Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine

Lokalni čas

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Zadnji posnetki

Drava še dosega biološki minimum, problematični so pritoki

4. 8. 2022

Od aktualnega stanja vodotokov na mariborskem koncu do 33. Poletnega lutkovnega pristana. Kozarec svežine poletnega dogajanja nam bo iz mariborskega studia v četrtkovo dobro jutro privoščil Stane Kocutar.

V zakulisju novinarskega poročanja: "Prvi pretres sem doživela, ko smo v štabu v Kostanjevici slišali sireno"

28. 7. 2022

Največji požar v zgodovini Slovenije je bil osrednja zgodba v drugi polovici julija. Da so informacije o dogajanju na terenu prišle do nas, so poskrbeli novinarske kolegice in kolegi. Karin Zorn Čebokli iz novogoriškega studia nam bo v tokratni epizodi Lokalnega časa razkrila, kako teče čas, ko poročaš s tako zahtevnega terena. Kako je s povezavami, pridobivanjem informacij, delom v izrednih razmerah in katere zgodbe so se je najbolj dotaknile.

Beltinci so tako zibelka Prekmurja kot zibelka folklore

21. 7. 2022

Pred dobrim stoletjem so v beltinskem parku na množičnem shodu razglasili združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, že več kot pol stoletja pa v istem parku prirejajo mednarodni folklorni festival. Zaradi epidemičnih razmer so z organizacijo jubilejnega 50. čakali dve leti, a ravno danes se s fotografsko razstavo v beltinskem gradu začenja v vsem svojem sijaju. Ob okrogli obletnici festivala, na katerem se je do zdaj predstavilo skoraj 200 folklornih skupin od blizu in daleč, v Beltincih so namreč poleg Slovencev zaplesali in zapeli še gostje iz 22. držav, so organizatorji izdali tudi knjigo ali bolje rečeno album fotografij. Sicer folklorna skupina v Beltincih deluje že od leta 1938, ponaša pa se tudi z Evropsko nagrado za izvirnost.

O začetkih gasilstva pri nas, težavah Slovenskega gasilskega muzeja in belokranjski udeležbi na olimpijadi

14. 7. 2022

V nedeljo se bo v Celju začela gasilska olimpijada. O največjem tovrstnem dogodku v samostojni Sloveniji smo v Lokalnem času govorili prejšnji teden. Tokrat pa gasilsko zgodbo nadaljujemo z začetkom gasilstva pri nas, težavami slovenskega gasilskega muzeja v Metliki in da bodo belokranjsko gasilstvo na olimpijadi zastopale članice prostovoljnega društva iz Semiča. Podrobnosti predstavlja dopisnik za Dolenjsko in Belo krajino Jože Žura.

V knežje mesto prihaja Gasilska olimpijada

7. 7. 2022

Matija Mastnak nam bo v Lokalnem času predstavil dogodek, ki bo v julijskih dneh dodobra zaznamoval dogajanje na Celjskem. Od 17. julija bo vse v znamenju gasilstva. Organizatorji na Olimpijadi pričakujejo več kot 3000 tekmovalk in tekmovalcev iz preko 25 držav. Več pa v pogovoru z našim celjskim dopisnikom.

Galeb znova priplul v Piran

30. 6. 2022

Tokratni Lokalni čas je odmerila Barbara Kampos De Stefani, ki se nam je oglasila iz studia Radia Koper. V Piran je iz Tržiča v Italiji srečno priplula jadrnica Galeb, ki sta jo naša svetovno znana baletnika Pia in Pino Mlakar pred 28-imi leti podarila Pomorskemu muzeju Piran. Več o tem v Lokalnem času, v katerem smo nanizali tudi bisere glasbenih dogodkov, ki bodo zaznamovali poletje v Slovenski Istri. Pred mikrofonoma: Barabara Kampos de Stefani, Mojca Delač tonska mojstra: Marko Čebulj, Jaka Žagar

Vremenski radar na Pasji ravni ter počitnice na Idrijskem

23. 6. 2022

Nina Brus je obiskala vremenski radar Agencije RS za okolje na Pasji ravni v Polhograjskem hribovju, ki je eden od dveh, na podlagi podatkov katerega nastaja radarska slika padavin. Stoji na nekoč najvišjem vrhu tega območja. Več tudi o poletnem počitniškem dogajanju v Idriji ter začetku kopalne sezone v Idrijski Beli.

Na Koroško po doživetja in razglede s kolesom

16. 6. 2022

Koroška prinaša dve urejeni kolesarski poti. Po Dravski dolini je speljan del Dravske kolesarske poti, od Slovenj Gradca proti Mislinji pa vodi urejena pot po nekdanji trasi enotirne železnice, poimenovane Štrekna. več o akutalni in prihajajoči ponudbi in možnostih za kolesarje pa v tokratnem Lokalnem času dopisnica Metka Pirc.

Z motorji in motokrosi po presušenem Cekniškem jezeru

9. 6. 2022

Tudi kadar Cerkniško jezero presahne, je čudovito in s svojimi požiralniki spominja na podobe s kakšnega drugega planeta, zato ga hodijo občudovat obiskovalci od vsepovsod. Žal pa se med njimi najdejo tudi taki, ki temu naravnemu biseru s svojim ravnanjem zaradi objestnosti ali pa gole nevednosti povzročajo škodo.Gre za lastnike štirikolesnikov in motorjev za motokros, ki namesto njim namenjenih površin za sproščanje raje uporabljajo kar presušeno jezersko dno, na katerem včasih za seboj pustijo pravo opustošenje. O tem Marko Škrlj v tokratnem Lokalnem času, v katerem smo obiskali tudi Trubarjevo domačijo.

70-letnica organiziranega bivanja študentov v Ljubljani

2. 6. 2022

70 let beležimo, odkar se je v Ljubljani pričelo organizirano bivanje študentov in to je obletnica, ki ji velja posvetiti posebno pozornost. Javni zavod Študentski dom Ljubljana je pravni naslednik javne službe »Študentsko naselje«, ki jo je 20. junija 1952 ustanovil takratni Svet za kulturo in prosveto. Naloga te nove ustanove je bila, da omogoči bivanje in nemoten študij rednim slušateljem fakultet, akademij in visokih šol, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani s tem, da jim naselje lahko ponudi tudi hrano in kulturne storitve. V znamenju 70. obletnice formalnega začetka urejenega bivanja študentk, študentov v Ljubljani poteka vrsta dogodkov, med drugim tudi že tradicionalne Majske igre. Te so se zaključile pred dnevi, ko so ob jubileju pripravili tudi osrednjo slovesnost. Ljubljanski dopisnik Peter Močnik je zbral nekaj spominov življenja v Rožni dolini. Pogovarjal se je z Zimbabvijcem Maxom Zimanijem, ki je pri nas študiral prek programov gibanja neuvrščenih, in pa z Branetom Štefaničem, ki je v Rožni dolini, v bloku 11, kot hišnik in oskrbnik delal kar 36 let.

