tradicijo pridelovanja in negovanja vin v kleteh. Red minoritov je namreč leta 1239 z ustanovitvijo samostana na Ptuju hkrati zgradil vinsko klet.
S ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič o aktualni letini ter zgodovini vinarstva v pokrajini, ki se ponaša z že skoraj osem stoletij dolgo tradicijo pridelovanja in negovanja vin v kleteh. Red minoritov je namreč leta 1239 z ustanovitvijo samostana na Ptuju hkrati zgradil vinsko klet.
Tokrat izstopamo v Zasavju, točneje v Trbovljah, kjer so se že pred poldrugim desetletjem zapisali novomedijski kulturi - prepletu umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Novomedijski kulturni utrip Trbovelj bomo izmerili skupaj z naša zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec
Tokrat izstopamo v Zasavju, točneje v Trbovljah, kjer so se že pred poldrugim desetletjem zapisali novomedijski kulturi - prepletu umetnosti z znanostjo in tehnologijo. Novomedijski kulturni utrip Trbovelj bomo izmerili skupaj z naša zasavsko dopisnico Karmen Štrancar Rajevec
V Mariboru danes odpirajo posebno razstavo, na kateri se po dolgem času spet predstavlja kovaški mojster Miha Krištof, čigar umetnine najdemo tudi v Rimu. Njegovo delavnico bi lahko slikovito poimenovali kovačija akademija. Zakaj, razkrivamo v Lokalnem času. Na Meranovem, ki sodi v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, se spominjajo 200-letnice prihoda nadvojvode Janeza Habsburškega, začetnika sodobnega načina gojenja vinske trte, pod Pohorje. Včeraj so predstavili knjižico z naslovom: »Sorte vinske trte, gojene pred 200 leti na Štajerskem«.
V Mariboru danes odpirajo posebno razstavo, na kateri se po dolgem času spet predstavlja kovaški mojster Miha Krištof, čigar umetnine najdemo tudi v Rimu. Njegovo delavnico bi lahko slikovito poimenovali kovačija akademija. Zakaj, razkrivamo v Lokalnem času. Na Meranovem, ki sodi v okviru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, se spominjajo 200-letnice prihoda nadvojvode Janeza Habsburškega, začetnika sodobnega načina gojenja vinske trte, pod Pohorje. Včeraj so predstavili knjižico z naslovom: »Sorte vinske trte, gojene pred 200 leti na Štajerskem«.
Danes se začne posebno enomesečno dogajanje kulinaričnih večerov v okviru ustaljenega festivala Okusi Posavja. Vinski večeri, ulični festival, številni gostinci, vinarji – posavski utrip v enem.
Danes se začne posebno enomesečno dogajanje kulinaričnih večerov v okviru ustaljenega festivala Okusi Posavja. Vinski večeri, ulični festival, številni gostinci, vinarji – posavski utrip v enem.
V turistični del Gorenjske gremo. Tako se namreč neuradno imenuje njen zgornji ali severni del. Od koder pa letošnje poletje, tudi na naših radijskih valovih, bolj kot o zadovoljstvu ob rekordni številkah, poročamo o težavah omenjenih rekordov in veliki zaskrbljenosti turističnih delavcev, ki se sprašujejo kam vse to pelje?
V turistični del Gorenjske gremo. Tako se namreč neuradno imenuje njen zgornji ali severni del. Od koder pa letošnje poletje, tudi na naših radijskih valovih, bolj kot o zadovoljstvu ob rekordni številkah, poročamo o težavah omenjenih rekordov in veliki zaskrbljenosti turističnih delavcev, ki se sprašujejo kam vse to pelje?
Marko Škrlj je tokrat ujel notranjski lokalni čas. Ta teče v ritmu speleologije, pa tudi poletnih dejavnosti, kot je kampiranje. Z radijskim mikrofonom je obiskal znanstvenico, dr. Nadjo Zupan Hajna, ustavil pa se je tudi v vasici Vrh pri Babni Polici. Kako tam teče avgustovski čas in zakaj ne manjka obiskovalcev? Izveste v pogovoru!
Marko Škrlj je tokrat ujel notranjski lokalni čas. Ta teče v ritmu speleologije, pa tudi poletnih dejavnosti, kot je kampiranje. Z radijskim mikrofonom je obiskal znanstvenico, dr. Nadjo Zupan Hajna, ustavil pa se je tudi v vasici Vrh pri Babni Polici. Kako tam teče avgustovski čas in zakaj ne manjka obiskovalcev? Izveste v pogovoru!
