Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah.
Na terenu preverjamo, kako poteka letošnja setev koruze. Visoke temperature učinkujejo tudi na posamezne fenološke faze sadnega drevja. Predstavljamo Biotehniški center Naklo, ki v sedanji organizacijski obliki deluje od leta 2007. Ukvarjajo se z različnimi oblikami izobraževanja na področju kmetijstva in podjetništva. Podeželje je lahko zelo primeren prostor za terapevtsko dejavnost. Obiskali smo eno od kmetij, ki so sodelovale v projektu razvoja terapevtskih aktivnosti. Do 21. aprila v Sloveniji poteka Teden turističnih kmetij.
Na terenu preverjamo, kako poteka letošnja setev koruze. Visoke temperature učinkujejo tudi na posamezne fenološke faze sadnega drevja. Predstavljamo Biotehniški center Naklo, ki v sedanji organizacijski obliki deluje od leta 2007. Ukvarjajo se z različnimi oblikami izobraževanja na področju kmetijstva in podjetništva. Podeželje je lahko zelo primeren prostor za terapevtsko dejavnost. Obiskali smo eno od kmetij, ki so sodelovale v projektu razvoja terapevtskih aktivnosti. Do 21. aprila v Sloveniji poteka Teden turističnih kmetij.
K izobraževanju na področju kmetijstva v Sloveniji zelo veliko prispeva Biotehniški center Naklo. Ustanovljen je bil leta 2007 in pod svojo streho združuje sredno šolo, višjo strokovno šolo in medpodjetniški izobraževalni center. Zaradi obsežnosti njihovih dejavnosti, vam bomo v prihodnjih minutah pokazali le del vsega, kar pri njih nudijo. 25. aprila pa vabijo na Dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili vse njihove dejavnosti skozi izobraževanja in projekte.
K izobraževanju na področju kmetijstva v Sloveniji zelo veliko prispeva Biotehniški center Naklo. Ustanovljen je bil leta 2007 in pod svojo streho združuje sredno šolo, višjo strokovno šolo in medpodjetniški izobraževalni center. Zaradi obsežnosti njihovih dejavnosti, vam bomo v prihodnjih minutah pokazali le del vsega, kar pri njih nudijo. 25. aprila pa vabijo na Dan odprtih vrat, na katerem bodo predstavili vse njihove dejavnosti skozi izobraževanja in projekte.
V zadnjih letih koruzo zaradi vremenskih sprememb sejemo skoraj mesec dni prej kot pred 50 leti. Zgodaj sejani hibridi tako z veliko verjetnostjo v času cvetenja izognejo vročinskim stresom, prej dozorijo in tla lahko pravočasno pripravimo za setev ozimnih žit. Višina rastline in nastavek storža sta pri zgodaj sejanih koruzah nižja. Sklop lahko povečamo do 5 %. Tudi letošnje vremenske razmere omogočajo zgodnejšo setev.
V zadnjih letih koruzo zaradi vremenskih sprememb sejemo skoraj mesec dni prej kot pred 50 leti. Zgodaj sejani hibridi tako z veliko verjetnostjo v času cvetenja izognejo vročinskim stresom, prej dozorijo in tla lahko pravočasno pripravimo za setev ozimnih žit. Višina rastline in nastavek storža sta pri zgodaj sejanih koruzah nižja. Sklop lahko povečamo do 5 %. Tudi letošnje vremenske razmere omogočajo zgodnejšo setev.
Podeželje je odličen prostor za terapevtske dejavnosti. Pet slovenskih kmetij je zadnja tri leta sodelovalo v projektu razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah. Obiskali smo eno izmed njih, ko je gostila skupino stanovalk iz Lambrechtovega doma za starejše v Slovenskih Konjicah.
Podeželje je odličen prostor za terapevtske dejavnosti. Pet slovenskih kmetij je zadnja tri leta sodelovalo v projektu razvoj terapevtskih aktivnosti kot podpore dejavnosti zdravstvenega varstva na kmetijah. Obiskali smo eno izmed njih, ko je gostila skupino stanovalk iz Lambrechtovega doma za starejše v Slovenskih Konjicah.
V Komendi so konec marca pripravili tradicionalni kmetijsko-obrtni sejem, kjer obiskovalce običajno najbolj pritegne bogata ponudba kmetijske tehnike. Predstavljamo Globočnikove na Gorenjskem, ki se ukvarjajo z rejo perutnine in prirejo jajc. Opozorimo na začetek kampanje vnosa zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike v letu 2024. Osrednjo temo namenjamo uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za kmetice. Mudili smo se med vinogradniki, ki so se v osrčju Slovenskih goric posvetili aktualni problematiki trajnostne pridelave.
