Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.
V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z našim studiem v Novi Gorici, od koder nam je Valter Pregelj poročal o utripu tri mesece od otvoritve Evropske prestolnice kulture. Prvomajski brezmejni pohod je omogočil odprtost misli in želja pohodnikov. Kakšnih? Lahko slišite v oglašanju! Ob tem smo obiskali tudi Grad Rihemberk, kjer imajo posebno poslastico za vašo slušno izkušnjo, in za druge čute poskrbeli s sprehodom skozi dišeči rožni vrt ob frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici.
Nekdaj naša in tudi evropska največja tekstilno-oblačilna tovarna Mura bi letos praznovala svojo 100-letnico, a je ni dočakala niti ena njena naslednica. Lani se je namreč znašla v stečaju še zadnja družba, ki je zrasla na pogorišču nekdanje Mure, Moda Mi&Lan v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Podjetje Mura je v 90.letih prejšnjega stoletja zaposlovalo kar 6 tisoč 500 ljudi, je šivalo za najprestižnejše blagovne znamke, zelo cenjene so bile tudi njene lastne. S ponosom so oblačili naše olimpijske športnike in podpirali kulturo, šolstvo in zdravstvo. Zlasti v domačem okolju je bila Mura ugledno donatorsko podjetje, ki je veliko prispevalo k splošnemu družbenemu razvoju. A privatizacija in selitev na trge s cenejšo delovno silo je Muri povzročalo vedno več težav, tudi organizacijskih, kar je podjetje leta 2009 pahnilo v stečaj. Tisoči so pristali na zavodu za zaposlovanje in mnogi so se kljub velikim obljubam države, morali pač znajti po svoje. Več o tem v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Lidija Kosi.
Nekdaj naša in tudi evropska največja tekstilno-oblačilna tovarna Mura bi letos praznovala svojo 100-letnico, a je ni dočakala niti ena njena naslednica. Lani se je namreč znašla v stečaju še zadnja družba, ki je zrasla na pogorišču nekdanje Mure, Moda Mi&Lan v Gornjih Petrovcih na Goričkem. Podjetje Mura je v 90.letih prejšnjega stoletja zaposlovalo kar 6 tisoč 500 ljudi, je šivalo za najprestižnejše blagovne znamke, zelo cenjene so bile tudi njene lastne. S ponosom so oblačili naše olimpijske športnike in podpirali kulturo, šolstvo in zdravstvo. Zlasti v domačem okolju je bila Mura ugledno donatorsko podjetje, ki je veliko prispevalo k splošnemu družbenemu razvoju. A privatizacija in selitev na trge s cenejšo delovno silo je Muri povzročalo vedno več težav, tudi organizacijskih, kar je podjetje leta 2009 pahnilo v stečaj. Tisoči so pristali na zavodu za zaposlovanje in mnogi so se kljub velikim obljubam države, morali pač znajti po svoje. Več o tem v tokratni epizodi, ki jo je pripravila Lidija Kosi.
Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.
Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.
Park Škocjanske jame, ki leži v nedrjih klasičnega krasa, se ponaša s čudovito, včasih že kar malce strašljivo lepoto. Strašljivo zaradi udornic – Velika dolina je globoka kar 163 metrov, Mala pa 120. Poleg tega ga odlikujejo jame, rovi in doline in seveda prečudoviti flora in favna. Svet je že leta 1986, z vpisom jam na UNESCO-v seznam svetovne dediščine priznal, da gre res za neprecenljivo naravno vrednoto. Sodelavci parka pa – tudi s pomočjo evropskega denarja – skrbijo za zaščito tega prelepega koščka Slovenije.
Park Škocjanske jame, ki leži v nedrjih klasičnega krasa, se ponaša s čudovito, včasih že kar malce strašljivo lepoto. Strašljivo zaradi udornic – Velika dolina je globoka kar 163 metrov, Mala pa 120. Poleg tega ga odlikujejo jame, rovi in doline in seveda prečudoviti flora in favna. Svet je že leta 1986, z vpisom jam na UNESCO-v seznam svetovne dediščine priznal, da gre res za neprecenljivo naravno vrednoto. Sodelavci parka pa – tudi s pomočjo evropskega denarja – skrbijo za zaščito tega prelepega koščka Slovenije.
V Ljubljani vsako leto med med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, pripravljajo okoljsko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere pripravljajo številne aktivnosti in čistilne akcije. Te se zaključijo s tradicionalnim čiščenjem Ljubljanice, ki bo letos v soboto, 19. aprila. Ljubljanica pa na svojem dnu ne skriva le odpadkov, temveč tudi bogate arheološke ostanke, ki pričajo o živahnem dogajanju na njej in v njenem porečju od prazgodovine do danes. Še več, Ljubljanica velja za eno arheološko najbogatejših rek na svetu. O tem, kaj je Ljubljanica že razkrila in kaj še skriva, smo se pogovarjali z dr. Andrejem Gasparijem, izrednim profesorjem na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
V Ljubljani vsako leto med med 22. marcem, svetovnim dnevom voda, in 22. aprilom, svetovnim dnevom Zemlje, pripravljajo okoljsko akcijo Za lepšo Ljubljano, v okviru katere pripravljajo številne aktivnosti in čistilne akcije. Te se zaključijo s tradicionalnim čiščenjem Ljubljanice, ki bo letos v soboto, 19. aprila. Ljubljanica pa na svojem dnu ne skriva le odpadkov, temveč tudi bogate arheološke ostanke, ki pričajo o živahnem dogajanju na njej in v njenem porečju od prazgodovine do danes. Še več, Ljubljanica velja za eno arheološko najbogatejših rek na svetu. O tem, kaj je Ljubljanica že razkrila in kaj še skriva, smo se pogovarjali z dr. Andrejem Gasparijem, izrednim profesorjem na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo? »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Dopisnica iz Posavja, Suzana Vahtarič, nas tokrat pelje v Krško. Predstavila bo dve vroči zgodbi preteklih mesecev v tem kraju. To sta nov bazenski kompleks in park urbanih športov ob njem. Kako gre z investicijo, kjer se zatika in kdaj ju lahko krajani in krajanki pričakujejo? »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.
O kakih 50 kilometrov dolgi planoti, ki velja za pravo zeleno oazo na vzhodnem delu Alp smo govorili v tokratnem Lokalnem času. Tam kraljujejo mogočni gozdovi, barja, soteske, najvišji vrhovi segajo do 1500 metrov nadmorske višine. Kmalu pa bo eno leto od kar so ovršni del te planote uspeli zaščititi. Je hkrati dom štirih večjih smučišč, lani pa so na tem območju opazili volčji par. Metka Pirc je razkrila tudi, kako se je razpletla njuna ljubezenska zgodba.