Od aktualnega stanja vodotokov na mariborskem koncu do 33. Poletnega lutkovnega pristana. Kozarec svežine poletnega dogajanja nam bo iz mariborskega studia v četrtkovo dobro jutro privoščil Stane Kocutar.
Od aktualnega stanja vodotokov na mariborskem koncu do 33. Poletnega lutkovnega pristana. Kozarec svežine poletnega dogajanja nam bo iz mariborskega studia v četrtkovo dobro jutro privoščil Stane Kocutar.
Največji požar v zgodovini Slovenije je bil osrednja zgodba v drugi polovici julija. Da so informacije o dogajanju na terenu prišle do nas, so poskrbeli novinarske kolegice in kolegi. Karin Zorn Čebokli iz novogoriškega studia nam bo v tokratni epizodi Lokalnega časa razkrila, kako teče čas, ko poročaš s tako zahtevnega terena. Kako je s povezavami, pridobivanjem informacij, delom v izrednih razmerah in katere zgodbe so se je najbolj dotaknile.
Največji požar v zgodovini Slovenije je bil osrednja zgodba v drugi polovici julija. Da so informacije o dogajanju na terenu prišle do nas, so poskrbeli novinarske kolegice in kolegi. Karin Zorn Čebokli iz novogoriškega studia nam bo v tokratni epizodi Lokalnega časa razkrila, kako teče čas, ko poročaš s tako zahtevnega terena. Kako je s povezavami, pridobivanjem informacij, delom v izrednih razmerah in katere zgodbe so se je najbolj dotaknile.
Pred dobrim stoletjem so v beltinskem parku na množičnem shodu razglasili združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, že več kot pol stoletja pa v istem parku prirejajo mednarodni folklorni festival. Zaradi epidemičnih razmer so z organizacijo jubilejnega 50. čakali dve leti, a ravno danes se s fotografsko razstavo v beltinskem gradu začenja v vsem svojem sijaju. Ob okrogli obletnici festivala, na katerem se je do zdaj predstavilo skoraj 200 folklornih skupin od blizu in daleč, v Beltincih so namreč poleg Slovencev zaplesali in zapeli še gostje iz 22. držav, so organizatorji izdali tudi knjigo ali bolje rečeno album fotografij. Sicer folklorna skupina v Beltincih deluje že od leta 1938, ponaša pa se tudi z Evropsko nagrado za izvirnost.
Pred dobrim stoletjem so v beltinskem parku na množičnem shodu razglasili združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, že več kot pol stoletja pa v istem parku prirejajo mednarodni folklorni festival. Zaradi epidemičnih razmer so z organizacijo jubilejnega 50. čakali dve leti, a ravno danes se s fotografsko razstavo v beltinskem gradu začenja v vsem svojem sijaju. Ob okrogli obletnici festivala, na katerem se je do zdaj predstavilo skoraj 200 folklornih skupin od blizu in daleč, v Beltincih so namreč poleg Slovencev zaplesali in zapeli še gostje iz 22. držav, so organizatorji izdali tudi knjigo ali bolje rečeno album fotografij. Sicer folklorna skupina v Beltincih deluje že od leta 1938, ponaša pa se tudi z Evropsko nagrado za izvirnost.
V nedeljo se bo v Celju začela gasilska olimpijada. O največjem tovrstnem dogodku v samostojni Sloveniji smo v Lokalnem času govorili prejšnji teden. Tokrat pa gasilsko zgodbo nadaljujemo z začetkom gasilstva pri nas, težavami slovenskega gasilskega muzeja v Metliki in da bodo belokranjsko gasilstvo na olimpijadi zastopale članice prostovoljnega društva iz Semiča. Podrobnosti predstavlja dopisnik za Dolenjsko in Belo krajino Jože Žura.
V nedeljo se bo v Celju začela gasilska olimpijada. O največjem tovrstnem dogodku v samostojni Sloveniji smo v Lokalnem času govorili prejšnji teden. Tokrat pa gasilsko zgodbo nadaljujemo z začetkom gasilstva pri nas, težavami slovenskega gasilskega muzeja v Metliki in da bodo belokranjsko gasilstvo na olimpijadi zastopale članice prostovoljnega društva iz Semiča. Podrobnosti predstavlja dopisnik za Dolenjsko in Belo krajino Jože Žura.
