Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.
V Veroni je potekal 58. vinski sejem Vinitaly, ki velja za enega največjih na svetu. Predstavilo se je več kot 4.000 razstavljalcev s svojimi vini. Malvazija pa je imela samo svoj praznik v Portorožu. Tam je potekal že 28. festival Malvazija - žlahtni okus mediterana. V Padni smo ob prazniku bledeža in oljčnega olja obiskali prijaznega peka Martina Hreščaka, ki je znan po svojih odličnih bigah. Na Serminu pri Kopru smo šli do mlade zelenjadarke Lorene Kocjančič, ki obdeluje dva hektarja njiv. V Brdih so pripravili posvet o češnjah. Gre za del projekta Češnja - sadež prihodnosti in identitete. Bili pa smo tudi pri Ribiški družini Bistrica, ki že desetletja skrbi za ohranjanje ribjega življa v reki Reki ter v jezerih Mola in Klivnik.
Predstavljamo Miho Grizolda, prejemnika priznanja Skrbni gospodar gozda, ki kmetuje na območju Smolnika na Pohorju. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje postaja največji izziv sodobnega kmetijstva, zato so odgovore nanj iskali na posvetu o namakanju, ki so ga pripravili na KGZ Ptuj. Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se ponuja tudi v kompostu, ki mu tokrat namenjamo največ pozornosti. Obiskali smo tudi gorsko kmetijo Savšek, kjer kulturno krajino ohranjajo s pomočjo drobnice.
Predstavljamo Miho Grizolda, prejemnika priznanja Skrbni gospodar gozda, ki kmetuje na območju Smolnika na Pohorju. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje postaja največji izziv sodobnega kmetijstva, zato so odgovore nanj iskali na posvetu o namakanju, ki so ga pripravili na KGZ Ptuj. Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se ponuja tudi v kompostu, ki mu tokrat namenjamo največ pozornosti. Obiskali smo tudi gorsko kmetijo Savšek, kjer kulturno krajino ohranjajo s pomočjo drobnice.
Na razgibanih pobočjih slovenskega podeželja, kjer stroj težko nadomesti človeka, ima reja drobnice posebno mesto. Ne le zaradi tradicije, temveč tudi zaradi ohranjanja kulturne krajine in življenja na kmetijah. Obiskali smo gorsko-hribovsko kmetijo Savšek, kjer drobnica ostaja osrednji del vsakdana.
Na razgibanih pobočjih slovenskega podeželja, kjer stroj težko nadomesti človeka, ima reja drobnice posebno mesto. Ne le zaradi tradicije, temveč tudi zaradi ohranjanja kulturne krajine in življenja na kmetijah. Obiskali smo gorsko-hribovsko kmetijo Savšek, kjer drobnica ostaja osrednji del vsakdana.
Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se med drugim ponuja tudi v kompostu. Težava se pojavi pri pridelovalcih, ki so vključeni v okoljske programe, saj ti komposta ne smejo uporabljati.
Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se med drugim ponuja tudi v kompostu. Težava se pojavi pri pridelovalcih, ki so vključeni v okoljske programe, saj ti komposta ne smejo uporabljati.
Podatki o stanju padavin, ki jih redno objavlja Agencija za okolje na tako imenovanem sušomeru za zadnje štiri tedne od osrednje Slovenije do severozahoda - kažejo na suhe do zelo suhe razmere. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje je največji izziv sodobnega kmetijstva. Eden ključnih odgovorov pa namakanje. Na Ptuju so ponovno pripravili posvet o namakanju in predstavili razvoj najpomembnejšega ukrepa prilagajanja na podnebne spremembe. Kako se trenutno razvija to področje v Podravju smo preverili skupaj s strokovnjaki in kmeti.
Podatki o stanju padavin, ki jih redno objavlja Agencija za okolje na tako imenovanem sušomeru za zadnje štiri tedne od osrednje Slovenije do severozahoda - kažejo na suhe do zelo suhe razmere. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje je največji izziv sodobnega kmetijstva. Eden ključnih odgovorov pa namakanje. Na Ptuju so ponovno pripravili posvet o namakanju in predstavili razvoj najpomembnejšega ukrepa prilagajanja na podnebne spremembe. Kako se trenutno razvija to področje v Podravju smo preverili skupaj s strokovnjaki in kmeti.
Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je z deležniki v agroživilski verigi razpravljala o ukrepih za blažitev energetske krize. Predstavljamo novega predsednika Sindikata kmetov Slovenije in njegovo oceno trenutnih razmer. Društvo za varstvo rastlin Slovenije je ponovno pripravilo mednarodni strokovni posvet o okoljsko sprejemljivih načinih varstva rastlin. Ob vstopu v novo sezono preverjamo pričakovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave. Obiskali smo Osemenjevalni center Preska v Medvodah, kjer od najboljših plemenskih bikov pridobivajo seme za umetno osemenjevanje.
Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je z deležniki v agroživilski verigi razpravljala o ukrepih za blažitev energetske krize. Predstavljamo novega predsednika Sindikata kmetov Slovenije in njegovo oceno trenutnih razmer. Društvo za varstvo rastlin Slovenije je ponovno pripravilo mednarodni strokovni posvet o okoljsko sprejemljivih načinih varstva rastlin. Ob vstopu v novo sezono preverjamo pričakovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave. Obiskali smo Osemenjevalni center Preska v Medvodah, kjer od najboljših plemenskih bikov pridobivajo seme za umetno osemenjevanje.
Skrb za zdrave rastline in dober pridelek je ključna naloga kmetijske rastlinske pridelave. Pri tem pridelovalcem svetujejo strokovnjaki za varstvo rastlin. V Sloveniji so povezani v Društvo za varstvo rastlin, ki vsaki dve leti pripravi posvet. Letos se ga je udeležilo več kot 300 domačih strokovnjakov, pridružili so se jim tudi kolegi iz 9 evropskih držav.
Skrb za zdrave rastline in dober pridelek je ključna naloga kmetijske rastlinske pridelave. Pri tem pridelovalcem svetujejo strokovnjaki za varstvo rastlin. V Sloveniji so povezani v Društvo za varstvo rastlin, ki vsaki dve leti pripravi posvet. Letos se ga je udeležilo več kot 300 domačih strokovnjakov, pridružili so se jim tudi kolegi iz 9 evropskih držav.
V nadaljevanju poglejmo, s kakšnimi pričakovanji so v novo pridelovalno sezono vstopili pridelovalci zelenjave. Opozarjamo tudi na dejavnike, ki odločajo o količini in kakovosti pridelka.
V nadaljevanju poglejmo, s kakšnimi pričakovanji so v novo pridelovalno sezono vstopili pridelovalci zelenjave. Opozarjamo tudi na dejavnike, ki odločajo o količini in kakovosti pridelka.
Sindikat kmetov Slovenije Ivan Brodnjak, preds. SKS
Sindikat kmetov Slovenije Ivan Brodnjak, preds. SKS
Deležniki v agroživilski verigi so se sredi preteklega tedna sestali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Govorili so o nujnih ukrepih za ublažitev krize, ki jo povzročajo vse dražji energenti in umetna gnojila, težave pri dobavi surovin ter vedno nižje odkupne cene kmetijskih proizvodov.
Deležniki v agroživilski verigi so se sredi preteklega tedna sestali z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Govorili so o nujnih ukrepih za ublažitev krize, ki jo povzročajo vse dražji energenti in umetna gnojila, težave pri dobavi surovin ter vedno nižje odkupne cene kmetijskih proizvodov.
V Osemenjevalnem centru Preska v Medvodah skrbijo za izbor najboljših bikov in pripravo semena za umetno osemenjevanje krav, s katerim oskrbujejo rejce po vsej Sloveniji. Center, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, že desetletja skrbi za genetski napredek v prireji mleka in mesa ter za zdravje živali.
V Osemenjevalnem centru Preska v Medvodah skrbijo za izbor najboljših bikov in pripravo semena za umetno osemenjevanje krav, s katerim oskrbujejo rejce po vsej Sloveniji. Center, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, že desetletja skrbi za genetski napredek v prireji mleka in mesa ter za zdravje živali.
Kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh? Od tradicije, ki se prenaša iz roda v rod, do trenutkov, ki povezujejo skupnost - zgodba o prazničnih običajih, ki jih piše življenje. Pripravila Sabina Francek Ivović.
Kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh? Od tradicije, ki se prenaša iz roda v rod, do trenutkov, ki povezujejo skupnost - zgodba o prazničnih običajih, ki jih piše življenje. Pripravila Sabina Francek Ivović.
Predstavili bomo zanimiv projekt, s katerim naj bi ohranili naravo, drevesa, biotsko pestrost tudi zanamcem. Gre za projekt FoRESisT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška. Raziskovalci so se posvetili celostnemu proučevanju gozdnih in kmetijskih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti v čezmejnem prostoru. Med drugim tudi kostanju, ki ga na nekaterih območjih izrivajo bolezni in zaraščanje gozdov. Pripravil Branko Vrabec.
Predstavili bomo zanimiv projekt, s katerim naj bi ohranili naravo, drevesa, biotsko pestrost tudi zanamcem. Gre za projekt FoRESisT, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška. Raziskovalci so se posvetili celostnemu proučevanju gozdnih in kmetijskih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti v čezmejnem prostoru. Med drugim tudi kostanju, ki ga na nekaterih območjih izrivajo bolezni in zaraščanje gozdov. Pripravil Branko Vrabec.