180 let od rojstva prvega slovenskega poklicnega časnikarja, dan mariborske knjižnice in še kaj iz krajev ob Dravi

26. 5. 2022

Tokrat je Lokalni čas odmeril Stane Kocutar z Radia Maribor. Spomnili smo se na Antona Tomšiča, prvega slovenskega poklicnega časnikarja, ki je postal prvi urednik Slovenskega naroda. Umrl je zelo mlad, njegov spomenik iz nabrežinskega kamna pa je leta 1875 izdelal ljubljanski kamnosek Vinko Čamernik. To naj bi bil prvi slovenski javni spomenik v Mariboru. Dnevi v izteku maja pa prinašajo tudi 10. dan Mariborske knjižnice, ki še vedno nima doma. Stare stavbe ni več, nova pa še čaka na gradnjo. Poteka pa tudi Teden gozdov. Ob tem o tem, da so v Mariboru konec marca sprejeli Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor.

Nova opazovalna postaja za napoved medenja v Zgornjih Danjah

12. 5. 2022

Čebelarska zveza Slovenije že dvaindvajset let namešča opazovalne postaje za napoved medenja. Zadnjo so pred dnevi postavili tudi v najvišji slovenski vasi, v Zgornjih Danjah pod Ratitovcem (1.100 metrov visoko). Zanjo skrbi Marko Gasser, ki se je s petčlansko družino pred slabim letom preselil v Zgornje Danje, kjer je zdaj šest prebivalcev. V mreži opazovalnih postaj za napoved medenja je več kot 80 takšnih postaj. Napovedi medenja pa čebelarjem omogočajo pridelavo dobrega in kakovostnega medu.

S sposojenimi kolesi po zasavskih mestih, pa tudi širše

5. 5. 2022

S kolesom do trgovine, službe, vlaka ali pa samo na izlet. Ko govorimo o kolesarjenju s takim ali drugačnim namenom bomo seveda naleteli na tiste zaprisežene uporabnike, pa tudi veliko takih, ki o kolesarjenju razmišljajo, pa pred uporabo kolesa najdejo sto in en razlog proti. Zagotovo pa je možnost izposoje koles ena tistih, ki njihovo uporabo poveča. Če se pri odločitvi niti ne oziramo na dobrobit okolja in našega zdravja, pa nam bo za to hvaležna naša denarnica in nemalokrat nam bo prihranjena tudi slaba volja ob težavah s parkiranjem, pa še hitreje zna biti. To velja zlasti za večja mesta, nekoliko drugače je v manjših krajih oziroma na podeželju, kjer pa tudi v zadnjem času rastejo tako kolesarske steze in poti kot izposojevalnice koles. Tudi v Zasavju, od koder se nam oglaša Karmen Štrancar Rajevec.

V sevniško hribovje vabita modri encijan iz zlatorumeni sleč

28. 4. 2022

V času okoli prvomajskih praznikov poleg encijana, ki v naravo vabi s svojimi sinjemodrimi cvetovi na Lovrencu, zacveti tudi zlatorumena azaleja. V Posavju sta kar dve večji rastišči te zavarovane znamenitosti, na Vrhku nad Tržiščem in največje v državi v bližnjem Boštanju. Ob tem Jože Prah iz brežiške enote Zavoda RS za gozdove izpostavlja še maja in junija cvetočo opojno zlatico na Lovrencu, ki je endemit in raste samo v posavskem hribovju, odcvetela je velikonočnica in tudi zelo prepoznavna jarica na Bohorju. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.

Pirhi ali remenke v deželi ob Muri

14. 4. 2022

Pirhom v Prekmurju in Prlekiji rečejo remenke, remenice ali pisanice, prav posebno pozornost pa jim namenjajo z vsakoletnimi velikonočnimi razstavami. Med tehnikami okraševanja jajc po cenjenosti izstopa batik, ki jo negujejo zlasti ob meji z Madžarsko, še posebej pa v Dobrovniku.Na Goričkem pa so bolj vešči praskanja, pri čemer uporabljajo barve za les. Razstave velikonočnih pirhov v raznih krajih v Pomurju pripravljajo že več desetletij, zadnjih nekaj let pa izstopata vseslovenska razstava pirhov v Rokodelskem centru Zavoda Marianum v Veržeju in razstava pirhov iz 4.držav v našem najvišjem razglednem stolpu Vinarium v Lendavskih Goricah. Že več let pa iz Prekmurja oziroma iz dobrovniškega podjetja Ocean Orchids v Vatikan »romajo« orhideje, s katerimi slovenska floristka Sabina Šegula in strokovnjak za hortikulturo Peter Ribič okrasita baziliko svetega Petra. Lokalni čas bo tokrat odmerila Lidija Kosi.

Na Krasu diši po pomladi

7. 4. 2022

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Upokojenci ustvarili idilično skupnost Srebrno vas

31. 3. 2022

Iz osrčja Notranjske smo vas tokrat popeljali na dva med seboj dokaj oddaljena konca naše lepe Slovenije. Najprej v Srebrno vas na robu Gorskega kotarja, na nadmorski višini 830 metrov in streljaj od meje s Hrvaško. Projekt združuje dve pred leti tako rekoč zapuščeni vasi Stari in Novi kot, kamor so se v zadnjih letih naselili mlajši upokojenci in ustvarili idilično skupnost, ki temelji na medsebojni pomoči. Vasi, ki sta zaživeli na novo, sta lepo urejeni in polni življenja. V obeh ta čas stalno živi 38 pretežno starejših ljudi. Dopisnik Marko Škrlj se je med drugim pogovarjal z Zvonko Ješelnik, nekdanjo direktorico Doma starejših v Cerknici, idejno vodjo Srebrne vasi. Odpravil pa se je tudi na odprtje sakura parka japonskih češenj ob reki Rinži v Kočevju, ki so ga slavnostno odprli včeraj.

Začelo se je z valjčnim strojem iz topovskih granat za drobljenje kakavove mase

24. 3. 2022

Češnja na torti vsakoletnih svetovnih športnih prireditev, ki jih gosti naša država, je seveda Planica, letos, ko so naši skakalci v tako izjemni formi, pa še posebej. In po dveh letih abstinenčne krize še sploh. Tudi o Planici bomo nekaj povedali, se bomo pa danes na obisku tega območja Gorenjske predali tudi sladkim užitkom. Tu je namreč doma tudi slovenska čokolada, ki letos praznuje okroglih 100 let. Lokalni čas je odmerila Romana Erjavec.

V slovenski Istri so športne panoge z žogo močno zastopane

17. 3. 2022

Tokratni Lokalni čas je povsem športno obarvan, za kar je poskrbel kolega z Radia Koper, športni novinar Primož Čepar, ki je pripravil pregled uspehov, želja in ambicij nekaterih športnih panog z žogo, ki so odlično zastopane v tem delu Slovenije. Od nogometa in odbojke, do rokometa in košarke, vmes pa smo nekaj besed namenili tudi namiznemu tenisu in vaterpolu. In se seveda spomnili tudi na rekreativce, ki imajo za športno udejstvovanje v slovenski Istri številne priložnosti. Kmalu bo čas tudi za Istrski maraton.