Matija Mastnak nam bo v Lokalnem času predstavil dogodek, ki bo v julijskih dneh dodobra zaznamoval dogajanje na Celjskem. Od 17. julija bo vse v znamenju gasilstva. Organizatorji na Olimpijadi pričakujejo več kot 3000 tekmovalk in tekmovalcev iz preko 25 držav. Več pa v pogovoru z našim celjskim dopisnikom.
Matija Mastnak nam bo v Lokalnem času predstavil dogodek, ki bo v julijskih dneh dodobra zaznamoval dogajanje na Celjskem. Od 17. julija bo vse v znamenju gasilstva. Organizatorji na Olimpijadi pričakujejo več kot 3000 tekmovalk in tekmovalcev iz preko 25 držav. Več pa v pogovoru z našim celjskim dopisnikom.
Tokratni Lokalni čas je odmerila Barbara Kampos De Stefani, ki se nam je oglasila iz studia Radia Koper. V Piran je iz Tržiča v Italiji srečno priplula jadrnica Galeb, ki sta jo naša svetovno znana baletnika Pia in Pino Mlakar pred 28-imi leti podarila Pomorskemu muzeju Piran. Več o tem v Lokalnem času, v katerem smo nanizali tudi bisere glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali poletje v Slovenski Istri. Pred mikrofonoma: Barabara Kampos de Stefani, Mojca Delač tonska mojstra: Marko Čebulj, Jaka Žagar
Tokratni Lokalni čas je odmerila Barbara Kampos De Stefani, ki se nam je oglasila iz studia Radia Koper. V Piran je iz Tržiča v Italiji srečno priplula jadrnica Galeb, ki sta jo naša svetovno znana baletnika Pia in Pino Mlakar pred 28-imi leti podarila Pomorskemu muzeju Piran. Več o tem v Lokalnem času, v katerem smo nanizali tudi bisere glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali poletje v Slovenski Istri. Pred mikrofonoma: Barabara Kampos de Stefani, Mojca Delač tonska mojstra: Marko Čebulj, Jaka Žagar
Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.
Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.
Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc.
Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc.
Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo.Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem Marko Škrlj v tokratnem Lokalnem času, v katerem smo obiskali tudi Trubarjevo domačijo.
Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo.Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem Marko Škrlj v tokratnem Lokalnem času, v katerem smo obiskali tudi Trubarjevo domačijo.
70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.
70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.
Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor.
Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor.
Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.
Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.
S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še hitreje zna biti. To velja zlasti za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske steze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se nam oglaša Karmen Štrancar Rajevec.
S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še hitreje zna biti. To velja zlasti za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske steze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se nam oglaša Karmen Štrancar Rajevec.
V času okoli prvomajskih praznikov poleg encijana, ki v naravo vabi s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu, zacveti tudi zlatorumena azaleja. V Posavju sta kar dve večji rastišči te zavarovane znamenitosti, na Vrhku nad Tržiščem in največje v državi v bližnjem Boštanju. Ob tem Jože Prah iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.
V času okoli prvomajskih praznikov poleg encijana, ki v naravo vabi s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu, zacveti tudi zlatorumena azaleja. V Posavju sta kar dve večji rastišči te zavarovane znamenitosti, na Vrhku nad Tržiščem in največje v državi v bližnjem Boštanju. Ob tem Jože Prah iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.
Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.
Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. Dopisnik Marko Škrlj se je med drugim pogovarjal z Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj.
Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. Dopisnik Marko Škrlj se je med drugim pogovarjal z Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj.
Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas je odmerila Romana Erjavec.
Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas je odmerila Romana Erjavec.
Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar Primož Čepar, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij nekaterih športnih panog z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton.
Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar Primož Čepar, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij nekaterih športnih panog z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton.
Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.
Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.
Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.
Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.
Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.
Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.
Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak!
Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak!
V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.
V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.
V Splošni bolnišnici doktorja Jožeta Potrča na Ptuju se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. 903 otroci so se rodili tam, kar je osem odstotkov več kot leto prej. To pa ni edina dobra novica. Osrednja zdravstvena ustanova v Spodnjem Podravju po desetletju peripetij in zapletov dobiva tudi urgentni center. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je na Prvem odmerila Gabrijela Milošič.