Na Hlajevih dnevih, ki so namenjeni strokovnemu usposabljanju oljkarjev in oljarjev, so govorili o prihodnosti oljkarstva pri nas. Veliko vlogo bo imela robotiki, digitalizacija in trajnostno oljkarstvo. Prvi dan so govorili o zaščiti in obdelavi tal, zaščiti pred škodljivci, pa tudi o gnojenju. Drugi dan pa se je šlo med oljčnike in z brezpilotnimi letalniki tudi nad njih. Pripravil Branko Vrabec.
Na Hlajevih dnevih, ki so namenjeni strokovnemu usposabljanju oljkarjev in oljarjev, so govorili o prihodnosti oljkarstva pri nas. Veliko vlogo bo imela robotiki, digitalizacija in trajnostno oljkarstvo. Prvi dan so govorili o zaščiti in obdelavi tal, zaščiti pred škodljivci, pa tudi o gnojenju. Drugi dan pa se je šlo med oljčnike in z brezpilotnimi letalniki tudi nad njih. Pripravil Branko Vrabec.
Na Primorskem jeleni in divji prašiči povzročajo ogromno škode v sadovnjakih in na njivah. Šli smo od Ocizle do Trebeš in slika je povsod klavrna. Objedena drevesa, prekopani travniki. Starejši kmetje še vztrajajo in obnovijo, kar se obnoviti da. Vse več mladih pa pravi, da v takšnih pogojih ne bodo kmetovali. Kljub poplačilu škod, ki so, meni večina, le obliž na rano. Primorska pa se spreminja v ograjeno njivo. Prispevek je pripravil Branko Vrabec.
Na Primorskem jeleni in divji prašiči povzročajo ogromno škode v sadovnjakih in na njivah. Šli smo od Ocizle do Trebeš in slika je povsod klavrna. Objedena drevesa, prekopani travniki. Starejši kmetje še vztrajajo in obnovijo, kar se obnoviti da. Vse več mladih pa pravi, da v takšnih pogojih ne bodo kmetovali. Kljub poplačilu škod, ki so, meni večina, le obliž na rano. Primorska pa se spreminja v ograjeno njivo. Prispevek je pripravil Branko Vrabec.
Dežela potrebuje podeželje« je bil naslov letošnjega Kongresa Zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Zadružniki so poudarili, da potrebujemo jasno dolgoročno vizijo in stabilno prehransko verigo. Kritični so bili do razprodaje slovenskih podjetij živilsko-prehranske industrije tujim korporacijam. Že dolgo ni več kralj kupec, temveč trgovec. Pripravil Branko Vrabec.
Dežela potrebuje podeželje« je bil naslov letošnjega Kongresa Zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Zadružniki so poudarili, da potrebujemo jasno dolgoročno vizijo in stabilno prehransko verigo. Kritični so bili do razprodaje slovenskih podjetij živilsko-prehranske industrije tujim korporacijam. Že dolgo ni več kralj kupec, temveč trgovec. Pripravil Branko Vrabec.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Najprej bomo govorili o vse večji škodi, ki jo v zadnjem času dela predvsem jelenjad. Pa tudi divji prašiči. Posledice so uničeni sadovnjaki in vse več ograj v naši naravi. Bili smo na letnem kongresu zadrug v Portorožu, kjer so govorili o številnih izzivih, ki čakajo zadruge in njihove lastnike - kmete. Na Hlajevih dnevih, posvečenih oljkarjem in oljarjem so govorili o prihodnosti oljkarstva, o uporabi lažjih strojev v oljčnikih in brezpilotnih letalnikov nad njimi. Oljke smo tudi posadili, izvedeli pa boste tudi, kaj se na vrtu počne po Veliki noči. Šli smo v gozdove okoli Pedrovega, ki so bili nekoč polni kostanjev. Zdaj si stroka z novim čezmejnim projektom prizadeva za njihovo ponovno zasaditev. Prav tako si v Brdih želijo promovirati sajenje češenj, predvsem med mladimi. Za konec pa boste izvedeli, kako nastaja oljčna palma in zakaj je pinca več kot le praznični kruh.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka. V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje. Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje.
V Kungoti, obmejnem kraju na zahodnem robu Slovenskih Goric, že vrsto let ustvarjajo ljubitelji oblikovanja lesa. Povezani so drušvo Kungoški detli. Prihajajo iz različnih koncev Slovenije, kar dokazuje, da je les še zmeraj priljubljen material za ustvarjanje.
Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Še teden dni nas loči od največjega krščanskega praznika – Velike noči. Poglejmo, kako ga praznujejo na turistični kmetiji Pri Martinovih v Posavju.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka.
Obiskali smo Mlekarsko zadrugo Ptuj in dva lokalna rejca ter z njimi spregovorili o izzivih, s katerimi se trenutno spopadajo pri pridelavi mleka.
V Šentjerneju je potekalo 36. svetovno gozdarsko prvenstvo, kjer so se naši tekmovalci v mednarodni konkurenci odlično odrezali. Obiskali smo haloške gozdove, kjer že poteka sanacija po snežni ujmi. S poljedelci smo preverili stanje posevkov ozimnih žit in škodljivcev v oljni ogrščici. Pridružili smo se delavnici o varstvu pri delu na KGZ Maribor, kjer so se posvetili prvi pomoči, oživljanju in preprečevanju nesreč s traktorji.
V Šentjerneju je potekalo 36. svetovno gozdarsko prvenstvo, kjer so se naši tekmovalci v mednarodni konkurenci odlično odrezali. Obiskali smo haloške gozdove, kjer že poteka sanacija po snežni ujmi. S poljedelci smo preverili stanje posevkov ozimnih žit in škodljivcev v oljni ogrščici. Pridružili smo se delavnici o varstvu pri delu na KGZ Maribor, kjer so se posvetili prvi pomoči, oživljanju in preprečevanju nesreč s traktorji.
V Šentjerneju na Dolenjskem je potekalo že 36-to svetovno gozdarsko prvenstvo. Pod pokroviteljstvom Slovenskih državnih gozdov so ga prvič doslej izvedli v Sloveniji. Nekaj čez 100 tekmovalcev in tekmovalk iz več kot dvajsetih držav se je pomerilo v spretnosti sekaškega poklica. Naši tekmovalci so se posamično in ekipno odlično odrezali in osvojili kar devet medalj.
V Šentjerneju na Dolenjskem je potekalo že 36-to svetovno gozdarsko prvenstvo. Pod pokroviteljstvom Slovenskih državnih gozdov so ga prvič doslej izvedli v Sloveniji. Nekaj čez 100 tekmovalcev in tekmovalk iz več kot dvajsetih držav se je pomerilo v spretnosti sekaškega poklica. Naši tekmovalci so se posamično in ekipno odlično odrezali in osvojili kar devet medalj.
S prihodom toplejših dni se na poljih začenja eno najpomembnejših obdobij v kmetijskem letu. Ob pripravi tal in preverjanju posevkov, pridelovalci v tem obdobju načrtujejo tudi tehnološke ukrepe za v prihodnje.
S prihodom toplejših dni se na poljih začenja eno najpomembnejših obdobij v kmetijskem letu. Ob pripravi tal in preverjanju posevkov, pridelovalci v tem obdobju načrtujejo tudi tehnološke ukrepe za v prihodnje.
V začetku poljedelske sezone je potrebno pozornost nameniti tudi zgodnjemu pojavu škodljivcev. Preverili smo, kakšne težave letos povzročajo pridelovalcem oljne ogrščice.
V začetku poljedelske sezone je potrebno pozornost nameniti tudi zgodnjemu pojavu škodljivcev. Preverili smo, kakšne težave letos povzročajo pridelovalcem oljne ogrščice.
Obilne snežne padavine so v haloških gozdovih povzročile veliko škode. Po prvih ocenah je padlo okoli 20.000 kubičnih metrov lesa. Sanacija je v polnem teku, vendar težave povzroča posestna razdrobljenost. Preverili smo, kako se z odpravljanjem posledic snegoloma spopadajo v obmejnih občinah Zavrč in Žetale.
Obilne snežne padavine so v haloških gozdovih povzročile veliko škode. Po prvih ocenah je padlo okoli 20.000 kubičnih metrov lesa. Sanacija je v polnem teku, vendar težave povzroča posestna razdrobljenost. Preverili smo, kako se z odpravljanjem posledic snegoloma spopadajo v obmejnih občinah Zavrč in Žetale.
Na mariborskem Kmetijsko- gozdarskem zavodu v okviru javne službe kmetijskega svetovanja vsako leto izvedejo predavanje in praktični prikaz varstva pri delu. Tokrat so največ pozornosti namenili prvi pomoči, temeljnemu postopku oživljanja in kmete znova seznanili z vzroki za nesreče s traktorji, ki v Sloveniji vsako leto zahtevajo rekordno število človeških življenj v primerjavi z drugimi delovnimi nesrečami.