V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z radijskim kolegom Stanetom Kocutarjem, ki je zarana preveril, kako je slišati pomlad pod Pekrsko gorco. Ujeli smo se namreč tik pred začetkom koledarske pomladi, ki bo drevi prinesel slavnostno podelitev Glazerjevih nagrad. V amfiteatru mariborske druge gimnazije je bila sinoči ponovitev predstave šolskega gledališča Druga scena. Dijakinje in dijaki so uprizorili delo Temna stran meseca iz zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Pomlad pa ne prinaša samo kulture ampak tudi številne možnosti za kolesarjenje na Štajerskem.
V tokratnem Lokalnem času smo se povezali z radijskim kolegom Stanetom Kocutarjem, ki je zarana preveril, kako je slišati pomlad pod Pekrsko gorco. Ujeli smo se namreč tik pred začetkom koledarske pomladi, ki bo drevi prinesel slavnostno podelitev Glazerjevih nagrad. V amfiteatru mariborske druge gimnazije je bila sinoči ponovitev predstave šolskega gledališča Druga scena. Dijakinje in dijaki so uprizorili delo Temna stran meseca iz zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka. Pomlad pa ne prinaša samo kulture ampak tudi številne možnosti za kolesarjenje na Štajerskem.
Naš edini nacionalni park, ki je lani obeleževal visoko obletnico, je prav v sklepnem delu tega svojega prvega stoletja sklenil tudi doslej največji naravovarstveni projekt, ki ga je naslovil Vrh Julijcev. V njem je pod taktirko Javnega zavoda TNP sodelovalo kar devet partnerjev s področja varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma. In kot ugotavljajo dobro leto po tem, ko so bile številne novosti že preizkušene tudi v praksi, je bil to v resnici projekt, ki je prinesel toliko pozitivnih zgodb in rezultatov, kot doslej še nobeden. Projekt je vseh pet let, ko je potekal, pa tudi zadnje leto, ko so ga že preizkušali v praksi, spremljala Romana Erjavec, ki je o Vrhu Julijcev poročala v tokratnem lokalnem času. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Naš edini nacionalni park, ki je lani obeleževal visoko obletnico, je prav v sklepnem delu tega svojega prvega stoletja sklenil tudi doslej največji naravovarstveni projekt, ki ga je naslovil Vrh Julijcev. V njem je pod taktirko Javnega zavoda TNP sodelovalo kar devet partnerjev s področja varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma. In kot ugotavljajo dobro leto po tem, ko so bile številne novosti že preizkušene tudi v praksi, je bil to v resnici projekt, ki je prinesel toliko pozitivnih zgodb in rezultatov, kot doslej še nobeden. Projekt je vseh pet let, ko je potekal, pa tudi zadnje leto, ko so ga že preizkušali v praksi, spremljala Romana Erjavec, ki je o Vrhu Julijcev poročala v tokratnem lokalnem času. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Čeprav smo koledarsko še vedno v času zime, pa v teh dneh, ko se je otoplilo, že diši po pomladi. Takrat bodo ljudje spet množično začeli uporabljati kolesa. Kolesarske steze, ki v zadnjem obdobju s pomočjo evropskih sredstev po državi rastejo kot gobe po dežju, bodo ponovno polno zasedene. Tako bo tudi na Celjskem, kjer so v zadnjih osmih letih vzpostavili 90-kilometrov novih kolesarskih povezav. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Čeprav smo koledarsko še vedno v času zime, pa v teh dneh, ko se je otoplilo, že diši po pomladi. Takrat bodo ljudje spet množično začeli uporabljati kolesa. Kolesarske steze, ki v zadnjem obdobju s pomočjo evropskih sredstev po državi rastejo kot gobe po dežju, bodo ponovno polno zasedene. Tako bo tudi na Celjskem, kjer so v zadnjih osmih letih vzpostavili 90-kilometrov novih kolesarskih povezav. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
V tokratnem Lokalnem času se selimo na Ptuj, kjer se vrstijo številni dogodki ob 65. kurentovanju. Tega poznavalci uvrščajo med 10 najbolj zanimivih karnevalov na svetu. Kurentovanje predstavlja izjemno bogato kulturno etnografsko dediščino. Leta 2017 je pomen kurenta oziroma njegovih obhodov prepoznala tudi svetovna organizacija Unesco in jih vpisala na seznam nesnovne kulturne dediščine. Več o kurentih in fašenku pa z našo dopisnico s Ptuja Gabrijela Milošič.
V tokratnem Lokalnem času se selimo na Ptuj, kjer se vrstijo številni dogodki ob 65. kurentovanju. Tega poznavalci uvrščajo med 10 najbolj zanimivih karnevalov na svetu. Kurentovanje predstavlja izjemno bogato kulturno etnografsko dediščino. Leta 2017 je pomen kurenta oziroma njegovih obhodov prepoznala tudi svetovna organizacija Unesco in jih vpisala na seznam nesnovne kulturne dediščine. Več o kurentih in fašenku pa z našo dopisnico s Ptuja Gabrijela Milošič.
Vsem nam je v teh hladnih dneh rado toplo, če za ogrevanje porabimo manj energentov in s tem denarja, pa je zadovoljstvo še toliko večje. Tudi zato je pomembno, da so naše stavbe energetsko čim manj potratne. In ravno to je tema tokratne oddaje Lokalni čas, v kateri preverjamo, kako so se v Ljubljani lotili energetske prenove stavb v lasti mestne občine. Gre za projekt, ki idejno sega že v leto 2013 in je znan kot EOL, v vseh teh letih pa so do zdaj obnovili 92 stavb - šol, vrtcev, kulturnih, zdravstvenih, športnih objektov, tudi dve parkirni hiši. Projekt, za katerega so pridobili tudi kohezijska sredstva, je bil nagrajen doma in v tujini. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Vsem nam je v teh hladnih dneh rado toplo, če za ogrevanje porabimo manj energentov in s tem denarja, pa je zadovoljstvo še toliko večje. Tudi zato je pomembno, da so naše stavbe energetsko čim manj potratne. In ravno to je tema tokratne oddaje Lokalni čas, v kateri preverjamo, kako so se v Ljubljani lotili energetske prenove stavb v lasti mestne občine. Gre za projekt, ki idejno sega že v leto 2013 in je znan kot EOL, v vseh teh letih pa so do zdaj obnovili 92 stavb - šol, vrtcev, kulturnih, zdravstvenih, športnih objektov, tudi dve parkirni hiši. Projekt, za katerega so pridobili tudi kohezijska sredstva, je bil nagrajen doma in v tujini. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Obiskali smo Kraški rob in predstavili prizadevanja za večjo prepoznavnost ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla. Na videz nepovezani temi imata stično točko, turizem. Kako obiskovalcem predstaviti najlepše, kar imamo, in ponuditi najboljše, kar premoremo, z mislijo na zaščito tako prvega kot drugega? Oljkarji so zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre že dosegli, prizadevanja za vzpostavitev krajinskega parka na območju Kraškega roba v Mestni občini Koper pa še potekajo. Iz koprskega studia Jasna Preskar in Elio Valentič, iz ljubljanskega Mojca Delač in Igor Kropec.