Na Salamijado in k Mokropoljskim mučenikom

10. 3. 2022

Lokalni čas bo danes namenjen mučenikom, saj danes praznujejo moški v spomin na 40 mučenikov, ki so po izročilu raje zmrznili v ledenem ribniku, kot pa da bi se odpovedali krščanski veri. To se je zgodilo v četrtem stoletju v Armeniji, ko je rimskemu imperiju vladal cesar Licinij. V Sloveniji bo danes, kot že zadnja desetletja, najbolj živahno na salamijadi v Sevnici, kamor imajo zadnjih 60 let vstop le moški, Mokropoljski klub mučenikov pa bo pripravil tradicionalni občni zbor. Več o tem pa z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.

Na Medvedjem Brdu se otroci učijo osnov astronomije, v Cerknem pa smučanja

3. 3. 2022

Lokalni čas nas je tokrat odpeljal v zahodni del države, kjer so zimske šolske počitnice že mimo. A ker smo želeli ostati sproščeni, smo se pridružili nekaterim otrokom, ki so tam v šoli v naravi. Seveda s pomočjo naše dopisnice z Idrijskega.

Slovenski gozdovi so zakladnica, a do kdaj še?

24. 2. 2022

Tokrat smo se ustavili v najsevernejši slovenski regiji, ki sodi med najbolj gozdnata območja v Sloveniji. V preteklosti sta les in gozdarstvo veljala za pomembni gospodarski panogi, po propadu večjih lesnih industrijskih podjetij pa so se začele pojavljati težave z ustvarjanjem dodane vrednosti slovenskemu lesu, tako da večina koroškega lesa konča v sosednji Avstriji. Ob tem so vse glasnejša opozorila, kako pomembno vlogo bo imel gozd v prihodnosti ne le kot banka, temveč tudi z vidika okoljskih sprememb. Splošne razmere v gospodarstvu se kažejo tudi na področju prodaje lesa, cene lesa so narastle, vse več je potreb tudi po najkakovostnejšem slovenskem lesu. Tega naj bi bilo v naših gozdovih veliko in to je navsezadnje pokazala dražba najvrednejšega lesa prejšnji teden v Slovenj Gradcu, kjer so prodali najkakovostnejše hlode. Več v pogovoru za Lokalni čas naša dopisnica Metka Pirc.

Kakšna je kakovost vode v prestolnici?

17. 2. 2022

Voda je naša zvesta spremljevalka, saj jo vsak dan uporabljamo za pitje in pripravljanje hrane ter pri različnih opravilih v gospodinjstvu, kmetijstvu in industriji. Vsak prebivalec Ljubljane in okolice porabi na dan od 115 do 150 litrov pitne vode, ob upoštevanju industrijske in druge rabe pa je poraba na prebivalca okrog 200 litrov. Tokratni Lokalni čas nas popelje pod Ljubljano in malce nad njo. Zanimalo nas bo, kakšno vodo pijejo prebivalci prestolnice, od kod voda priteče, kako nadzorujejo njeno kakovost in delovanje 1100 kilometrov vodovodnega omrežja, ki preskrbuje 330 tisoč prebivalcev. Vabljeni k poslušanju malce pred sedmo.

Na Pohorju nastaja regijski park

10. 2. 2022

Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak!

Štajerski šopek kulture in pomladi

3. 2. 2022

V tokratni epizodi Lokalni čas bo ure naravnal Stane Kocutar, ki se nam oglaša iz mariborskega studia. Od predstave Frančišek, ki je premiero doživela v Mestnem gledališču Ptuj, do prvih zvončkov, ki so jih opazili v Botaničnem vrtu v Pivoli. Ta letos praznuje 20 let. Desetkrat več let pa mineva od prihoda Janeza Habsburškega v te kraje. Razstavo ob 200. obletnici prihoda moža, ki je v marsičem spremenil življenje tem krajem in širši regiji, bodo odprli 8. februarja na Meranovem.

Še nikoli tako blizu - na Ptuju nestrpno čakajo na podpis pogodbe za začetek gradnje urgentnega centra

27. 1. 2022

V Splošni bolnišnici doktorja Jožeta Potrča na Ptuju se lahko pohvalijo z rekordnim številom porodov. 903 otroci so se rodili tam, kar je osem odstotkov več kot leto prej. To pa ni edina dobra novica. Osrednja zdravstvena ustanova v Spodnjem Podravju po desetletju peripetij in zapletov dobiva tudi urgentni center. Več v tokratnem Lokalnem času, ki ga je na Prvem odmerila Gabrijela Milošič.

V Plečnikovem letu o njegovih stvaritvah v Prekmurju

20. 1. 2022

Pred 150.leti se je v Ljubljani rodil znameniti arhitekt Jože Plečnik, ki je prišel tudi v Prekmurje, kjer je prav tako pustil svoj pečat. Poleg cerkve v Bogojini je poskrbel še za prenovo župnijske cerkve pri Gradu na Goričkem, njegove sledi so še v cerkvi v Martjancih, kjer sta med opremo posebej izpostavljena oltar in kip svetega Martina. Plečnik je v Prekmurju poskrbel tudi za nekaj nagrobnikov, njegovo delo pa je še grafična podoba prekmurskega krščanskega mesečnika Marijin list. Arhitekt Plečnik je pri svojem delu v Prekmurju upošteval in vanj vključeval značilnosti podeželja, pa najsi gre za arhitekturne posebnosti ali material in kulturo bivanja. Tako krasijo notranjost cerkve v Bogojini lončarski izdelki domačih mojstrov… Lidija Kosi, s katero merimo tokratni Lokalni čas, pa nam predstavlja še eno 150-letnico. Letos namreč mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Vinorejskega društva v Ljutomeru. Tako so letošnje leto tam razglasili za Leto prleških vrednost in vinske kulture.

Občina Zagorje ob Savi najbogatejša po številu varovanih območij (Natura 2000) v Sloveniji

13. 1. 2022

Glede na raznovrstnost narave je Slovenija zagotovo med bogatejšimi v Evropi. Samo z Naturo 2000 smo v Sloveniji zavarovali dobrih 37 odstotkov ozemlja, z namenom ohraniti in zaščititi biotsko raznovrstnost ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov. Najbogatejša po številu varovanih območji v Sloveniji je občina Zagorje ob Savi, ki ima na svojem ozemlju kar 7 območij Nature 2000, ki smo jih obiskali v tokratnem Lokalnem času na Prvi In to z razlogom več, saj v občini poteka mednarodni projekt Pronacul, katerega cilj je spodbuditi razvoj aktivnega in trajnostnega turizma znotraj zavarovanih območjih.