Na mariborskem Kmetijsko- gozdarskem zavodu v okviru javne službe kmetijskega svetovanja vsako leto izvedejo predavanje in praktični prikaz varstva pri delu. Tokrat so največ pozornosti namenili prvi pomoči, temeljnemu postopku oživljanja in kmete znova seznanili z vzroki za nesreče s traktorji, ki v Sloveniji vsako leto zahtevajo rekordno število človeških življenj v primerjavi z drugimi delovnimi nesrečami.
Pod pobočji nad Cerknim, tik pod smučiščem, ne odmeva le zvok vetra in kravjih zvoncev. V Gorenjih Novakih domuje zbirka, kjer ponovno oživijo motorji, ki so nekoč poganjali kmetije, žage in mline.Silvo Čemažar hrani pravi zaklad motorizirane preteklosti - in vsak izmed njegovih strojev ima svojo zgodbo.
Pod pobočji nad Cerknim, tik pod smučiščem, ne odmeva le zvok vetra in kravjih zvoncev. V Gorenjih Novakih domuje zbirka, kjer ponovno oživijo motorji, ki so nekoč poganjali kmetije, žage in mline.Silvo Čemažar hrani pravi zaklad motorizirane preteklosti - in vsak izmed njegovih strojev ima svojo zgodbo.
Na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper so v začetku februarja že drugo leto zapored gostili ugledno mednarodno izobraževanje o obnovitveni rezi oljk. Izobraževanje je potekalo v okviru italijanske šole Scuola Potatura Olivo. Skupno se ga je udeležilo približno 100 tečajnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, kar potrjuje velik interes za strokovno rez oljk, ki temelji na raziskavah in praktičnih izkušnjah. Takšen način rezi, pri katerem se ohranjajo visoki vrhovi in se dreves ne krajša na največ dva ali tri metre višine, predstavlja pravo malo revolucijo v tradicionalnih istrskih oljčnikih.
Na Inštitutu za oljkarstvo ZRS Koper so v začetku februarja že drugo leto zapored gostili ugledno mednarodno izobraževanje o obnovitveni rezi oljk. Izobraževanje je potekalo v okviru italijanske šole Scuola Potatura Olivo. Skupno se ga je udeležilo približno 100 tečajnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške, kar potrjuje velik interes za strokovno rez oljk, ki temelji na raziskavah in praktičnih izkušnjah. Takšen način rezi, pri katerem se ohranjajo visoki vrhovi in se dreves ne krajša na največ dva ali tri metre višine, predstavlja pravo malo revolucijo v tradicionalnih istrskih oljčnikih.
V naslednjih minutah se bomo sprehodili po Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V sodobnem času in spremenjenih podnebnih razmerah je za pridelavo dovolj hrane, predvsem pa zdrave hrane, potrebnega veliko znanja. Na oddelku ga ne manjka – prav tako ne zanimivih izzivov, tako v laboratorijih kot na prostem.
V naslednjih minutah se bomo sprehodili po Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. V sodobnem času in spremenjenih podnebnih razmerah je za pridelavo dovolj hrane, predvsem pa zdrave hrane, potrebnega veliko znanja. Na oddelku ga ne manjka – prav tako ne zanimivih izzivov, tako v laboratorijih kot na prostem.
Tir od Divače do Kopra je v celoti povezan, proga je prevozna, kar so v sredo s prvo testno vožnjo tudi preverili. In če naj bi bila prav gradnja drugega tira projekt prihodnosti pa kmetje v Dekanih opozarjajo, da jim ta prihodnost odteka po kanalih polnih cementnega mulja. Zadnjih nekaj let se ta kopiči ob njihovih kmetijskih površinah. Kanali polni vode za zalivanje poljšin, so onesnaženi do te mere, da v njih praktični ni več življenja.
Tir od Divače do Kopra je v celoti povezan, proga je prevozna, kar so v sredo s prvo testno vožnjo tudi preverili. In če naj bi bila prav gradnja drugega tira projekt prihodnosti pa kmetje v Dekanih opozarjajo, da jim ta prihodnost odteka po kanalih polnih cementnega mulja. Zadnjih nekaj let se ta kopiči ob njihovih kmetijskih površinah. Kanali polni vode za zalivanje poljšin, so onesnaženi do te mere, da v njih praktični ni več življenja.
V Dekanih se kmetje pritožujejo zaradi cementnega mulja, ki teče po zdaj že mrtvih potokih ob njihovih njivah. Za to krivijo izvajalce gradnje drugega tira. Bili smo na kongresu zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Pa tudi v Ljubljani, kjer so nam na Oddelku za agronomijo predstavili svoje delo, prostore in sodobne aparature. V Kopru pa so predstavili nov projekt slovenskih zastavic na prehranskih izdelkih, ki so 100 odstotno slovenski.