V Komendi so konec marca pripravili tradicionalni kmetijsko-obrtni sejem, kjer obiskovalce običajno najbolj pritegne bogata ponudba kmetijske tehnike. Predstavljamo Globočnikove na Gorenjskem, ki se ukvarjajo z rejo perutnine in prirejo jajc. Opozorimo na začetek kampanje vnosa zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike v letu 2024. Osrednjo temo namenjamo uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za kmetice. Mudili smo se med vinogradniki, ki so se v osrčju Slovenskih goric posvetili aktualni problematiki trajnostne pridelave.
Na pobudo Društva podeželskih žena občine Žalec in v sodelovanju Medobčinskih društev invalidov iz Žalca in Celja je pred dnevi potekala okrogla miza z naslovom: Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot vemo, je na tem področju še veliko nedorečenih vprašanj, kljub temu ,da je z letošnjim januarjem stopila v veljavo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja t.i. zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Na pobudo Društva podeželskih žena občine Žalec in v sodelovanju Medobčinskih društev invalidov iz Žalca in Celja je pred dnevi potekala okrogla miza z naslovom: Kmetica - uveljavljanje pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot vemo, je na tem področju še veliko nedorečenih vprašanj, kljub temu ,da je z letošnjim januarjem stopila v veljavo novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki uvaja t.i. zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Gostja Renata Kosi, KGZS, KGZ CELJE. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Renata Kosi, KGZS, KGZ CELJE. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V Sloveniji dosegamo visoko stopnjo samooskrbe na področju reje perutnine in prireje jedilnih jajc. Po statističnih podatkih (ki sicer veljajo od leta 2000 do 2017) se je v obdobju zadnjih dvajsetih let povečala vrednost kmetijske proizvodnje na kmetijah, ki redijo kokoši nesnice. Povečala se je tudi količina prirejenih jedilnih jajc, sama intenzivnost proizvodnje jedilnih jajc na nesnico pa se je nekoliko zmanjšala, zato bi lahko domnevali, da se povečujejo reje, ki upoštevajo bolj kot intenzivnost dobro počutje živali. Med kmetijami, ki se s prirejo jedilnih jajc ukvarjajo na Gorenjskem so tudi Globočnikovi iz Vogelj.
V Sloveniji dosegamo visoko stopnjo samooskrbe na področju reje perutnine in prireje jedilnih jajc. Po statističnih podatkih (ki sicer veljajo od leta 2000 do 2017) se je v obdobju zadnjih dvajsetih let povečala vrednost kmetijske proizvodnje na kmetijah, ki redijo kokoši nesnice. Povečala se je tudi količina prirejenih jedilnih jajc, sama intenzivnost proizvodnje jedilnih jajc na nesnico pa se je nekoliko zmanjšala, zato bi lahko domnevali, da se povečujejo reje, ki upoštevajo bolj kot intenzivnost dobro počutje živali. Med kmetijami, ki se s prirejo jedilnih jajc ukvarjajo na Gorenjskem so tudi Globočnikovi iz Vogelj.
Konec marca so v Komendi pripravili tradicionalen spomladanski kmetijsko - obrtni sejem. Obiskovalci so si lahko tudi tokrat ogledali bogato ponudbo proizvajalcev kmetijske tehnike. Povpraševanje po sodobni kmetijski opremi je sicer v zadnjem letu manjše, tudi to je posledica trenutnih zaostrenih razmer v evropskem kmetijstvu.
Konec marca so v Komendi pripravili tradicionalen spomladanski kmetijsko - obrtni sejem. Obiskovalci so si lahko tudi tokrat ogledali bogato ponudbo proizvajalcev kmetijske tehnike. Povpraševanje po sodobni kmetijski opremi je sicer v zadnjem letu manjše, tudi to je posledica trenutnih zaostrenih razmer v evropskem kmetijstvu.
Gost mag. Miran Mihelič, direktor AKTRP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost mag. Miran Mihelič, direktor AKTRP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Na pobudo KGZ Maribor so se nedolgo nazaj, v osrčju Slovenskih goric na strokovnem srečanju zbrali slovenski vinogradniki. Posvetili so se aktualni problematiki, ki postaja vse bolj aktualna tudi v vinogradništvu.
Na pobudo KGZ Maribor so se nedolgo nazaj, v osrčju Slovenskih goric na strokovnem srečanju zbrali slovenski vinogradniki. Posvetili so se aktualni problematiki, ki postaja vse bolj aktualna tudi v vinogradništvu.