Obiskali smo Kraški rob in predstavili prizadevanja za večjo prepoznavnost ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno označbo porekla. Na videz nepovezani temi imata stično točko, turizem. Kako obiskovalcem predstaviti najlepše, kar imamo, in ponuditi najboljše, kar premoremo, z mislijo na zaščito tako prvega kot drugega? Oljkarji so zaščiteno označbo ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre že dosegli, prizadevanja za vzpostavitev krajinskega parka na območju Kraškega roba v Mestni občini Koper pa še potekajo. Iz koprskega studia Jasna Preskar in Elio Valentič, iz ljubljanskega Mojca Delač in Igor Kropec.
Na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica bo nastopilo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija. Ena najstarejših godb na svetu v tem letu zaznamuje častitljivih 360 let obstoja. Za letnico začetka idrijske godbe na pihala namreč velja leto 1665. Do nje se je po poglobljeni raziskavi dokopal zgodovinar Janko Trošt, omenjena pa je tudi v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V tem času je idrijska "plehmuska" preživela številne viharje, od finančnih kriz in vojn do notranjih trenj. Ob visokem jubileju šteje nekaj več kot 70 aktivnih članic in članov, ki so v povprečju stari 26 do 27 let. Njmlajša ima 11 let, najbolj izkušen pa 88. Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo.
Na osrednjem umetniškem spektaklu ob odprtju Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica bo nastopilo tudi Godbeno društvo rudarjev Idrija. Ena najstarejših godb na svetu v tem letu zaznamuje častitljivih 360 let obstoja. Za letnico začetka idrijske godbe na pihala namreč velja leto 1665. Do nje se je po poglobljeni raziskavi dokopal zgodovinar Janko Trošt, omenjena pa je tudi v znameniti Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. V tem času je idrijska "plehmuska" preživela številne viharje, od finančnih kriz in vojn do notranjih trenj. Ob visokem jubileju šteje nekaj več kot 70 aktivnih članic in članov, ki so v povprečju stari 26 do 27 let. Njmlajša ima 11 let, najbolj izkušen pa 88. Godbeno društvo rudarjev Idrija je vpisano v register žive dediščine pri ministrstvu za kulturo.
V srednjih šolah in dijaških domovih letos prvič poteka projekt »zMIGAJ!«. V štiriindvajsetih programih sodeluje 144 vadbenih skupin. V projekt se je vključilo tudi več kot osemdeset dijakov kranjske gimnazije, ki plezajo, plavajo, igrajo odbojko, nogomet, košarko. »zMIGAJ!«, projekt, ki poteka v okviru programa evropske kohezijske politike, spodbuja dejavno in športno življenje mladih.
V srednjih šolah in dijaških domovih letos prvič poteka projekt »zMIGAJ!«. V štiriindvajsetih programih sodeluje 144 vadbenih skupin. V projekt se je vključilo tudi več kot osemdeset dijakov kranjske gimnazije, ki plezajo, plavajo, igrajo odbojko, nogomet, košarko. »zMIGAJ!«, projekt, ki poteka v okviru programa evropske kohezijske politike, spodbuja dejavno in športno življenje mladih.
Strip predstavlja 9. umetnost, v Murski Soboti, kjer se je pred stoletjem rodil Miki Muster, pa bodo letos pripravili 8.festival stripovske umetnosti. Ravno Miki Muster velja za osrednjo figuro slovenskega stripa in bi bil, po besedah avtorja prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu Cirila Galeta, če bi živel v Združenih državah Amerike, enako pomemben kot Disney. Pionirju slovenskega stripa in animiranega filma naj bi z raznimi razstavami in prireditvami posvetili letošnje leto, kot zanimivost pa omenimo še, da Likovno akademijo v Ljubljani končal kot akademski kipar, njegovo edino ohranjeno kiparsko delo pa še vedno stoji ob Gledališču Park v Murski Soboti. Legendarni Mustrovi stripovski junaki: Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja so stari že več kot 70 let, častni občan Murske Sobote Miki Muster pa je bil tudi odličen glasbenik in plavalec.
Strip predstavlja 9. umetnost, v Murski Soboti, kjer se je pred stoletjem rodil Miki Muster, pa bodo letos pripravili 8.festival stripovske umetnosti. Ravno Miki Muster velja za osrednjo figuro slovenskega stripa in bi bil, po besedah avtorja prve slovenske in jugoslovanske teoretične knjige o stripu Cirila Galeta, če bi živel v Združenih državah Amerike, enako pomemben kot Disney. Pionirju slovenskega stripa in animiranega filma naj bi z raznimi razstavami in prireditvami posvetili letošnje leto, kot zanimivost pa omenimo še, da Likovno akademijo v Ljubljani končal kot akademski kipar, njegovo edino ohranjeno kiparsko delo pa še vedno stoji ob Gledališču Park v Murski Soboti. Legendarni Mustrovi stripovski junaki: Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja so stari že več kot 70 let, častni občan Murske Sobote Miki Muster pa je bil tudi odličen glasbenik in plavalec.
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
V Lokalnem času smo se sprehodili po Notranjski, natančneje do gradu Snežnik in tamkajšnjih pristav, ki, delno prenovljene, že skoraj dve desetletji zaprte samevajo. Kljub prizadevanjem lokalne skupnosti, civilne iniciative in kulturnih zanesenjakov Ministrstvo za kulturo doslej ni našlo načina, da bi objekte, katerih ogrevanje in drugo vzdrževanje povzroča tudi nepotrebne stroške, oddalo v najem gostincu. Ta čas se sicer pripravlja na javni razpis, a je vprašanje, kdo bi se nanj prijavil, če bo najemnina previsoka. Druga tema pa bo zgodba o Prostovoljnem gasilskem društvu Dolenje Jezero, ki je prava duša vasi, saj brez njegovih članov ne mine tako rekoč noben dogodek. Pripravil Marko Škrlj.
Iz novogoriškega studia se nam je v tokratnem Lokalnem času pridružil Valter Pregelj. Slab mesec pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture smo se pogovarjali o pripravah, finančnem okvirju in programski knjigi, ki bo nared sredi meseca. Ustavili smo se tudi v taktilni galeriji ter preverili, kaj domačini menijo o EPKju in pričakujejo od celoletnega dogajanja na Goriškem.
Iz novogoriškega studia se nam je v tokratnem Lokalnem času pridružil Valter Pregelj. Slab mesec pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture smo se pogovarjali o pripravah, finančnem okvirju in programski knjigi, ki bo nared sredi meseca. Ustavili smo se tudi v taktilni galeriji ter preverili, kaj domačini menijo o EPKju in pričakujejo od celoletnega dogajanja na Goriškem.