V Dekanih se kmetje pritožujejo zaradi cementnega mulja, ki teče po zdaj že mrtvih potokih ob njihovih njivah. Za to krivijo izvajalce gradnje drugega tira. Bili smo na kongresu zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Pa tudi v Ljubljani, kjer so nam na Oddelku za agronomijo predstavili svoje delo, prostore in sodobne aparature. V Kopru pa so predstavili nov projekt slovenskih zastavic na prehranskih izdelkih, ki so 100 odstotno slovenski.
V Sloveniji je delež mladih kmetov, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, le 3,5%. Konec meseca naj bi izšel razpis, na katerem se lahko kmetje, mlajši od 40 let, potegujejo za nepovratna sredstva za zagon kmetije. Zgolj 2 % rejcev se pri nas ukvarja s prirejo senenga mleka in mesa. Med njimi je tudi mlad prevzemnik kmetije Luka Krek iz Selc pri Železnikih. Prašičerejci v Podravju opozorijo na neugodno ekonomsko situacijo in padec staleža živali, predvsem plemenskih svinj. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
V Sloveniji je delež mladih kmetov, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, le 3,5%. Konec meseca naj bi izšel razpis, na katerem se lahko kmetje, mlajši od 40 let, potegujejo za nepovratna sredstva za zagon kmetije. Zgolj 2 % rejcev se pri nas ukvarja s prirejo senenga mleka in mesa. Med njimi je tudi mlad prevzemnik kmetije Luka Krek iz Selc pri Železnikih. Prašičerejci v Podravju opozorijo na neugodno ekonomsko situacijo in padec staleža živali, predvsem plemenskih svinj. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Generacijska prenova slovenskega kmetijstva je nujna. Delež mladih, ki pri nas vodijo kmetije, znaša le 3 odstotke in pol in je eden najnižjih v Evropi. Predvidoma bo konec meseca izšel razpis, ki za mlajše od 40 let zagotavlja nepovratno denarno pomoč za zagon kmetije. Kdo je opravičen do te pomoči, pa v prispevku. V njem bo svoje izkušnje z zagonom vinarsko-turistične dejavnosti predstavila vinarka iz Štajerske, ki sicer za prevzem kmetije ni prejela pomoči, je pa bila uspešna na razpisu za naložbo v vinsko klet in turizem na kmetiji.
Generacijska prenova slovenskega kmetijstva je nujna. Delež mladih, ki pri nas vodijo kmetije, znaša le 3 odstotke in pol in je eden najnižjih v Evropi. Predvidoma bo konec meseca izšel razpis, ki za mlajše od 40 let zagotavlja nepovratno denarno pomoč za zagon kmetije. Kdo je opravičen do te pomoči, pa v prispevku. V njem bo svoje izkušnje z zagonom vinarsko-turistične dejavnosti predstavila vinarka iz Štajerske, ki sicer za prevzem kmetije ni prejela pomoči, je pa bila uspešna na razpisu za naložbo v vinsko klet in turizem na kmetiji.
Prašičereja je kmetijska panoga, ki je nenehno izpostavljena ekonomskim nihanjem. Razmere ponovno niso ugodne. Stanje smo preverili na terenu.
Prašičereja je kmetijska panoga, ki je nenehno izpostavljena ekonomskim nihanjem. Razmere ponovno niso ugodne. Stanje smo preverili na terenu.
V Sloveniji je manj kot dva odstotka rejcev senenega mleka in mesa. Zavod seneno, ki med seboj povezuje rejce in strokovnjake s področja zootehnike, poskuša znanje o tej reji razširiti. Prav zato so v januarju izvedli že drugi Festival seneneno in na njem podelili priznanja za rejce, ki so pridelali najkakovostnejše seno. Mladi gospodar Luka Krek iz Selc pri Železnikih je pridelal seno odlične kakovosti.
V Sloveniji je manj kot dva odstotka rejcev senenega mleka in mesa. Zavod seneno, ki med seboj povezuje rejce in strokovnjake s področja zootehnike, poskuša znanje o tej reji razširiti. Prav zato so v januarju izvedli že drugi Festival seneneno in na njem podelili priznanja za rejce, ki so pridelali najkakovostnejše seno. Mladi gospodar Luka Krek iz Selc pri Železnikih je pridelal seno odlične kakovosti.