Koledniška skupina iz Drašičev pred pandemijo v teh dneh obiskala tudi do 200 družin

6. 1. 2022

Na današnji praznični dan svetih treh kraljev bomo z našim dopisnikom Jožetom Žuro predstavili običaj koledovanja treh kraljev. Koledniki, ki v številne domove prinašajo upanje in veselje, so zaradi covida že drugo leto ostali doma. Koledniška skupina iz Drašičev je običajno v teh dneh obiskala tudi več kot 200 družin z obeh strani Gorjancev, pa stanovalce v metliškem domu starejših, zdravstveni dom in vrtec. Njihovo poslanstvo je imelo tudi dobrodelno noto. Ustavili pa se bomo tudi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. V pritličju Jakčevega doma je namesto umetniških slik na ogled fotografska razstava Glasba skozi objektiv Draga Vovka. V tokratni Lokalni čas se nam oglaša Jože Žura.

Okrogle obletnice, največje orgle, arheološka podvodna raziskovanja in še kaj

30. 12. 2021

V zadnji Lokalni čas na Prvem v letu 2021 se nam je iz koprskega studia s prednovoletno razglednico dogajanja v Slovenski Istri oglasila Mateja Brežan.

Ovčarstvo v preddvorskih gorah

23. 12. 2021

V preddvorskem kulturno-umetniškem društvu Matije Valjavca so se prilagodili epidemičnim razmeram in so namesto uveljavljenih odrskih uprizoritev zasnovali film Ovčarstvo v preddvorskih gorah. V letu, ko se spominjamo 190-letnice rojstva Matije Valjavca, je dokumentarni film ljubiteljski projekt, ki sta ga od zamisli, režije, snemanja pa do končnega podpisa uresničila Petra Lombar Premru in Slavko Prezelj z ljubiteljskimi igralci in z otroki, ki so sodelovali v igranih prizorih in filmu. Film ohranja dediščino ovčereje, že pozabljene običaje, oživlja narečje ter odkriva lepote Zaplate in okolice. S svojo vsebino presega lokalne meje, saj povezuje generacije in odkriva ljubezen do »beck«, kot jim na tem območju ljubkovalno rečejo otroci.

Na konju po pivški kotlini

16. 12. 2021

S tako izjemno biotsko pestrostjo, kot jo imajo v občini Pivka in v Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera, se lahko kosa le malo območij v Sloveniji. Tu veljajo številni naravovarstveni statusi - med drugim gre za območje Nature 2000. Partnerji si bodo prizadevali še izboljšati stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov - med drugim pa bodo skušali nagovoriti tudi lastnike in upravljavce kmetijskih zemljišč, saj si na tem območju želijo ohraniti tudi kmetijsko krajino. Dobesedno na konju pa so tudi snovalci projekta Biti na konju - razvoj konjeniškega turizma, ki ga sofinancira LAS med Snežnikom in Nanosom in je povezal ponudnike konjeniškega turizma oziroma storitev od Ilirske Bistrice do Postojne. Partnerji so ugotavljali, česa si želijo šolarji, pa osebe s posebnimi potrebami, turisti, ki želijo doživeti teden dni jahanja na Zelenem krasu, in še kdo, ter sooblikovali programe za različne ciljne skupine. Pred leti pa sta Lise in Zvone Pavšič v Trnju ustanovila prvo slovensko jahalno šolo z islandskimi konji in vzgojila veliko mladih, perspektivnih jahačev in inštruktorjev. Tudi mladi in zagnani inštruktorici islándskega jahanja Katarino Fatur in Marušo Tornič Milharčič, ki zdaj nadaljujeta njuno pot. Tudi njiju boste lahko slišali v tokratnem Lokalnem času!

Topel objem decembra na Notranjskem

9. 12. 2021

Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.

Topel objem decembra na Notranjskem

9. 12. 2021

Marko Škrlj se nam je oglasil iz krajev ob Cerkniškem jezeru in v radijski eter Prvega prinesel tri zgodbe s praznično- dobrodelno noto. Od Motoristov za motoriste je društvo, ki deluje že od leta 1998, od leta 2005 pa ima tudi poseben sklad za pomoč motoristom, ki se ponesrečijo, in njihovim svojcem. O tem je spregovoril tajnik društva, Pavle Hočevar. Potem smo se preselili v Novo vas na Blokah, natančneje v tamkajšnjo knjižnico, kjer pletejo neskončni šal. O Toplem objemu in simboliki te akcije je spregovorila Janja Urbiha. Lokalni čas pa smo odmerili tudi v Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, kjer bodo znova stale Gasparijeve jaslice v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik.

Bolj sproščeno okoli Prešernove hiše in manj po Pokljuki

2. 12. 2021

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Ali lahko skokoviti rasti posoškega turizma infrastruktura sploh še sledi?

25. 11. 2021

Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak.

Protipoplavna varnost Kostanjevice na Krki

19. 11. 2021

Od leta 2018 je Direkcija RS za vode v interregijskem projektu Donavska poplavna ravnica iskala protipoplavne rešitve za Kostanjevico na Krki. Idejne rešitve so javnosti prvič predstavili pred mesecem dni in celo zagotovili 7 milijonov evrov za njihovo izvedbo v prihodnjem letu. Vendar občani nasprotujejo rešitvi, da bi naselje ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih odstranljivih sten. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.

Kako pred poplavami zaščititi Kostanjevico na Krki?

18. 11. 2021

V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič

V Šmartnem pri Slovenj Gradec za martinovo kisla juha in pivo

11. 11. 2021

Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.

Na Cerkljanskem se po dobri poletni sezoni pripravljajo na Zimsko

4. 11. 2021

November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.

URI Soča

28. 10. 2021

V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.

Leto Josipa Ipavca

21. 10. 2021

Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.

Projekti v Spodnjem Podravju - kaj je že končano in kaj še čaka

14. 10. 2021

Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša Gabrijela Milošič. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.

Jesenski sprehod po mariborskem dogajanju

7. 10. 2021

"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.

Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih

30. 9. 2021

Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.

17 let viadukta Črni Kal

23. 9. 2021

Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi Mateja Brežan!

'Totalna panika' in nove kolesarske proge v Zasavju

16. 9. 2021

Kot nam je v tokratni epizodi Lokalnega časa poročala Karmen Štrancar Rajevec, se Zasavje po več kot dvestoletni rudarski zapuščini spreminja na vseh področjih, mesta dobivajo novo podobo, precej pridobitev pa vpliva na boljšo kakovost življenja prebivalcev in seveda tudi obiskovalcem. Obojim je namenjena tudi nova mestna terenska igra, "Totalna panika", ki odkriva Zagorje ob Savi. Ti kraji so seveda tesno povezani tudi s kolesarjenjem, pa ne samo po zaslugi Primoža Rogliča, pač pa tudi kolesarskih navdušencev, med katerimi so tudi tako imenovani "downhillovci". Zasavje je to poletje dobilo kar dve dobro urejeni območji z več trasami za tovrstno kolesarjenje.

Nov most brez podpornih stebrov za pešče in kolesarje

9. 9. 2021

Dopisnik Jože Žura v luči prihajajočega Evropskega Tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, kjer avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oz. nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.