V postojnski porodnišnici sta na prvi dan v mladem letu najprej prijokala na svet Zarja in Matej. Zarja bo veselje prinašala mladi postojnski družinici, Matej pa pivški. Medtem, ko se v beli stavbi veselijo novih, mladih življenj, pa članice skupine Pupe pridno kvačkajo rokavčke pomagavčke, ki pomagajo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starostnikih ...
V postojnski porodnišnici sta na prvi dan v mladem letu najprej prijokala na svet Zarja in Matej. Zarja bo veselje prinašala mladi postojnski družinici, Matej pa pivški. Medtem, ko se v beli stavbi veselijo novih, mladih življenj, pa članice skupine Pupe pridno kvačkajo rokavčke pomagavčke, ki pomagajo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starostnikih ...
Danes goduje sveti Štefan, ki velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine. V številnih krajih po vsej Sloveniji bodo danes pripravili tradicionalne blagoslove konj. Z najstarejšo in tudi najbolj množično prireditvijo se lahko pohvalijo v Šentjerneju. To tradicijo neprekinjeno ohranjajo že 166 let, v sprevodu od Šentjerneja do Dolenje Stare vasi pa se običajno zbere preko 100 konjenikov. V Lokalnem času pa bo govor tudi o konjereji na šentjernejskem polju, kjer paša konj preprečuje zaraščanje bolj strmih leg. Vse to z dopisnikom Jožetom Žuro.
Danes goduje sveti Štefan, ki velja za zavetnika konj, konjarjev, kočijažev in živine. V številnih krajih po vsej Sloveniji bodo danes pripravili tradicionalne blagoslove konj. Z najstarejšo in tudi najbolj množično prireditvijo se lahko pohvalijo v Šentjerneju. To tradicijo neprekinjeno ohranjajo že 166 let, v sprevodu od Šentjerneja do Dolenje Stare vasi pa se običajno zbere preko 100 konjenikov. V Lokalnem času pa bo govor tudi o konjereji na šentjernejskem polju, kjer paša konj preprečuje zaraščanje bolj strmih leg. Vse to z dopisnikom Jožetom Žuro.
Rženi kruh, ki ga na Koroškem pripravljajo po stari recepturi z domačim kislim testom sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Pripoveduje zgodbo o številnih generacijah, ki so sooblikovale prehransko kulturo. Njegovo pripravo danes ohranjajo na številnih gorskih kmetijah, znanje prehaja iz roda v rod. Tudi Tončka Rotovnik s kmetije Brdnik v Otiškem vrhu nad Dravogradom se je priprave naučila od svoje mame in znanje že predala naprej. Kot pravi, ga obvezno začnejo pripravljati že zvečer in šele naslednji dan gre v krušno peč. »Zdaj lahko domači kvas damo v hladilnik, včasih smo ga dali v omari. Tam je včasih tudi splesnel, potem smo šli pa k sosedu in smo ga vrnili drugič,« se spominja. Ena od kmetic leta Marjeta Ročnik s Prevalj je svoj čas spekla rekordnik 800 hlebov rženega kruha na teden. Danes ga speče pol manj, a z njim še vedno oskrbuje koroške vrtce, šole. »Veliko je moka, roka in prava ljubezen, da ga res delaš s srcem, ne pa pod prisilo,« je njena skrivnost za peko dobrega kruha. Na Koroškem včasih ženico za cel dan žetve plačali s hlebom rženega kruha, enako je veljalo, če je kdo cel dan odmetaval gnoj. »Koroški rženi kruh je osnovno živilo. En kmet koroški bo rekel »štikl rženega kruha pa krigl mošta«. To je kmetova hrana, ki poteši osnovno lakoto. Lahko pa je tudi več, praznična hrana. Še danes imamo na Koroškem lep običaj, da novorojencu za popotnico dajo krajec kruha, danes dodamo še klobaso, pecivo, denar,« razlaga etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja. S pripravo tega kruha povezan cel kup običajev, ki jih opiše Brigita Rajšter. »In vsak Korošec, ki je povezan s kruhom, ga bo vedno prekrižal, preden bo hleb prerezal. To je pri nas edino živilo, ki je ohranilo čaščenje po božje. Gospodinja blagoslavlja vsak del postopka priprave,« pojasni. Zakladnica informacij je tudi nova monografija, avtorica je prav Brigita Rajšter in fotograf Tomo Jeseničnik. Koroški rženi kruh pa so vpisali tudi kot nesnovno kulturno dediščino. Kot je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik, se s tem ohranja pomen rženega kruha, ki je postal še bolj prepoznaven. »Da so se domačini začeli še bolj zavedati njegovega pomena, kajti ta kruh nosi velike zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod, na nekaterih kmetijah že stoletja.«
Rženi kruh, ki ga na Koroškem pripravljajo po stari recepturi z domačim kislim testom sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Pripoveduje zgodbo o številnih generacijah, ki so sooblikovale prehransko kulturo. Njegovo pripravo danes ohranjajo na številnih gorskih kmetijah, znanje prehaja iz roda v rod. Tudi Tončka Rotovnik s kmetije Brdnik v Otiškem vrhu nad Dravogradom se je priprave naučila od svoje mame in znanje že predala naprej. Kot pravi, ga obvezno začnejo pripravljati že zvečer in šele naslednji dan gre v krušno peč. »Zdaj lahko domači kvas damo v hladilnik, včasih smo ga dali v omari. Tam je včasih tudi splesnel, potem smo šli pa k sosedu in smo ga vrnili drugič,« se spominja. Ena od kmetic leta Marjeta Ročnik s Prevalj je svoj čas spekla rekordnik 800 hlebov rženega kruha na teden. Danes ga speče pol manj, a z njim še vedno oskrbuje koroške vrtce, šole. »Veliko je moka, roka in prava ljubezen, da ga res delaš s srcem, ne pa pod prisilo,« je njena skrivnost za peko dobrega kruha. Na Koroškem včasih ženico za cel dan žetve plačali s hlebom rženega kruha, enako je veljalo, če je kdo cel dan odmetaval gnoj. »Koroški rženi kruh je osnovno živilo. En kmet koroški bo rekel »štikl rženega kruha pa krigl mošta«. To je kmetova hrana, ki poteši osnovno lakoto. Lahko pa je tudi več, praznična hrana. Še danes imamo na Koroškem lep običaj, da novorojencu za popotnico dajo krajec kruha, danes dodamo še klobaso, pecivo, denar,« razlaga etnologinja Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja. S pripravo tega kruha povezan cel kup običajev, ki jih opiše Brigita Rajšter. »In vsak Korošec, ki je povezan s kruhom, ga bo vedno prekrižal, preden bo hleb prerezal. To je pri nas edino živilo, ki je ohranilo čaščenje po božje. Gospodinja blagoslavlja vsak del postopka priprave,« pojasni. Zakladnica informacij je tudi nova monografija, avtorica je prav Brigita Rajšter in fotograf Tomo Jeseničnik. Koroški rženi kruh pa so vpisali tudi kot nesnovno kulturno dediščino. Kot je povedal direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Tadej Pungartnik, se s tem ohranja pomen rženega kruha, ki je postal še bolj prepoznaven. »Da so se domačini začeli še bolj zavedati njegovega pomena, kajti ta kruh nosi velike zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod, na nekaterih kmetijah že stoletja.«