Uvedbo Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah je evropskim kmetom povzročila težave pri nabavi mineralnih gnojil. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so pripravili prvi posvet o jagodičju, ki je združil stroko, raziskovalce in pridelovalce. Evropska unija namerava do prihodnjega leta nadgraditi obstoječi sistem zbiranja knjigovodskih podatkov FSDN, kar bo prineslo spremembe tudi slovenskim kmetom. Izzive pri dobavi lokalne hrane v javne zavode na Štajerskem rešujejo s projektom Samooskrbna skupnost Lipa. Vsebine dopolnjujemo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Uvedbo Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah je evropskim kmetom povzročila težave pri nabavi mineralnih gnojil. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so pripravili prvi posvet o jagodičju, ki je združil stroko, raziskovalce in pridelovalce. Evropska unija namerava do prihodnjega leta nadgraditi obstoječi sistem zbiranja knjigovodskih podatkov FSDN, kar bo prineslo spremembe tudi slovenskim kmetom. Izzive pri dobavi lokalne hrane v javne zavode na Štajerskem rešujejo s projektom Samooskrbna skupnost Lipa. Vsebine dopolnjujemo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Smo na Dolenjskem, kjer na posestvu Kadunc, ekološko gojijo šitake.
Smo na Dolenjskem, kjer na posestvu Kadunc, ekološko gojijo šitake.
Do leta 2027 želi evropska unija dosedanji sistem zbiranja knjigovodskih podatkov nadgraditi. Poglejmo, kakšne spremembe prinaša slovenskim kmetom.
Do leta 2027 želi evropska unija dosedanji sistem zbiranja knjigovodskih podatkov nadgraditi. Poglejmo, kakšne spremembe prinaša slovenskim kmetom.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je predsednika vlade in ministrico za kmetijstvo pozvala k takojšnjemu ukrepanju zaradi dramatičnega padca uvoza dušičnih gnojil po začetku izvajanja Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Na KGZS-ju opozarjajo, da gre za nenaden zlom dobavnih tokov, ki ogroža stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je predsednika vlade in ministrico za kmetijstvo pozvala k takojšnjemu ukrepanju zaradi dramatičnega padca uvoza dušičnih gnojil po začetku izvajanja Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Na KGZS-ju opozarjajo, da gre za nenaden zlom dobavnih tokov, ki ogroža stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost.
Pot lokalne hrane v šole, vrtce, bolnišnice in domove za starejše je pogosto polna birokratskih ovir. Na Štajerskem jih premagujejo s projektom Samooskrbna skupnost Lipa, ki kmete neposredno povezuje z javnimi zavodi. Obiskali smo dve ekološki kmetiji, ki sta svoje pridelke že uspešno pripeljali do lokalnih odjemalcev.
Pot lokalne hrane v šole, vrtce, bolnišnice in domove za starejše je pogosto polna birokratskih ovir. Na Štajerskem jih premagujejo s projektom Samooskrbna skupnost Lipa, ki kmete neposredno povezuje z javnimi zavodi. Obiskali smo dve ekološki kmetiji, ki sta svoje pridelke že uspešno pripeljali do lokalnih odjemalcev.
Jagodičje v Sloveniji v zadnjih letih doživlja pravi razcvet. Čeprav površine ne dosegajo tistih v intenzivnih nasadih jablan in drugih sadnih vrst, pa pomen te panoge vztrajno raste. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru je nedavno potekal 1. posvet o jagodičju, ki je združil stroko, raziskovalce in pridelovalce.
Jagodičje v Sloveniji v zadnjih letih doživlja pravi razcvet. Čeprav površine ne dosegajo tistih v intenzivnih nasadih jablan in drugih sadnih vrst, pa pomen te panoge vztrajno raste. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru je nedavno potekal 1. posvet o jagodičju, ki je združil stroko, raziskovalce in pridelovalce.
Na turistični kmetiji Tonin v Pučah, v zaledju Istre, so pripravili že tradicionalno 16-to ocenjevanje istrskih klobas. V istrsko klobaso gre praviloma le česen, sol, poper, in nekaj vina. Klobasijada v Pučah je nekaj posebnega, saj presega zgolj okušanje mesnih dobrot, gre namreč za nadaljevanje tradicije in bogatega izročila istrskih vasi. Prejete vzorce - kar 36 jih je bilo iz cele Istre, tudi s hrvaškega in tržaškega konca, je najprej ocenila strokovna komisija, nato pa še obiskovalci.
Na turistični kmetiji Tonin v Pučah, v zaledju Istre, so pripravili že tradicionalno 16-to ocenjevanje istrskih klobas. V istrsko klobaso gre praviloma le česen, sol, poper, in nekaj vina. Klobasijada v Pučah je nekaj posebnega, saj presega zgolj okušanje mesnih dobrot, gre namreč za nadaljevanje tradicije in bogatega izročila istrskih vasi. Prejete vzorce - kar 36 jih je bilo iz cele Istre, tudi s hrvaškega in tržaškega konca, je najprej ocenila strokovna komisija, nato pa še obiskovalci.