130 let stare razglednice Gorenjske

2. 9. 2021

V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije, ki so jih številni avtorji predstavili na mednarodnem uličnem Foto festu, že prihajajo novi dogodki. V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je 300 razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. Na nekaterih so trgovine, gostilne in celo hoteli. Več pa Aljana Jocif.

Zmaj v središču Postojne

26. 8. 2021

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Prenova Cerkniškega jezera in obisk Županove jame

19. 8. 2021

Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.

Bogato festivalsko obdobje v Kamniku

12. 8. 2021

KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.

Goriški poletni utrip - od mladine do zgodovine

5. 8. 2021

Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko Petra Božiča, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času. Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti. Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu. Tudi o tem v tokratni epizodi.

V Pišecah projekt Moja hiša je tvoj dom

29. 7. 2021

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Idrijsko grajsko uro bodo restavrirali in elektrificirali

22. 7. 2021

Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati.

Priprave na Celjski Mednarodni sejem obrti in podjetnosti

15. 7. 2021

V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj?

Ivarčko jezero, najnižje alpsko ležeče jezero pri nas

8. 7. 2021

Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.

120 let mariborskega vodovoda in 40 let od odprtja nudističnega kopališča na Mariborskem otoku

1. 7. 2021

Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije.

V Ljubljani stoji več kot 120 tisoč dreves

24. 6. 2021

Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.

Ptujsko festivalsko poletje - iz malih strasti do svetovnih razsežnosti

17. 6. 2021

V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v Spodnje Podravje. Gabrijela Milošič nas je popeljala po pestrem ptujskem festivalskem dogajanju. Od Trojicafesta do 19. Polimaratona, od poletne muzejske noči do Kina brez stropa, Artstaysa, glasbene Arsane ter Dnevov poezije in vina.

Prekmurski jezik, ljudska glasba iin nogomet

10. 6. 2021

Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.

V Istri se prebuja življenje

3. 6. 2021

V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.

Višnjansko staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele

27. 5. 2021

Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.

Zasavje ponuja veliko priložnosti za športno plezanje

20. 5. 2021

Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec

Čudoviti rastlinski svet soteske Vintgar

13. 5. 2021

Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do 700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst. V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini: japonski dresnik in vlažno nedotiko. Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš strnili v priročni knjižici Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar. Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat naštel 43 rastlinskih vrst.

Vse poti vrhunskih kolesarjev vodijo v Brda

6. 5. 2021

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Tržaška cesta v Postojni - ulica nasmejanih ljudi

29. 4. 2021

Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec.

Na odprtje čaka prenovljen dom na Slivnici

22. 4. 2021

Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan. Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel.

Tudi koronski čas piše uspešne zgodbe

15. 4. 2021

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Ob svetovnem dnevu Romov

8. 4. 2021

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Žabicam urejajo mlake in jih prenašajo čez cesto

1. 4. 2021

Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke. Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.

Osamljena kraljica slovenskih src

25. 3. 2021

»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec.

150 let PGD Maribor- mesto

18. 3. 2021

Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora.Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi.

Lastovka se vrača na Polzelo

11. 3. 2021

Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda. O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak.

Diši po Prekmurju

4. 3. 2021

Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.V tokratni Lokalni čas se nam je z zgodbami oglasila Lidija Kosi.

Švedski pohištveni gigant spomenik zatona slovenske lesnopredelovalne industrije

25. 2. 2021

Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich"

18. 2. 2021

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich"

18. 2. 2021

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich"

18. 2. 2021

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik, "slovenski Greenwich"

18. 2. 2021

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.

Skozi Dravograd teče 15. poldnevnik

18. 2. 2021

V tokratni epizodi rubrike Lokalni čas smo se preselili v najsevernejšo slovensko regijo, na Koroško, natančneje v Dravograd. Če se malo pošalimo lahko rečemo, da v tej občini določajo točen srednjeevropski čas. A v tem je tudi kar nekaj resnice, saj skozi Dravograd, tako kot še nekaj drugih slovenskih krajev, teče 15. poldnevnik. Za še posebno točen čas v tokratnem lokalnem času je poskrbela Metka Pirc.

Kultura, Pust, Valentinovo: srčnost v Spodnjem Podravju

11. 2. 2021

Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili v Spodnjem podravju, od koder se nam je oglasila Gabrijela Milošič. Od razstave Arjana Pregla do peke krofov v pustnem času. In seveda kurentov.

Od prvih delfinjih obiskovalcev do prihodnosti Inštituta za oljkarstvo

4. 2. 2021

Tokrat smo se v Lokalnem času odpravili na Obalo! Iz studia Radia Koper se nam je oglasila Tjaša Lotrič in nas odpeljala po pisanem naboru dogodkov na njihovem koncu. Najprej smo z besedami še nekoliko obeležili Svetovni dan mokrišč in se odpravili v zanimivo podzemlje Škocjanskih jam, z mislijo na ohranjanje naravne dediščine pa se vprašali tudi, kakšna je prihodnost Inštituta za oljkarstvo. Končal se je tudi evropski projekt, v okviru katerega je izšel vodnik po ekološkh kmetijah slovenske Istre. Tudi o tem v tokratni epizodi, v kateri tudi o delfinjem obisku v slovenskem morju in obeležitvi kulturnega praznika.

Muzeji na prostem na Dolenjskem

28. 1. 2021

Muzeji na prostem so v zadnjih desetletjih zelo priljubljeni v lokalnih okoljih, saj na eni strani predstavljajo kulturno dediščino lokalnega območja, na drugi pa dopolnjujejo turistično ponudbo kraja in okolice. Na Dolenjskem so najbolj znani muzeji na prostem Jurčičeva domačija na Muljavi, Dežela kozolcev v Šentrupertu in Muzej na prostem pri kartuziji Pleterje, manjše muzeje pa naj bi v prihodnjih letih postavili še v drugih okoljih. V Lokalnem času je dopisnik Jože Žura v pogovoru z Mojco Delač predstavil tudi negotovo prihodnost muzeja pri kartuziji Pleterje zaradi selitve in zapletov pri tem.

Arboretum Volčji Potok in grad Bogenšperk oživljata "garklje"

21. 1. 2021

Garklje so v preteklosti na slovenskem podeželju poleg zelenjave krasile začimbe, zdravilne rastline in cvetje. Z rožami, ki jih je gospodinja nabirala v garklju, je bilo povezanih mnogo običajev – od krašenja cerkva in kapelic do uporabe cvetja za krašenje praznične mize. Z garklji je zato povezano mnogo znanja o gojenju rastlin in o cvetličenju. To znanje se s spremembami v družbi izgublja, izgublja pa se tudi stari sortiment rastlin. Skupni projekt dveh javnih zavodov Arboretuma Volčji Potok in Bogenšperka želi tako znanje kot sortiment rastlin ohraniti.V tokratni epizodi Lokalnega časa se je Mojca Delač pogovarjala s Karmen Štrancar Rajevec.