V Splošni bolnišnici doktorja Jožeta Potrča na Ptuju se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. 903 otroci so se rodili tam, kar je osem odstotkov več kot leto prej. To pa ni edina dobra novica. Osrednja zdravstvena ustanova v Spodnjem Podravju po desetletju peripetij in zapletov dobiva tudi urgentni center. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je na Prvem odmerila Gabrijela Milošič.
Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.
Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.
Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki smo jih obiskali v tokratnem Lokalnem času na Prvi In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.
Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki smo jih obiskali v tokratnem Lokalnem času na Prvi In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.
Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.
Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.
V zadnji Lokalni čas na Prvem v letu 2021 se nam je iz koprskega studia s prednovoletno razglednico dogajanja v Slovenski Istri oglasila Mateja Brežan.
V zadnji Lokalni čas na Prvem v letu 2021 se nam je iz koprskega studia s prednovoletno razglednico dogajanja v Slovenski Istri oglasila Mateja Brežan.
V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190-letnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do »beck«, kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci.
V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190-letnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do »beck«, kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci.
S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine. Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islandskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!
S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine. Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islandskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!
Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.
Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.
Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.
Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak.
Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak.
Od leta 2018 je Direkcija RS za vode v interregijskem projektu Donavska poplavna ravnica iskala protipoplavne rešitve za Kostanjevico na Krki. Idejne rešitve so javnosti prvič predstavili pred mesecem dni in celo zagotovili 7 milijonov evrov za njihovo izvedbo v prihodnjem letu. Vendar občani nasprotujejo rešitvi, da bi naselje ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih odstranljivih sten. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.
Od leta 2018 je Direkcija RS za vode v interregijskem projektu Donavska poplavna ravnica iskala protipoplavne rešitve za Kostanjevico na Krki. Idejne rešitve so javnosti prvič predstavili pred mesecem dni in celo zagotovili 7 milijonov evrov za njihovo izvedbo v prihodnjem letu. Vendar občani nasprotujejo rešitvi, da bi naselje ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih odstranljivih sten. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.
V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič
V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič
Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.
Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.
November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.
November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.
V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.
V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.
Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.
Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.
Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša Gabrijela Milošič. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.
Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša Gabrijela Milošič. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.
"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.
"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.
Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.
Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.
Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi Mateja Brežan!
Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi Mateja Brežan!
Kot nam je v tokratni epizodi Lokalnega časa poročala Karmen Štrancar Rajevec, se Zasavje po več kot dvestoletni rudarski zapuščini spreminja na vseh področjih, mesta dobivajo novo podobo, precej pridobitev pa vpliva na boljšo kakovost življenja prebivalcev in seveda tudi obiskovalcem. Obojim je namenjena tudi nova mestna terenska igra, "Totalna panika", ki odkriva Zagorje ob Savi. Ti kraji so seveda tesno povezani tudi s kolesarjenjem, pa ne samo po zaslugi Primoža Rogliča, pač pa tudi kolesarskih navdušencev, med katerimi so tudi tako imenovani "downhillovci". Zasavje je to poletje dobilo kar dve dobro urejeni območji z več trasami za tovrstno kolesarjenje.
Kot nam je v tokratni epizodi Lokalnega časa poročala Karmen Štrancar Rajevec, se Zasavje po več kot dvestoletni rudarski zapuščini spreminja na vseh področjih, mesta dobivajo novo podobo, precej pridobitev pa vpliva na boljšo kakovost življenja prebivalcev in seveda tudi obiskovalcem. Obojim je namenjena tudi nova mestna terenska igra, "Totalna panika", ki odkriva Zagorje ob Savi. Ti kraji so seveda tesno povezani tudi s kolesarjenjem, pa ne samo po zaslugi Primoža Rogliča, pač pa tudi kolesarskih navdušencev, med katerimi so tudi tako imenovani "downhillovci". Zasavje je to poletje dobilo kar dve dobro urejeni območji z več trasami za tovrstno kolesarjenje.
Dopisnik Jože Žura v luči prihajajočega Evropskega Tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, kjer avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oz. nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.
Dopisnik Jože Žura v luči prihajajočega Evropskega Tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, kjer avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oz. nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.
V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije, ki so jih številni avtorji predstavili na mednarodnem uličnem Foto festu, že prihajajo novi dogodki. V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je 300 razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. Na nekaterih so trgovine, gostilne in celo hoteli. Več pa Aljana Jocif.