Včeraj je okoli 130 delavcev podjetja Mariborska livarna dobilo obvestilo, da jim z zadnjim dnem letošnjega leta izteče pogodba o zaposlitvi. V podjetju bodo ostali le še delavci potrebni za izvedbo stečaja … tako se v praznični svetlobi izteka zgodba poslednjega od nekoč velikih stebrov mariborske industrije 20. stoletja. Ogledali smo si prenovljeno Hišo najstarejše trte na Lentu, izvedeli, kaj prinaša letošnje Vilinsko mesto v Vetrinjskem dvorcu v Mariboru - pa tudi, da so opazovalne kamere na Pohorju »ujele« trop volkov. Seveda pa nismo pozabili na zgodovinski dogodek 12. decembra 1941, ko se je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta zapisal v spomin časa, tonski tehnik Rudi Omota pa je koncert na skrivaj posnel …
Včeraj je okoli 130 delavcev podjetja Mariborska livarna dobilo obvestilo, da jim z zadnjim dnem letošnjega leta izteče pogodba o zaposlitvi. V podjetju bodo ostali le še delavci potrebni za izvedbo stečaja … tako se v praznični svetlobi izteka zgodba poslednjega od nekoč velikih stebrov mariborske industrije 20. stoletja. Ogledali smo si prenovljeno Hišo najstarejše trte na Lentu, izvedeli, kaj prinaša letošnje Vilinsko mesto v Vetrinjskem dvorcu v Mariboru - pa tudi, da so opazovalne kamere na Pohorju »ujele« trop volkov. Seveda pa nismo pozabili na zgodovinski dogodek 12. decembra 1941, ko se je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta zapisal v spomin časa, tonski tehnik Rudi Omota pa je koncert na skrivaj posnel …
Na predvečer tega najbolj priljubljenega dobrotnika v Kapelah v brežiški občini svetega Miklavža pri obisku otrok na domu ob angelčkih spremljajo tudi zlovešči krampusi. Ti križanci koze in hudiča ponazarjajo temo in zlo, a so vedno v oblasti Miklavža, tudi otroke poskušajo čim manj strašiti, saj je strašna že njihova pojava z leseno ročno izrezljano masko, pravimi rogovi in kožuhi z verigami in zvonovi. Bolj milozvočni so zvoki klavirja malega človeka, citer namreč. Pred dnevi je je Citrarsko društvo Slovenije obeležilo 25 let delovanja s koncertom učiteljev citer v viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice in v vseh teh letih, kar so se citrarji še bolj povezali, so citre v slovenskem prostoru ponovno priljubljene.
Na predvečer tega najbolj priljubljenega dobrotnika v Kapelah v brežiški občini svetega Miklavža pri obisku otrok na domu ob angelčkih spremljajo tudi zlovešči krampusi. Ti križanci koze in hudiča ponazarjajo temo in zlo, a so vedno v oblasti Miklavža, tudi otroke poskušajo čim manj strašiti, saj je strašna že njihova pojava z leseno ročno izrezljano masko, pravimi rogovi in kožuhi z verigami in zvonovi. Bolj milozvočni so zvoki klavirja malega človeka, citer namreč. Pred dnevi je je Citrarsko društvo Slovenije obeležilo 25 let delovanja s koncertom učiteljev citer v viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice in v vseh teh letih, kar so se citrarji še bolj povezali, so citre v slovenskem prostoru ponovno priljubljene.
Lokalni čas je tokrat v Mojstrani, ki je svoj uradni naziv gorniška vas pridobila pred dobrim letom dni. In tako skupaj z vasmi, povezanimi v KS Dovje Mojstrana, postala tretja gorniška vas v Sloveniji, za Jezerskim in Lučami. Prva prava poletna sezona z novim nazivom je že za njimi in zdaj , ko se je turistični živžav umiril in ko se je nenazadnje po več letih priprav in zapletov spustila tudi zapornica v dolino Vrata, smo preverili , kako se ta naziv, ki prinaša veliko omejitev, a pomembno prispeva k ohranjanju tradicije in narave, pozna v praksi.
Lokalni čas je tokrat v Mojstrani, ki je svoj uradni naziv gorniška vas pridobila pred dobrim letom dni. In tako skupaj z vasmi, povezanimi v KS Dovje Mojstrana, postala tretja gorniška vas v Sloveniji, za Jezerskim in Lučami. Prva prava poletna sezona z novim nazivom je že za njimi in zdaj , ko se je turistični živžav umiril in ko se je nenazadnje po več letih priprav in zapletov spustila tudi zapornica v dolino Vrata, smo preverili , kako se ta naziv, ki prinaša veliko omejitev, a pomembno prispeva k ohranjanju tradicije in narave, pozna v praksi.
O 70-letnici Taluma, 30-letnici Bistre, 35- in 25-letnico Sončka ter 10 let predavanj v ptujski knjižnici.
O 70-letnici Taluma, 30-letnici Bistre, 35- in 25-letnico Sončka ter 10 let predavanj v ptujski knjižnici.
V Sloveniji je 80 do 90 vodnikov reševalnih psov. V povprečju imajo 50 iskalnih in reševalnih akcij na leto. Za eno akcijo običajno aktivirajo šest do sedem vodnikov in njihovih psov. Na vadbenem poligonu v Logatcu smo obiskali skupni trening članov tamkajšnjega Športno-kinološkega društva.
V Sloveniji je 80 do 90 vodnikov reševalnih psov. V povprečju imajo 50 iskalnih in reševalnih akcij na leto. Za eno akcijo običajno aktivirajo šest do sedem vodnikov in njihovih psov. Na vadbenem poligonu v Logatcu smo obiskali skupni trening članov tamkajšnjega Športno-kinološkega društva.
V Žalcu so za letos zaprli pipe na fontani piv zeleno Zlato. Tako se je končala že deveta sezona zelo uspešnega projekta. Do zdaj so v devetih letih skupaj prodali približno 330 tisoč vrčkov piva, kar je okoli 170 tisoč litrov hmeljskega napitka. Ob fontani pripravljajo tudi številne etnološke, zabavne, kulturne in športne dogodke. Ta projekt nameravajo še nadgraditi, za naslednjo 10 jubilejno sezono obljubljajo številne novosti.
V Žalcu so za letos zaprli pipe na fontani piv zeleno Zlato. Tako se je končala že deveta sezona zelo uspešnega projekta. Do zdaj so v devetih letih skupaj prodali približno 330 tisoč vrčkov piva, kar je okoli 170 tisoč litrov hmeljskega napitka. Ob fontani pripravljajo tudi številne etnološke, zabavne, kulturne in športne dogodke. Ta projekt nameravajo še nadgraditi, za naslednjo 10 jubilejno sezono obljubljajo številne novosti.
Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.
Zanimanje za rezljanje buč in ustvarjanje se na Gorenjskem iz leta v leto povečuje. In to dobro ve Franci Vilfan, največji tamkajšnji pridelovalec okrasnih in jedilnih buč, na njegovi kmetiji je te dni še posebej živahno.
V Črnomlju letos praznujejo jubileje številnih inštitucij iz obdobja druge svetovne vojne. Od začetka leta 1944 pa do konca vojne je bil Črnomelj na osvobojenem ozemlju v Beli krajini začasno glavno mesto slovenskega ljudstva. Zato so letošnje leto razglasili za leto domovine.
V Črnomlju letos praznujejo jubileje številnih inštitucij iz obdobja druge svetovne vojne. Od začetka leta 1944 pa do konca vojne je bil Črnomelj na osvobojenem ozemlju v Beli krajini začasno glavno mesto slovenskega ljudstva. Zato so letošnje leto razglasili za leto domovine.
Letos mineva 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika, publicista in urednika, narodnega buditelja in politika Jožefa Klekla, starejšega. Ob tem jubileju je občina Črenšovci letošnje leto razglasila za Kleklovo leto, katerega dogodki so vrhunec dosegli s prenosom njegovih posmrtnih ostankov iz Murske Sobote v črenšovsko župnijsko cerkev. Začetnika katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju imenujejo tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«, pomembna vloga njegovega delovanja pa je odsevala tudi v 20 tisoč glavi množici na zborovanju ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105. leti v Beltincih.
Letos mineva 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika, publicista in urednika, narodnega buditelja in politika Jožefa Klekla, starejšega. Ob tem jubileju je občina Črenšovci letošnje leto razglasila za Kleklovo leto, katerega dogodki so vrhunec dosegli s prenosom njegovih posmrtnih ostankov iz Murske Sobote v črenšovsko župnijsko cerkev. Začetnika katoliškega periodičnega tiska v Prekmurju imenujejo tudi »prekmurski Slomšek« ali »prekmurski Čedermac«, pomembna vloga njegovega delovanja pa je odsevala tudi v 20 tisoč glavi množici na zborovanju ob združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pred 105. leti v Beltincih.
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili dvema okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku obeležuje 20. obletnico delovanja. Center Dolfke Boštjančič je leta 1984 ustanovila takratna Vlada Republike Slovenije, v tem času pa se je razširil v osrednji slovenski center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitacijo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. In tja nas jenajprej popeljal naš dopisnik za Notranjsko in Kočevsko Marko Škrlj
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili dvema okroglima obletnicama, ki ju praznujejo v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga pri Igu – ta deluje že polna štiri desetletja – in Vaški sušilnici sadja, ki na Gradežu pri Turjaku obeležuje 20. obletnico delovanja. Center Dolfke Boštjančič je leta 1984 ustanovila takratna Vlada Republike Slovenije, v tem času pa se je razširil v osrednji slovenski center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlitev, bivanje, nego, rehabilitacijo in zdravstveno varstvo skoraj 500 otrok, mladostnikov in odraslih oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju ter odraslih s pridobljeno možgansko poškodbo. In tja nas jenajprej popeljal naš dopisnik za Notranjsko in Kočevsko Marko Škrlj
Ansambel Štirje kovači je najdlje delujoči narodno -zabavni ansambel v Sloveniji, kar je vpisano tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Pred kratkim so praznovali 70. obletnico, ob tem jim je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila najvišje državno odlikovanje – red za zasluge. Ko so nastali leta 1954, so bili Štirje kovači tudi čisto zares vsi kovači, delali so v takratni tovarni kos. Njihov pobudnik Franc Šegovc je dopolnil 86 let, njegova žena Hermina, ki tudi prepeva v ansamblu pred kratkim 80. Kljub tem letom še stojijo na odru, imajo krajše koncerte in tudi slovenjgraška dvorana je bila ob jubilejnem koncertu polna do zadnjega kotička. V središču Slovenj Gradca so pred leti odprli tudi muzej Štirih kovačev, ki je v času praznovanja 70. obletnice še bolj obiskan. Na ogled so glasbila, narodni noši Franca in Hermine Šegovc, pa tudi njihova dela vse od malih plošč do zgoščenk. »Vrednost ansambla Štirje kovači v slovenskem narodnem izročilu je ta, da so izvajali predvsem avtorske skladbe in mnoge od njih so ponarodele. Za razvoj slovenske narodno zabavne glasbe so tudi ti ansambli iz zlate dobe, ne le narodno zabavne, pomembni. Njihova vrednost je bila v tem, da so mnogi izvajali tudi lastne melodije. Bila je malo bolj premišljena, čas ni bil tako hiter,« je ob tem povedal glasbeni urednik na Radiu Slovenija Tomaž Guček.
Ansambel Štirje kovači je najdlje delujoči narodno -zabavni ansambel v Sloveniji, kar je vpisano tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Pred kratkim so praznovali 70. obletnico, ob tem jim je predsednica republike Nataša Pirc Musar podelila najvišje državno odlikovanje – red za zasluge. Ko so nastali leta 1954, so bili Štirje kovači tudi čisto zares vsi kovači, delali so v takratni tovarni kos. Njihov pobudnik Franc Šegovc je dopolnil 86 let, njegova žena Hermina, ki tudi prepeva v ansamblu pred kratkim 80. Kljub tem letom še stojijo na odru, imajo krajše koncerte in tudi slovenjgraška dvorana je bila ob jubilejnem koncertu polna do zadnjega kotička. V središču Slovenj Gradca so pred leti odprli tudi muzej Štirih kovačev, ki je v času praznovanja 70. obletnice še bolj obiskan. Na ogled so glasbila, narodni noši Franca in Hermine Šegovc, pa tudi njihova dela vse od malih plošč do zgoščenk. »Vrednost ansambla Štirje kovači v slovenskem narodnem izročilu je ta, da so izvajali predvsem avtorske skladbe in mnoge od njih so ponarodele. Za razvoj slovenske narodno zabavne glasbe so tudi ti ansambli iz zlate dobe, ne le narodno zabavne, pomembni. Njihova vrednost je bila v tem, da so mnogi izvajali tudi lastne melodije. Bila je malo bolj premišljena, čas ni bil tako hiter,« je ob tem povedal glasbeni urednik na Radiu Slovenija Tomaž Guček.
Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju.