Konservatorsko delo dr. Petra Fistra na Gorenjskem

14. 1. 2021

Zavod za varovanje kulturne dediščine je ob 80-letnici arhitekta, konservatorja, mednarodnega raziskovalca, visokošolskega predavatelja ter ustanovitelja zbirke Korpus arhitekture Slovenije, Petra Fistra, pripravil spletno razstavo. Njegovo pionirsko delo je bistveno prispevalo k razumevanju potrebe po varovanju kulturne dediščine, je zapisala Maja Avguštin, ki vodi projekt. Razstava je tudi pregled konservatorskega dela Fistra, ki je v osmih letih službovanja v Kranju do leta 1974 v takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj kot prvi arhitekt konservator izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Revitalizacijski načrti starih mestnih jeder so povezovali projektante, občine in domačine. Ti so bili veseli ureditve okolja. Dr. Peter Fister je izdelal načrte za več kot 40 spomeniško zavarovanih vaških jeder v Sloveniji in drugje po Evropi.

Zgodbi z Notranjske: Benjamin Žnidaršič in Alenka Veber

7. 1. 2021

Najprej smo se ustavili v vasi Podcerkev v Loški dolini, kjer invalid – tetraplegik, pesnik, pisatelj in slikar z usti Benjamin Žnidaršič - za prijatelje Beno - že leta ustvarja in dograjuje Zavod Ars Viva z imenitnim hostlom, v celoti prilagojenim invalidom. Nato pa smo se povzpeli na obrobje Gorskega kotarja, na Rihtarjevo domačijo, kjer se številnimi dejavnostmi ukvarja dolgoletna urednica Mohorjeve Alenka Veber.

Primorska 2020 poje malo drugače

31. 12. 2020

V Lokalnem času smo se na zadnji dan nesrečnega leta 2020 odpravili v postojnsko porodnišnico. Tam pravijo, da je za njimi dokaj uspešno leto, na svet so pomagali okrog 1600 novorojenčkom. Z letošnjim letom pa so precej manj zadovoljni ljubitelji zborovskega petja. Koronakriza je prekinila njihove koncerte in vaje.

Na Idrijskem konji pomagajo pri spravilu lesa

24. 12. 2020

Nedostopnost idrijskega terena je že skozi zgodovino zahtevalo, da pri opravilih, kot je spravilo lesa, pomagajo konji. Kot nam je povedaa Nina Brus, so v tem mesecu pomagali tudi pri iznosu lesa ob priljubljeni sprehalni poti Rake. Več o tem nam je povedal Klemen Kosmač iz družbe Slovenski državni gozdovi. Bliža se tudi Štefanovo, ko poteka tradicionalno žegnjanje konj, a tokrat, zaradi epidemioloških razmer, bo letos seveda drugače. A ni potrebno, da imamo veliko stvari in da kam gremo, če imamo dobroto, prijaznost in srečo v sebi. Ob koncu seveda še nekaj prazničnih želja.

S sobnim kolesom do praznične razsvetljave

17. 12. 2020

Za praznično in čarobno razpoloženje so v Pravljični vasi na Bevkovem trgu poskrbeli z osmimi sobnimi kolesi, ki proizvajajo električno energijo in ožarjajo postavljene smrečice. Pobudo za to prav posebno praznično osvetlitev so dali na novogoriški mestni občini, sobna kolesa pa so za ta namen pripravili in predelali v Šolskem centru Nova Gorica.

»Reformatorji v stripu«, pa tudi na znamki in kmalu razstavi

10. 12. 2020

Adam Bohorič je za Krčane izredno pomembna osebnost, rodil se je v bližnji Brestanici leta 1520, v Krškem ustanovil šolo in deloval kot učitelj, pri katerem se je šolal tudi Jurij Dalmatin. V Krškem z Bohoričevim letom obeležujejo 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča, utemeljitelja slovenskega jezika in prve spisane slovnice v 16. st.. Številne dogodke so načrtovali v tem letu, a jih zaradi epidemije prestavljajo na čas, ko bodo kulturne ustanove znova odprte. Bohoričevo leto zato podaljšujejo v letu 2021. V začetku leta so uspeli izdati spominsko poštno znamko - 500 let rojstva Adama Bohoriča. O tem v pogovoru z dopisnico Suzano Vahtarič, ki bo v zgodbo pripeljala tudi bibliobus in 180 brežiške pošte.

Prešernovi Vrbi se obetajo prešernejši časi

3. 12. 2020

Kmalu bo promet čez prag Prešernove rojstne hiše le še zgodovina, zgodovina povezana s Prešernom pa bo dobila mesto v novih prostorih, ki sta jih odkupili država in občina. Več o dogajanju v Prešernovih krajih pa v Lokalnem času Romana Erjavec. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.

Od Rudolfa Maistra do Antona Martina Slomška

26. 11. 2020

V Lokalni čas se nam je tokrat iz mariborskega studija oglasil Stane Kocutar, najprej smo preverili, ali je Pohorje že kaj zasneženo, beseda pa je seveda nanesla tudi na (ne)obete smučarske sezone. Spomnili smo se na nedavni praznik, Dan Rudolfa Maistra, pa tudi na 220 letnico rojstva dveh pomembnih Slovencev, ki sta bila rojena le teden dni narazen. 26. 11. 1800 se je rodil Anton Martin Slomšek, sedem dni pozneje pa France Prešeren. Izbrskali smo tudi spomine Alojza Rebule na povezanost obeh sodobnikov.

Na Okrešlju, kjer je pred letom dni do tal pogorel dom, gradijo novo kočo

19. 11. 2020

Frischaufov dom na Okrešlju, v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, je pogorel lanskega novembra. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi. Koča na slabih 1400 metrih nadmorske višine, kjer je lahko na enkrat prespalo 80 planincev, je bila zadnja postojanka in odlično izhodišče pred vzponi na Kamniško sedlo, Brano, Tursko goro, Skuto, Savinjsko sedlo ali Mrzlo goro. Kočo, kjer so kuhali ričet, golaž, joto in je dišalo po sveže pečenem jabolčnem zavitku, je letno obiskalo približno 25 tisoč ljudi. Lokalni čas na Okrešlju je tokrat preveril Matija Mastnak.

Martinovo in druge zgodbe iz Pomurja

12. 11. 2020

Letošnje Martinovo je bilo seveda tudi v Prlekiji in Prekmurju čisto drugačno. Vinogradniki in vinarji niso mogli pripraviti martinovanj, gotovo pa so gospodarji kot običajno ocenili tako vinsko letino kot letino na poljih. Martinovo je namreč iz preteklosti praznik, ko se zaključuje jesensko delo, šege in navade, ki so se razvile ob tem času, pa se ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pusti". Seveda pa je, kot večina svetnikov, tudi Martin prinašal vremenske napovedi. Več o vsem tem pa z Lidijo Kosi, ki tako v Prekmurju kot Prlekiji že desetletja spremlja dogajanje ob 11. novembru.