V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije, ki so jih številni avtorji predstavili na mednarodnem uličnem Foto festu, že prihajajo novi dogodki. V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je 300 razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. Na nekaterih so trgovine, gostilne in celo hoteli. Več pa Aljana Jocif.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.
Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.
KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.
KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.
Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko Petra Božiča, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času. Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti. Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu. Tudi o tem v tokratni epizodi.
Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko Petra Božiča, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času. Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti. Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu. Tudi o tem v tokratni epizodi.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati.
Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati.
V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj?
V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj?
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije.
Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.
Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v Spodnje Podravje. Gabrijela Milošič nas je popeljala po pestrem ptujskem festivalskem dogajanju. Od Trojicafesta do 19. Polimaratona, od poletne muzejske noči do Kina brez stropa, Artstaysa, glasbene Arsane ter Dnevov poezije in vina.
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v Spodnje Podravje. Gabrijela Milošič nas je popeljala po pestrem ptujskem festivalskem dogajanju. Od Trojicafesta do 19. Polimaratona, od poletne muzejske noči do Kina brez stropa, Artstaysa, glasbene Arsane ter Dnevov poezije in vina.
Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.
Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.
V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.
V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.
Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec
Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec
Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do 700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst. V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini: japonski dresnik in vlažno nedotiko. Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš strnili v priročni knjižici Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar. Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat naštel 43 rastlinskih vrst.
Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do 700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst. V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini: japonski dresnik in vlažno nedotiko. Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš strnili v priročni knjižici Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar. Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat naštel 43 rastlinskih vrst.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec.
Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec.
Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan. Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel.
Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan. Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke. Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.
Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke. Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.
»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec.
»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec.
Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora.Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi.
Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora.Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi.
Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda. O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak.
Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda. O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak.
Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.V tokratni Lokalni čas se nam je z zgodbami oglasila Lidija Kosi.
Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.V tokratni Lokalni čas se nam je z zgodbami oglasila Lidija Kosi.
Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.
Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v Spodnjem podravju, od koder se nam je oglasila Gabrijela Milošič. Od razstave Arjana Pregla do peke krofov v pustnem času. In seveda kurentov.
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v Spodnjem podravju, od koder se nam je oglasila Gabrijela Milošič. Od razstave Arjana Pregla do peke krofov v pustnem času. In seveda kurentov.
Tokrat smo se v Lokalnem času odpravili na Obalo! Iz studia Radia Koper se nam je oglasila Tjaša Lotrič in nas odpeljala po pisanem naboru dogodkov na njihovem koncu. Najprej smo z besedami še nekoliko obeležili Svetovni dan mokrišč in se odpravili v zanimivo podzemlje Škocjanskih jam, z mislijo na ohranjanje naravne dediščine pa se vprašali tudi, kakšna je prihodnost Inštituta za oljkarstvo. Končal se je tudi evropski projekt, v okviru katerega je izšel vodnik po ekološkh kmetijah slovenske Istre. Tudi o tem v tokratni epizodi, v kateri tudi o delfinjem obisku v slovenskem morju in obeležitvi kulturnega praznika.
Tokrat smo se v Lokalnem času odpravili na Obalo! Iz studia Radia Koper se nam je oglasila Tjaša Lotrič in nas odpeljala po pisanem naboru dogodkov na njihovem koncu. Najprej smo z besedami še nekoliko obeležili Svetovni dan mokrišč in se odpravili v zanimivo podzemlje Škocjanskih jam, z mislijo na ohranjanje naravne dediščine pa se vprašali tudi, kakšna je prihodnost Inštituta za oljkarstvo. Končal se je tudi evropski projekt, v okviru katerega je izšel vodnik po ekološkh kmetijah slovenske Istre. Tudi o tem v tokratni epizodi, v kateri tudi o delfinjem obisku v slovenskem morju in obeležitvi kulturnega praznika.
Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje pa naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času je dopisnik Jože Žura v pogovoru z Mojco Delač predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje zaradi selitve in zapletov pri tem.
Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje pa naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času je dopisnik Jože Žura v pogovoru z Mojco Delač predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje zaradi selitve in zapletov pri tem.
Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.V tokratni epizodi Lokalnega časa se je Mojca Delač pogovarjala s Karmen Štrancar Rajevec.
Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.V tokratni epizodi Lokalnega časa se je Mojca Delač pogovarjala s Karmen Štrancar Rajevec.
Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.
Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.
Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber.
Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber.
V Lokalnem času smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1600 novorojenčkom. Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje.
V Lokalnem času smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1600 novorojenčkom. Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje.
Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja.
Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja.
Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica.
Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica.
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.
Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina. Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina. Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov.
V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov.
Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak.
Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak.
Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.
Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.
Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.
Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Projekt stanovanje je zaradi visokih cen za številne še vedno neuresničljiv.
Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Projekt stanovanje je zaradi visokih cen za številne še vedno neuresničljiv.
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.
Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku!
Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku!
V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.
V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.
V naših jutranjih potepih po slovenskih krajih in regijah smp tudi iz Zasavja že večkrat slišali kar nekaj zanimivih predstavitev krajev, ki so bili več kot 200 let zapisani rudarstvu in industriji, danes pa na tem gradijo turistično prepoznavnost in ponudbo. V Trbovljah zaključujejo še en projekt,ki naj bi jo popestril in utrdil. O novih tematskih turističnih paketih v okviru projekta Inspiracija nam je pripovedovala Karmen Štrancar Rajevec.
V naših jutranjih potepih po slovenskih krajih in regijah smp tudi iz Zasavja že večkrat slišali kar nekaj zanimivih predstavitev krajev, ki so bili več kot 200 let zapisani rudarstvu in industriji, danes pa na tem gradijo turistično prepoznavnost in ponudbo. V Trbovljah zaključujejo še en projekt,ki naj bi jo popestril in utrdil. O novih tematskih turističnih paketih v okviru projekta Inspiracija nam je pripovedovala Karmen Štrancar Rajevec.
Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata Tine in Anže Marenče in Janez Ziherl poimenovali - Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranj potrebouje plezarno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif je preverila, kako deluje v praksi.
Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata Tine in Anže Marenče in Janez Ziherl poimenovali - Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranj potrebouje plezarno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif je preverila, kako deluje v praksi.
Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela.
Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.
Iz Idrije se nam je v tokratni Lokalni čas oglasila Nina Brus. Prve septembrske dni se veliko govori o šoli, o začetku novega šolskega leta. Ob tem se marsikdo spominja svoje izkušnje prvega šolskega dne in ugotavlja, da se je šola od takrat zelo spremenila. Stoletnik Ivan Bevk, ki je odraščal na Cerkljanskem, ima na šolske dni lepe spomine, seveda pa je svojevrstna učiteljica tudi zgodovina. Na to spominja tudi trasa nekdanjega Feldbahna, ozkotirne železnice, ki so jo za potrebe oskrbe zgradili med prvo svetovno vojno.
Iz Idrije se nam je v tokratni Lokalni čas oglasila Nina Brus. Prve septembrske dni se veliko govori o šoli, o začetku novega šolskega leta. Ob tem se marsikdo spominja svoje izkušnje prvega šolskega dne in ugotavlja, da se je šola od takrat zelo spremenila. Stoletnik Ivan Bevk, ki je odraščal na Cerkljanskem, ima na šolske dni lepe spomine, seveda pa je svojevrstna učiteljica tudi zgodovina. Na to spominja tudi trasa nekdanjega Feldbahna, ozkotirne železnice, ki so jo za potrebe oskrbe zgradili med prvo svetovno vojno.
Iz novogoriškega studia se nam je v Lokalni čas oglasil Valter Pregelj.
Iz novogoriškega studia se nam je v Lokalni čas oglasil Valter Pregelj.
V Brežicah zadovoljni s turističnim obiskom to poletje, nastavitve so skoraj povsem razprodane do sredine septembra, pripoveduje dopisnica Suzana Vahtarič, ki je tokrat odmerila lokalni čas.
V Brežicah zadovoljni s turističnim obiskom to poletje, nastavitve so skoraj povsem razprodane do sredine septembra, pripoveduje dopisnica Suzana Vahtarič, ki je tokrat odmerila lokalni čas.
Tokrat smo se v Lokalnem času znova preselili na Gorenjsko in ker je pred vrati Veliki Šmaren je Romana Erjavec raziskala, kako je z romarskim turizmom na Brezjah.
Tokrat smo se v Lokalnem času znova preselili na Gorenjsko in ker je pred vrati Veliki Šmaren je Romana Erjavec raziskala, kako je z romarskim turizmom na Brezjah.