Botanični vrt v Ljubljani, Center kulture Španski borci v Mostah, Hotel Park, Center Rog, zunanje ministrstvo, Tivoli park, Cankarjev dom, Petrolova stavba, gimnazija Jožeta Plečnika… kaj imajo omenjene stavbe in institucije skupnega? Ne le to, da so locirane v prestolnici, temveč predvsem to, da vse gostijo čebelje družine in panje. Znotraj avtocestnega obroča jih lahko naštejemo približno 800, za vsaj 50 od teh skrbijo pri društvu Urbani čebelar, ki letos obeležuje 10. obletnico delovanja. Med drugim so letos pridelali tudi prvi ljubljanski med z ekološkim certifikatom, kar je eden od pomembnejših mejnikov urbanega čebelarjenja v Sloveniji. V tokratni oddaji Lokalni čas skupaj s predsednikom društva Urbani čebelar Gorazdom Trušnovcem obiščemo čebele na strehi Centra Rog. Vabljeni k poslušanju.
September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.
September v Ilirsko Bistrico in v Pivko prinaša številne zanimive dogodke - od literarnih Premskih srečanj in niza prireditev Navdih lesa, pa do Zgodovikenda v Parku vojaške zgodovine in Okusov Pivke s kulinaričnimi presenečenji, V oddaji pa tudi o tem, kaj vse se je v nekih drugih časih dogajalo pod lipami! Pripravila Sabrina Mulec.
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.
Tako kot drugod po Sloveniji, so tudi na severnem Primorskem otroci spet sedli v šolske klopi. Prvi šolski dan je bil poseben za Goriško knjižnico Franceta Bevka, ki je dobila nov bibilobus. September je čas trgatve ali b'ndime, kot ji pravijo v Vipavski dolini, kjer bo odslej, v ajdovski Rustjevi hiši kruha, dišalo tudi po tradicionalnih pekovskih izdelkih.
Veliko se dogaja takole v izdihljajih avgusta v Mariboru in okolici. 80 let od tako imenovanega "Vranovega leta", 100 let Čebelarske zveze društev Štajerske, 46. mednarodna regata na Dravi in še kaj je zajeto v jagodni izbor dogodkov, ki nam jih je v Lokalnem času postregel Stane Kocutar.
Veliko se dogaja takole v izdihljajih avgusta v Mariboru in okolici. 80 let od tako imenovanega "Vranovega leta", 100 let Čebelarske zveze društev Štajerske, 46. mednarodna regata na Dravi in še kaj je zajeto v jagodni izbor dogodkov, ki nam jih je v Lokalnem času postregel Stane Kocutar.
Brežice so bile v preteklosti s slikovitim ambientom gradu in čudovite viteške dvorane ter starim železnim mostom čez Savo in Krko prizorišča v več filmih, očaran je bil legendarnim Jackie Chan, ki je tu posnel prizore za film Božji oklep, pa filma 'Rozenkranc in Gildenstern' sta mrtva, tudi Smrtonosno misijo tj. tretji film iz serije Ducat umazanih in druge. »Brežice kot filmsko mesto so utemeljene že desetletja, v času bivše Jugoslavije se je v času Jadran filma tukaj snemalo ogromno koprodukcij, tudi ameriških, velikih nadaljevank in filmov... Iz Brežic nas je kar nekaj, ki se ukvarjamo s filmom, tako igralci, režiserji in producenti, Brežice so slikovito mesto. Bi rekel, da je zelo, zelo utemeljeno, da je festival tukaj oziroma bi se prej vprašal, zakaj sploh ni prišlo do tega festivala že prej,« je na predstavitvi prvega Festivala evropskega filma Brežice 2024, ki bo potekal med 28. in 31. avgustom dejal pobudnik festivala in njegov direktor Aleš Pavlin.
Brežice so bile v preteklosti s slikovitim ambientom gradu in čudovite viteške dvorane ter starim železnim mostom čez Savo in Krko prizorišča v več filmih, očaran je bil legendarnim Jackie Chan, ki je tu posnel prizore za film Božji oklep, pa filma 'Rozenkranc in Gildenstern' sta mrtva, tudi Smrtonosno misijo tj. tretji film iz serije Ducat umazanih in druge. »Brežice kot filmsko mesto so utemeljene že desetletja, v času bivše Jugoslavije se je v času Jadran filma tukaj snemalo ogromno koprodukcij, tudi ameriških, velikih nadaljevank in filmov... Iz Brežic nas je kar nekaj, ki se ukvarjamo s filmom, tako igralci, režiserji in producenti, Brežice so slikovito mesto. Bi rekel, da je zelo, zelo utemeljeno, da je festival tukaj oziroma bi se prej vprašal, zakaj sploh ni prišlo do tega festivala že prej,« je na predstavitvi prvega Festivala evropskega filma Brežice 2024, ki bo potekal med 28. in 31. avgustom dejal pobudnik festivala in njegov direktor Aleš Pavlin.
Tokrat vas z Lokalnim časom popeljemo na Gorenjsko, natančneje na njen zgornji konec, kjer se danes izjemno veliko dogaja. Osrednje slovensko bogoslužje na Brezjah, pa največji modelarski letalski miting v državi in na skrajnem robu regije, tradicionalno na dan Marijinega vnebovzetja tudi ena najbolj prikupnih etnoloških prireditev, Vaški dan v Ratečah. Ob tem, da je v teh vročih dneh in danes na dela prost dan, najbrž tudi veliko takih , ki bodo osvežitev iskali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Skratka veliko poti se bo danes steklo v te kraje, kar posledično pomeni tudi izjemno prometno obremenitev, zato se danes, za lažjo odločitev, če ste med tistimi , ki vas danes vleče na Gorenjsko - kam ja in kam morda raje ne, kje zaviti , da boste prej na cilju za vas tja podamo že zdaj.
Tokrat vas z Lokalnim časom popeljemo na Gorenjsko, natančneje na njen zgornji konec, kjer se danes izjemno veliko dogaja. Osrednje slovensko bogoslužje na Brezjah, pa največji modelarski letalski miting v državi in na skrajnem robu regije, tradicionalno na dan Marijinega vnebovzetja tudi ena najbolj prikupnih etnoloških prireditev, Vaški dan v Ratečah. Ob tem, da je v teh vročih dneh in danes na dela prost dan, najbrž tudi veliko takih , ki bodo osvežitev iskali v Blejskem in Bohinjskem jezeru. Skratka veliko poti se bo danes steklo v te kraje, kar posledično pomeni tudi izjemno prometno obremenitev, zato se danes, za lažjo odločitev, če ste med tistimi , ki vas danes vleče na Gorenjsko - kam ja in kam morda raje ne, kje zaviti , da boste prej na cilju za vas tja podamo že zdaj.
Poletni čas je čas popotovanj in odkrivanj skritih kotičkov naše domovine. Ne nazadnje tudi občine Postojna, ki se ne ponaša le s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, temveč v njeni okolici najdemo še veliko zanimivosti. Postojnčani so še posebej ponosni na Inštitut za raziskovanje krasa in radi rečejo, da je Postojna središče svetovnega krasoslovja in na številne kraške pojave. Ponudbo pa bi radi popestrili še z nekaterimi manj znanimi, a domiselnimi turističnimi produkti, zato je TIC Visit Postojna v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Perspektiva podelil več nagrad za inovativnost in podjetništvo v turizmu. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je pripravila Sabrina Mulec.