Besede in njihova moč umirjanja

11. 11. 2020

Tokratna epizoda Samoumiritve je namenjena vsebini, s katero smo se že srečali v 1. sezoni. Znova se bomo spomnili, kako pomembne so besede in kakšno moč imajo, tudi za našo pomiritev. Za doseganje pomirjajočega učinka pa ni vseeno, kako jih izrekamo. Prav s tem se bomo srečali v vaji, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar.

Slovenj Gradec, središče sveta in glasnik miru

5. 11. 2020

Pred več kot 30 leti so mesto Slovenj Gradec razglasili za mesto, ki je Glasnik miru. Gre za naziv, ki ga podeljuje Organizacija združenih narodov. To je pomembno vplivalo na razvoj koroške prestolnice, še več, mir je danes v teh zaostrenih časih epidemije in družbenih nemirov, še posebej pomembna vrednota. O tem v pogovoru s koroško dopisnico Metko Pirc.

Trnova pot do stanovanj v Ljubljani

29. 10. 2020

Živa Trček se je v tokratnem lokalnem času poglobila v stanovanjsko problematiko v Ljubljani. Projekt stanovanje je zaradi visokih cen za številne še vedno neuresničljiv.

Spodnje Podravje od daljnovoda do protipoplavne zaščite: Počasi, a vseeno se premika naprej

22. 10. 2020

Gabrijela Milošič nam je v Lokalnem času nasula štiri zgodbe iz Spodnjega Podravja, v katerih se, počasi a vendarle, premika naprej: o gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince, na katerega so se pripravljali kar dve desetletji. Teče pa ne čas, ampak tudi voda. In k sreči se premika tudi na področju protipoplavnih ukrepov. Enako bi lahko rekli tudi z zgodbo, ki se ji reče ptujska obveznica. O poteku tega odseka hitre ceste Ormož-Slovenska Bistrica so se zedinili tudi župani šestih občin ob trasi. Dogovori so bili torej uspešni, s pomenom lepe besede in pogovoriov ter prizadevanji prostovoljcev, ki v času epidemije po haloških gričih razvažajo hrano, pa smo zaključili tokratno oglašanje.

Od leščurjev in pokopališča školjk do rastlin na prezimovanju

15. 10. 2020

Na svetovni dan hoje nas je v Lokalnem času Tjaša Škamperle odpeljala na potep s tremi glavnimi postajami. Najprej na pokopališče školjk v Ankaranu, z radijskim mikrofonom smo ujeli tudi gostovanje več kot 200 različnih vrst rastlin, predvsem sredozemskih, ki so iz LJubljane pripotovale na Obalo, ob koncu pa smo se spomnili še Rižanskega zbora in ustavili pri bobrih. Bobrih? Več v posnetku!

90 let Sokolskega kina v Črnomlju in 53. Tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem

8. 10. 2020

V Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro o 90 letnici Sokolskega kina v Črnomlju. Gre za edini redno delujoči kinematograf v Beli krajini, ki domuje v zgodovinsko pomembni stavbi za vso Slovenijo. V prihodnjih letih bo poslopje, ki je v lasti države, dobilo prepotrebne notranje prenove. V pogovoru tudi o letošnjem 53. mednarodnem taboru likovnih samorastnikov, ki zaradi korone poteka v posebnih razmerah in z novostmi.Za konec pa še o skrbi za varstvo redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na območje nekdanjih glinokopov v Zalogu pri Straži, kjer urejajo sekundarne biotope s krožno sprehajalno potjo za obiskovalce.

V Trbovlje po Inspiracijo

1. 10. 2020

V naših jutranjih potepih po slovenskih krajih in regijah smp tudi iz Zasavja že večkrat slišali kar nekaj zanimivih predstavitev krajev, ki so bili več kot 200 let zapisani rudarstvu in industriji, danes pa na tem gradijo turistično prepoznavnost in ponudbo. V Trbovljah zaključujejo še en projekt,ki naj bi jo popestril in utrdil. O novih tematskih turističnih paketih v okviru projekta Inspiracija nam je pripovedovala Karmen Štrancar Rajevec.

Kranj dobil nov športno-plezalni center

24. 9. 2020

Kranj in Gorenjska sta dobila nov sodoben športno-plezalni center, ki so ga solastniki brata Tine in Anže Marenče in Janez Ziherl poimenovali - Plezarna. Idejo so v sebi nosili nekaj let, v treh letih pa so jo uresničili v objektu nekdanje tovarne Oljarica v Britofu pri Kranju. Solastniki, zagnani planinci in alpinisti, so tudi kot mladi očetje ugotovili, da Kranj potrebouje plezarno infrastrukturo, ki bo v prvi vrsti namenjena mladim, otrokom in rekreativcem. Plezarna je te dni na široko odprla vrata, Aljana Jocif je preverila, kako deluje v praksi.

»V Kostelu bi mladim podarili gradbena zemljišča«

17. 9. 2020

Marko Škrlj nas je v tokratni epizodi odpeljal od Cerkniškega jezera do Kostela.

Po Brkinih in Krasu

10. 9. 2020

V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.

Po Brkinih in Krasu

10. 9. 2020

V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Sabrina Mulec in nas odpeljala po Brkinih in Krasu, z mislijo na ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Od Mitskega parka do Kraške gmajne. Od Lipice do potoka Suhor'ca.

Feldbahn in učilnica zgodovine

3. 9. 2020

Iz Idrije se nam je v tokratni Lokalni čas oglasila Nina Brus. Prve septembrske dni se veliko govori o šoli, o začetku novega šolskega leta. Ob tem se marsikdo spominja svoje izkušnje prvega šolskega dne in ugotavlja, da se je šola od takrat zelo spremenila. Stoletnik Ivan Bevk, ki je odraščal na Cerkljanskem, ima na šolske dni lepe spomine, seveda pa je svojevrstna učiteljica tudi zgodovina. Na to spominja tudi trasa nekdanjega Feldbahna, ozkotirne železnice, ki so jo za potrebe oskrbe zgradili med prvo svetovno vojno.

Raziskovanje sanj in prihodnost gradu Lože

27. 8. 2020

Iz novogoriškega studia se nam je v Lokalni čas oglasil Valter Pregelj.

Mesto na brežcu to poletje privablja turiste

20. 8. 2020

V Brežicah zadovoljni s turističnim obiskom to poletje, nastavitve so skoraj povsem razprodane do sredine septembra, pripoveduje dopisnica Suzana Vahtarič, ki je tokrat odmerila lokalni čas.

Brezje, svetinja v srcih slovenskih vernikov

13. 8. 2020

Tokrat smo se v Lokalnem času znova preselili na Gorenjsko in ker je pred vrati Veliki Šmaren je Romana Erjavec raziskala, kako je z romarskim turizmom na Brezjah.