Celjski dopisnik Matija Mastnak nas je tokrat odpeljal v bližino Slovenskih Konjic, kjer stoji Žička kartuzija. Državni zbor je za obnovo ostankov iz 12. stoletja že marca namenil dva milijona evrov, a so začetek del zaradi epidemije morali prestaviti za nekaj mescev. S pripravljalnimi deli so zdaj le začeli. Samostan, ki je propadal več stoletji, po malem obnavljajo zadnja tri desetletja, a za prenovo propadajoče cerkve Svetega Janeza Krstnika, ki bi se lahko kmalu celo podrla, do zdaj ni bilo denarja. Dela bodo potekala slabi dve leti.
Celjski dopisnik Matija Mastnak nas je tokrat odpeljal v bližino Slovenskih Konjic, kjer stoji Žička kartuzija. Državni zbor je za obnovo ostankov iz 12. stoletja že marca namenil dva milijona evrov, a so začetek del zaradi epidemije morali prestaviti za nekaj mescev. S pripravljalnimi deli so zdaj le začeli. Samostan, ki je propadal več stoletji, po malem obnavljajo zadnja tri desetletja, a za prenovo propadajoče cerkve Svetega Janeza Krstnika, ki bi se lahko kmalu celo podrla, do zdaj ni bilo denarja. Dela bodo potekala slabi dve leti.
Na prekmurski ravnici plesali brez folklornega festivala. V Beltincih so namreč zaradi epidemioloških razmer odpovedali 50. mednarodni folklorni festival.
Na prekmurski ravnici plesali brez folklornega festivala. V Beltincih so namreč zaradi epidemioloških razmer odpovedali 50. mednarodni folklorni festival.
V tokratni rubriki Lokalni čas smo se odpravili na Koroško, kjer letos praznujejo 400– letnico železarstva v Mežiški dolini. Gre za pomembno prelomnico, ki je zaznamovala življenje v tej dolini, čeprav je bila prisotna tudi drugod na Koroškem. Hkrati tudi ta del zgodovine odstira, kako ključno vlogo imajo prometne povezave za prihodnost gospodarstva. Za vse, ki se odpravljate na Koroško pa je dopisnica Metka Pirc pripravila tudi kakšen namig, kje se ustaviti in občudovati to dediščino.
V tokratni rubriki Lokalni čas smo se odpravili na Koroško, kjer letos praznujejo 400– letnico železarstva v Mežiški dolini. Gre za pomembno prelomnico, ki je zaznamovala življenje v tej dolini, čeprav je bila prisotna tudi drugod na Koroškem. Hkrati tudi ta del zgodovine odstira, kako ključno vlogo imajo prometne povezave za prihodnost gospodarstva. Za vse, ki se odpravljate na Koroško pa je dopisnica Metka Pirc pripravila tudi kakšen namig, kje se ustaviti in občudovati to dediščino.
Ogled slovenske prestolnice z gladine Ljubljanice ima poseben čar. Številni – predvsem tujci – si želijo to doživeti s plovbo po reki na eni od turističnih ladjic, ali pa se odločijo za supanje ali veslanje po njej. Višek sezone je običajno poletje, a je letos zaradi koronavirusa Ljubljanica tako rekoč prazna v primerjavi s prejšnjimi leti. To je hud udarec tudi za turistične ladjice; prevozniki pravijo, da je upad prometa tudi do 90-odstoten. Občina in Ljubljanski potniški promet medtem načrtujeta, da bi septembra med Žitnim mostom in Livado ladjica prvič zaplula tudi po redni liniji; vožnjo bi – tako kot mestne avtobuse – plačevali z Urbano. Turistični prevozniki na Ljubljanici opozarjajo, da bi zaradi nekonkurenčne cene zanje to lahko pomenilo veliko izgubo dohodka. Bojijo se predvsem tega, da bi velik interes za redno linijo zaradi nizke cene izkazali tudi tuji turisti, ki se zdaj zelo radi vozijo s turističnimi prevozniki, ki pa prevoze ponujajo za okoli 10 evrov. Dvomijo pa tudi, da bi linija zaradi razmer na reki, ki se lahko hitro spremenijo, res lahko bila redna.