Z besedo Šavrinke označujemo dekleta in žene iz najbolj revnih krajev slovenske in hrvaške Istre, ki so se ukvarjale s prodajo pridelkov in preprodajo drugega drobnega blaga. Njihovo dediščino že tri desetletja obuja in ohranja Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Pravijo pa, da pri tem ne gre le za praznovanje preteklosti, temveč tudi pogled v prihodnost in povabilo vsem, da postanejo del zgodbe, ki jo pišejo glasba, skupnost in ljubezen do tradicije in kulture.
Z besedo Šavrinke označujemo dekleta in žene iz najbolj revnih krajev slovenske in hrvaške Istre, ki so se ukvarjale s prodajo pridelkov in preprodajo drugega drobnega blaga. Njihovo dediščino že tri desetletja obuja in ohranja Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Pravijo pa, da pri tem ne gre le za praznovanje preteklosti, temveč tudi pogled v prihodnost in povabilo vsem, da postanejo del zgodbe, ki jo pišejo glasba, skupnost in ljubezen do tradicije in kulture.
Več kot 100 hektarjev najboljših obdelovalnih površin že nekaj mesecev zaliva morska voda. In to zaradi širjenja koprskega pristanišča in del, ki so povzročila, da morska voda neovirano vdira na njive. Po državnem prostorskem načrtu, sprejetem že leta 2011, so zaradi širjenja pristanišča porušili zapornice, ki so zadrževale morsko vodo in omogočale zalivanje polj iz reke Rižane. Zdaj zapornic ni več in kmetje obupujejo. Najhuje je bilo pred dvema tednoma, ko je morje takole prestopilo slabo utrjene nasipe in poplavilo hišo, stavbo ankaranske občine ter njive.
Več kot 100 hektarjev najboljših obdelovalnih površin že nekaj mesecev zaliva morska voda. In to zaradi širjenja koprskega pristanišča in del, ki so povzročila, da morska voda neovirano vdira na njive. Po državnem prostorskem načrtu, sprejetem že leta 2011, so zaradi širjenja pristanišča porušili zapornice, ki so zadrževale morsko vodo in omogočale zalivanje polj iz reke Rižane. Zdaj zapornic ni več in kmetje obupujejo. Najhuje je bilo pred dvema tednoma, ko je morje takole prestopilo slabo utrjene nasipe in poplavilo hišo, stavbo ankaranske občine ter njive.
Odkupne cene mesa pri kmetu, so se v zadnjem času zvišale le za en evro, s čimer kmetje ne morejo pokriti velike podražitve ob nakupu telet. Cene telet so se namreč v zadnjem letu podvojile, zato vse več kmetov ugotavlja, da bodo naredili manj izgube, če bodo njihovi hlevi ostali prazni.
Odkupne cene mesa pri kmetu, so se v zadnjem času zvišale le za en evro, s čimer kmetje ne morejo pokriti velike podražitve ob nakupu telet. Cene telet so se namreč v zadnjem letu podvojile, zato vse več kmetov ugotavlja, da bodo naredili manj izgube, če bodo njihovi hlevi ostali prazni.
Začeli bomo s številnimi izzivi, ki tarejo slovenskega kmeta. Zaradi visokih stroškov reje govedi se praznijo naši hlevi. Bili smo v Brdih, kjer še odpravljajo posledice naravne ujme, ki jih je prizadela lanskega novembra. Na polja ankaranske bonifike pa še vedno vdira morska voda. Državni zbor je sprejel nov Zakon o vinu, o čemer so med drugim govorili tudi na posvetu vinogradnikov in vinarjev v Marezigah. V Izoli je potekal Festival Zlata oljčna vejica, tokrat pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar. Spoznali boste Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Izvedeli pa boste tudi, kdo na skupnem polotoku izdeluje najboljše istrske klobase.
Začeli bomo s številnimi izzivi, ki tarejo slovenskega kmeta. Zaradi visokih stroškov reje govedi se praznijo naši hlevi. Bili smo v Brdih, kjer še odpravljajo posledice naravne ujme, ki jih je prizadela lanskega novembra. Na polja ankaranske bonifike pa še vedno vdira morska voda. Državni zbor je sprejel nov Zakon o vinu, o čemer so med drugim govorili tudi na posvetu vinogradnikov in vinarjev v Marezigah. V Izoli je potekal Festival Zlata oljčna vejica, tokrat pod pokroviteljstvom predsednice republike Nataše Pirc Musar. Spoznali boste Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča, ki v jubilejnem letu načrtuje več dogodkov. Izvedeli pa boste tudi, kdo na skupnem polotoku izdeluje najboljše istrske klobase.