Žička kartuzija naj bi novo podobno dobila v dveh letih

30. 7. 2020

Celjski dopisnik Matija Mastnak nas je tokrat odpeljal v bližino Slovenskih Konjic, kjer stoji Žička kartuzija. Državni zbor je za obnovo ostankov iz 12. stoletja že marca namenil dva milijona evrov, a so začetek del zaradi epidemije morali prestaviti za nekaj mescev. S pripravljalnimi deli so zdaj le začeli. Samostan, ki je propadal več stoletji, po malem obnavljajo zadnja tri desetletja, a za prenovo propadajoče cerkve Svetega Janeza Krstnika, ki bi se lahko kmalu celo podrla, do zdaj ni bilo denarja. Dela bodo potekala slabi dve leti.

Z najvišjega stolpa pri nas bodo gledali tudi ob večerjah

23. 7. 2020

Na prekmurski ravnici plesali brez folklornega festivala. V Beltincih so namreč zaradi epidemioloških razmer odpovedali 50. mednarodni folklorni festival.

400 let železarstva v Mežiški dolini

16. 7. 2020

V tokratni rubriki Lokalni čas smo se odpravili na Koroško, kjer letos praznujejo 400– letnico železarstva v Mežiški dolini. Gre za pomembno prelomnico, ki je zaznamovala življenje v tej dolini, čeprav je bila prisotna tudi drugod na Koroškem. Hkrati tudi ta del zgodovine odstira, kako ključno vlogo imajo prometne povezave za prihodnost gospodarstva. Za vse, ki se odpravljate na Koroško pa je dopisnica Metka Pirc pripravila tudi kakšen namig, kje se ustaviti in občudovati to dediščino.

Občina in LPP želita jeseni uvesti redno ladijsko linijo po Ljubljanici

9. 7. 2020

Ogled slovenske prestolnice z gladine Ljubljanice ima poseben čar. Številni – predvsem tujci – si želijo to doživeti s plovbo po reki na eni od turističnih ladjic, ali pa se odločijo za supanje ali veslanje po njej. Višek sezone je običajno poletje, a je letos zaradi koronavirusa Ljubljanica tako rekoč prazna v primerjavi s prejšnjimi leti. To je hud udarec tudi za turistične ladjice; prevozniki pravijo, da je upad prometa tudi do 90-odstoten. Občina in Ljubljanski potniški promet medtem načrtujeta, da bi septembra med Žitnim mostom in Livado ladjica prvič zaplula tudi po redni liniji; vožnjo bi – tako kot mestne avtobuse – plačevali z Urbano. Turistični prevozniki na Ljubljanici opozarjajo, da bi zaradi nekonkurenčne cene zanje to lahko pomenilo veliko izgubo dohodka. Bojijo se predvsem tega, da bi velik interes za redno linijo zaradi nizke cene izkazali tudi tuji turisti, ki se zdaj zelo radi vozijo s turističnimi prevozniki, ki pa prevoze ponujajo za okoli 10 evrov. Dvomijo pa tudi, da bi linija zaradi razmer na reki, ki se lahko hitro spremenijo, res lahko bila redna.

Iz katere moke bo kaj kruha?

2. 7. 2020

Iz Podravja se nam je oglasila Gabrijela Milošič, nas najprej odpeljala do zgodbe o hitri cesti, vprašali smo se tudi ali se kaj boljši časi obetajo vodovodu v Podravju, sredi žetvene sezone pa smo obiskali tudi Mlin Korošec, ki ima dvestoletno zgodovino.

Kraljica morja in druge zgodbe z Obale

25. 6. 2020

Tokrat je lokalni čas na Obali v radijske minute ujela Lea Širok. Seveda smo, začetku poletnih počitnic primerno, najprej naredili nekaj zamahov v morju, preverili kako so na julij in avgust pripravljene plaže, se spomnili na Tartinijevo leto, ki je zaradi pandemije na žalost doživelo okrnjeno izvedbo, privoščili pa smo si tudi hobotnice v Kopru in se odpeljali z barko od Ankarana do Pirana. Seveda pa nismo pozabili na Kraljico morja, ki se je po znanih podatkih kot prva trabakula, leta 1992 iz Izole odpravila na pot čez Atlantik. V Piranu je na ogled njena replika.

Črna človeška ribica, Prva poletna sezona na Gačah in Jurčičevo leto

18. 6. 2020

Začetek prve poletne turistične sezone v edinem dolenjsko belokranjskem smučarskem središču na Gačah nad Črmošnjicami je več kot vzpodbuden. Ob lepem vremenu se v centru vsak konec tedna zbere skoraj tisoč obiskovalcev, ki uživajo v rekreativnih dejavnostih in dobri kulinariki.Občina Ivančna Gorica si želi, da bi prihodnje leto v Sloveniji razglasili za Jurčičevo leto, saj bo kar nekaj okroglih jubilejev povezanih z našim prvim romanopiscem Josipom Jurčičem. V Beli krajini pa skrbijo za varovanje črne človeške ribice, ki po doslej znanih podatkih prebiva le v kraškem podzemlju pri Črnomlju. Več o tem v pogovoru z dopisnikom Jožetom Žuro.

Rudarska snovna dediščina v Zasavju

11. 6. 2020

Ob besedi Zasavje še vedno večina izmed nas, čeprav je že skoraj desetletje od kar so iz nedrji zemlje izkopali zadnji premog, pomislimo na rudarje in rudarstvo, ki je bilo več kot 200 let temelj življenja in razvoja regije oziroma krajev in mest, ki so v ozkih dolinah nastali prav zaradi črnega zlata. Z zaprtjem rudnikov, se je v zasavskih dolinah marsikaj spremenilo. Koliko rudarske dediščine je v krajih ostalo, in kakšne načrte še imajo pa smo izvedeli ob tokratnem obisku Zasavja od koder se je oglasila Karmen Štrancar Rajevec

Čarovnice na Slivnici dobivajo družbo

4. 6. 2020

Marko Škrlj se je v Lokalnem času ustavil pri novem oskrbniku doma na Slivnici in poizvedel, kdaj bo na Igu zraslo koliščarsko naselje.

Kdo navija grajsko uro v Idriji?

28. 5. 2020

"Za vse analogne romantike v digitalnem času" je rekla naša idrijska dopisnica Nina Brus in se odpravila raziskovat, kdo navija uro na gradu Gewerkenegg v Idriji, ki krasi stolp na gradu in že več kot stoletje kaže čas v tem rudarskem mestu. V obdobju epidemije se je nekajkrat ustavila - zakaj? Tudi to smo raziskali!

Kako delamo z zelenicami in parki?

21. 5. 2020

Ta teden je tesno povezan z okoljskimi dnevi. 21. maj je Evropski dan Nature 2000, 22. maj Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, poteka Teden slovenskih parkov. V naši državi v vseh državnih zavarovanih območjih varujejo divje opraševalce. Slovenija pa je bila vključena tudi v triletni projekt speciAlps. Ohranjanje narave, prepoznavanje raznovrstnosti in odgovoren odnos do okolja so cilji, ki so povezali pet pilotnih regij iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije. Tudi o tem nam je v jutranjem potepu prek travnikov in parkov več povedala Aljana Jocif.