Ogled slovenske prestolnice z gladine Ljubljanice ima poseben čar. Številni – predvsem tujci – si želijo to doživeti s plovbo po reki na eni od turističnih ladjic, ali pa se odločijo za supanje ali veslanje po njej. Višek sezone je običajno poletje, a je letos zaradi koronavirusa Ljubljanica tako rekoč prazna v primerjavi s prejšnjimi leti. To je hud udarec tudi za turistične ladjice; prevozniki pravijo, da je upad prometa tudi do 90-odstoten. Občina in Ljubljanski potniški promet medtem načrtujeta, da bi septembra med Žitnim mostom in Livado ladjica prvič zaplula tudi po redni liniji; vožnjo bi – tako kot mestne avtobuse – plačevali z Urbano. Turistični prevozniki na Ljubljanici opozarjajo, da bi zaradi nekonkurenčne cene zanje to lahko pomenilo veliko izgubo dohodka. Bojijo se predvsem tega, da bi velik interes za redno linijo zaradi nizke cene izkazali tudi tuji turisti, ki se zdaj zelo radi vozijo s turističnimi prevozniki, ki pa prevoze ponujajo za okoli 10 evrov. Dvomijo pa tudi, da bi linija zaradi razmer na reki, ki se lahko hitro spremenijo, res lahko bila redna.
Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.
Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.
Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.
Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.
Začetek prve poletne turistične sezone v edinem dolenjsko belokranjskem smučarskem središču na Gačah nad Črmošnjicami je več kot vzpodbuden. Ob lepem vremenu se v centru vsak konec tedna zbere skoraj tisoč obiskovalcev, ki uživajo v rekreativnih dejavnostih in dobri kulinariki.Občina Ivančna Gorica si želi, da bi prihodnje leto v Sloveniji razglasili za Jurčičevo leto, saj bo kar nekaj okroglih jubilejev povezanih z našim prvim romanopiscem Josipom Jurčičem. V Beli krajini pa skrbijo za varovanje črne človeške ribice, ki po doslej znanih podatkih prebiva le v kraškem podzemlju pri Črnomlju. Več o tem v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Začetek prve poletne turistične sezone v edinem dolenjsko belokranjskem smučarskem središču na Gačah nad Črmošnjicami je več kot vzpodbuden. Ob lepem vremenu se v centru vsak konec tedna zbere skoraj tisoč obiskovalcev, ki uživajo v rekreativnih dejavnostih in dobri kulinariki.Občina Ivančna Gorica si želi, da bi prihodnje leto v Sloveniji razglasili za Jurčičevo leto, saj bo kar nekaj okroglih jubilejev povezanih z našim prvim romanopiscem Josipom Jurčičem. V Beli krajini pa skrbijo za varovanje črne človeške ribice, ki po doslej znanih podatkih prebiva le v kraškem podzemlju pri Črnomlju. Več o tem v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Ob besedi Zasavje še vedno večina izmed nas, čeprav je že skoraj desetletje od kar so iz nedrji zemlje izkopali zadnji premog, pomislimo na rudarje in rudarstvo, ki je bilo več kot 200 let temelj življenja in razvoja regije oziroma krajev in mest, ki so v ozkih dolinah nastali prav zaradi črnega zlata. Z zaprtjem rudnikov, se je v zasavskih dolinah marsikaj spremenilo. Koliko rudarske dediščine je v krajih ostalo, in kakšne načrte še imajo pa smo izvedeli ob tokratnem obisku Zasavja od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec
Ob besedi Zasavje še vedno večina izmed nas, čeprav je že skoraj desetletje od kar so iz nedrji zemlje izkopali zadnji premog, pomislimo na rudarje in rudarstvo, ki je bilo več kot 200 let temelj življenja in razvoja regije oziroma krajev in mest, ki so v ozkih dolinah nastali prav zaradi črnega zlata. Z zaprtjem rudnikov, se je v zasavskih dolinah marsikaj spremenilo. Koliko rudarske dediščine je v krajih ostalo, in kakšne načrte še imajo pa smo izvedeli ob tokratnem obisku Zasavja od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec
Marko Škrlj se je v Lokalnem času ustavil pri novem oskrbniku doma na Slivnici in poizvedel, kdaj bo na Igu zraslo koliščarsko naselje.
Marko Škrlj se je v Lokalnem času ustavil pri novem oskrbniku doma na Slivnici in poizvedel, kdaj bo na Igu zraslo koliščarsko naselje.
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!
Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.
Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.