Poletni čas je čas popotovanj in odkrivanj skritih kotičkov naše domovine. Ne nazadnje tudi občine Postojna, ki se ne ponaša le s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, temveč v njeni okolici najdemo še veliko zanimivosti. Postojnčani so še posebej ponosni na Inštitut za raziskovanje krasa in radi rečejo, da je Postojna središče svetovnega krasoslovja in na številne kraške pojave. Ponudbo pa bi radi popestrili še z nekaterimi manj znanimi, a domiselnimi turističnimi produkti, zato je TIC Visit Postojna v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Perspektiva podelil več nagrad za inovativnost in podjetništvo v turizmu. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je pripravila Sabrina Mulec.
Ob Savinji in njenih pritokih največ prahu dvigajo seznami objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekateri lastniki se nikakor ne morejo sprijazniti, da se bodo morali seliti. A po drugi strani jih tudi ni malo, ki bi se želeli seliti, pa jih na seznam niso uvrstili. Najkrajši konec pa bodo najbrž potegnili tisti, ki so jih sprva na seznam uvrstili, nato pa kot strela z jasnega po sedmih mesecih umaknili.
Ob Savinji in njenih pritokih največ prahu dvigajo seznami objektov, ki so predvideni za rušitev. Nekateri lastniki se nikakor ne morejo sprijazniti, da se bodo morali seliti. A po drugi strani jih tudi ni malo, ki bi se želeli seliti, pa jih na seznam niso uvrstili. Najkrajši konec pa bodo najbrž potegnili tisti, ki so jih sprva na seznam uvrstili, nato pa kot strela z jasnega po sedmih mesecih umaknili.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
V pogovoru z dopisnico tokrat o projektu Osrčje tradicije, ki si prizadeva za ohranitev ljudskega izročila, tudi starih obrti.
V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
V današnjem Lokalnem času se glede na vroče dneve odpravljamo na breg najdaljše slovenske plaže, v obmejno naselje Vinica, ki je rojstni kraj belokranjskega poeta Otona Župančiča. Po njem se imenuje tudi Kulturno umetniško društvo Vinica, ki bo konec tedna praznovalo 60-letnico delovanja. Ponosni so na najštevilčnejše folklorno društvo v državi, ki bo jutri zvečer pripravilo plesno predstavo z naslovom Legende Vinice. Viniški folkloristi bodo pokazali in dokazali, da je folklora z uporabo sodobnih tehnologij in umetne inteligence zanimiva za vse starostne skupine. Več o tem pa v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.
Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.
Lončarstvo je ena najstarejših dejavnosti tudi na naših tleh, le da se z njim v Sloveniji preživlja vse manj lončarjev. Saša Žuman iz Ljutomera, ki je pred četrt stoletja nasledil svojega znamenitega dedka« Karleka«, predstavlja peto generacijo prleških lončarjev, katerih družinska tradicija sega stoletje in pol v preteklost. Kako iz kepe glinene zemlje narediti uporabne izdelke, kolikšno je zanimanje zanje in kako lahko preživijo tradicionalne rokodelske obrti, se je pozanimala Lidija Kosi.
K morju nas vleče poleti, a se lahko na poti do tja ustavimo tudi na Krasu, ali na kateri od postaj dveh novih hop on hop off prog po Geoparku Kras. Na kakšne načine lahko torej po primorski vandrate poleti nam je povedala Tjašo Škamperle in nas pričakala na posebni postaji! Vas zanima kateri? Prisluhnite!
K morju nas vleče poleti, a se lahko na poti do tja ustavimo tudi na Krasu, ali na kateri od postaj dveh novih hop on hop off prog po Geoparku Kras. Na kakšne načine lahko torej po primorski vandrate poleti nam je povedala Tjašo Škamperle in nas pričakala na posebni postaji! Vas zanima kateri? Prisluhnite!
Edina pravična trgovina v Sloveniji 3 Muhe po skoraj 20 letih delovanja zapira svoja vrata. V tem času je pravično trgovino podprlo več kot 150 prostovoljcev, na slovenski trg so pripeljali več kot deset tisoč različnih izdelkov iz vsaj 30 držav iz Latinske Amerike, Azije in Afrike, sodelovali z 10 akterji socialne ekonomije v Sloveniji in tudi z mladimi trajnostnimi tekstilnimi oblikovalci. Kot poudarja Živa Lopatič, direktorica Zavoda za pravično trgovino, je zapiranje edine pravične trgovine v Sloveniji odraz časa in družbe, v kateri živimo in delujemo. O izzivih pravične trgovine v tokratni oddaji Lokalni čas. Vabljeni k poslušanju.
Edina pravična trgovina v Sloveniji 3 Muhe po skoraj 20 letih delovanja zapira svoja vrata. V tem času je pravično trgovino podprlo več kot 150 prostovoljcev, na slovenski trg so pripeljali več kot deset tisoč različnih izdelkov iz vsaj 30 držav iz Latinske Amerike, Azije in Afrike, sodelovali z 10 akterji socialne ekonomije v Sloveniji in tudi z mladimi trajnostnimi tekstilnimi oblikovalci. Kot poudarja Živa Lopatič, direktorica Zavoda za pravično trgovino, je zapiranje edine pravične trgovine v Sloveniji odraz časa in družbe, v kateri živimo in delujemo. O izzivih pravične trgovine v tokratni oddaji Lokalni čas. Vabljeni k poslušanju.
Na Koroškem bomo danes merili lokalni čas. V preteklih oglašanjih iz te naše severne slovenske regije smo že spoznali, da ravno v bližini Dravograda teče poldnevnik, po katerem je določen točen srednjeevropski čas. Danes se odpravimo še naprej v Dravsko dolino, kjer so nekdaj spravljali les, zdaj pa po njej prevažajo turiste in ohranjajo to izjemno tradicijo. Več o tem z našo dopisnico Metko Pirc.
Na Koroškem bomo danes merili lokalni čas. V preteklih oglašanjih iz te naše severne slovenske regije smo že spoznali, da ravno v bližini Dravograda teče poldnevnik, po katerem je določen točen srednjeevropski čas. Danes se odpravimo še naprej v Dravsko dolino, kjer so nekdaj spravljali les, zdaj pa po njej prevažajo turiste in ohranjajo to izjemno tradicijo. Več o tem z našo dopisnico Metko Pirc.
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se bomo posvetili trem zgodbam: najprej se bomo spomnili 90- obletnice športnega letališča v Novi vasi na Blokah, ki ga ob tem častitljivem jubileju urejajo, da bo spet primerno za vzletanje in pristajanje malih letal, nato bomo obiskali kočevsko zavetišče za brezdomce, na koncu pa vas bomo seznanili z žalostno zgodbo mlade družine iz Loške doline, ki je ob nesreči v gozdu ostala brez očeta in moža. Pripravil: Marko Škrlj.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja.
V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja.
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?
Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.
Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.