Gost Andrej Soršak, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ MARIBOR. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Andrej Soršak, spec. za sadjarstvo KGZS, KGZ MARIBOR. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Velik pas Primorske - od zgornje Vipavske doline prek Krasa in vse do Brkinov je konec marca zajel pas uničujoče toče in sodre. Tako zgodnjega ledenega udara kmetje ne pomnijo. Zgodnje sadne vrste so uničene. Ob tem pa sadjarji niti po lanski toči še niso dobili plačane odškodnine
Velik pas Primorske - od zgornje Vipavske doline prek Krasa in vse do Brkinov je konec marca zajel pas uničujoče toče in sodre. Tako zgodnjega ledenega udara kmetje ne pomnijo. Zgodnje sadne vrste so uničene. Ob tem pa sadjarji niti po lanski toči še niso dobili plačane odškodnine
Obiskali smo Suhorje v Brkinih, kjer še vedno ohranjajo velikonočne šege. Suhorske praskanke so leta 2022 vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Znanje praskanja pirhov z značilnimi ornamenti, se prenaša iz roda v rod, kar so kot izjemno dediščino prepoznali tudi na Unescu. Vse bolj pa je v ospredju tudi kulinarika značilna za velikonočni čas.
Obiskali smo Suhorje v Brkinih, kjer še vedno ohranjajo velikonočne šege. Suhorske praskanke so leta 2022 vpisali v Register nesnovne kulturne dediščine. Znanje praskanja pirhov z značilnimi ornamenti, se prenaša iz roda v rod, kar so kot izjemno dediščino prepoznali tudi na Unescu. Vse bolj pa je v ospredju tudi kulinarika značilna za velikonočni čas.
Kmetijstvo v povezavi s turizmom je ena glavnih in najbolj perspektivnih gospodarskih panog na Krasu in v Brkinih. Pri tem pa lahko veliko vlogo odigrajo področja, kjer je precej turistov: Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Štanjel. Napočil je čas, pravijo Kraševci, da stopimo skupaj.
Kmetijstvo v povezavi s turizmom je ena glavnih in najbolj perspektivnih gospodarskih panog na Krasu in v Brkinih. Pri tem pa lahko veliko vlogo odigrajo področja, kjer je precej turistov: Park Škocjanske jame, Kobilarna Lipica in Štanjel. Napočil je čas, pravijo Kraševci, da stopimo skupaj.
Društvo vinogradnikov slovenske Istre je v Portorožu pripravilo že 26. Festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Tudi tokrat z zelo veliko udeleženci in obiskovalci. Ob tem so predstavili tudi knjižico Lokalne sorte vinske trte v Slovenski Istri.
Društvo vinogradnikov slovenske Istre je v Portorožu pripravilo že 26. Festival Malvazija, žlahtni okus Mediterana. Tudi tokrat z zelo veliko udeleženci in obiskovalci. Ob tem so predstavili tudi knjižico Lokalne sorte vinske trte v Slovenski Istri.
V Portorožu je sredi marca potekala konferenca Zadružne zveze Slovenije. Poleg številnih zanimivih predavanj, se je veliko govorilo tudi o kmečkem puntu v Evropski uniji. Na konferenci je kot gostja nastopila podpredsednica evropske zveze zadrug Copa- Cogeca, ki je Poljakinja in je iz prve roke pojasnila nekaj razlogov za množične proteste kmetov na Poljskem, pa tudi drugod po Evropi.
V Portorožu je sredi marca potekala konferenca Zadružne zveze Slovenije. Poleg številnih zanimivih predavanj, se je veliko govorilo tudi o kmečkem puntu v Evropski uniji. Na konferenci je kot gostja nastopila podpredsednica evropske zveze zadrug Copa- Cogeca, ki je Poljakinja in je iz prve roke pojasnila nekaj razlogov za množične proteste kmetov na Poljskem, pa tudi drugod po Evropi.
Najprej bomo pogledali, o čem so govorili na kongresu Zadružne zveze slovenije v Portorožu. Sledilo bo poročilo o toči in sodri, ki je prizadela velik pas Primorske. Bili smo na festivalu malvazije, o tesnejšem sodelovanju kmetov in turističnih delavcev pa razmjišljajo na Krasu in v Brkinih. Tam bomo tudi zaključili našo oddajo, saj smo obiskali Suhorje, kjer ob veliki noči pripravljajo zanimivo jed.
Najprej bomo pogledali, o čem so govorili na kongresu Zadružne zveze slovenije v Portorožu. Sledilo bo poročilo o toči in sodri, ki je prizadela velik pas Primorske. Bili smo na festivalu malvazije, o tesnejšem sodelovanju kmetov in turističnih delavcev pa razmjišljajo na Krasu in v Brkinih. Tam bomo tudi zaključili našo oddajo, saj smo obiskali Suhorje, kjer ob veliki noči pripravljajo zanimivo jed.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s predstavniki kmetov podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. V pogovoru s predsednikom KGZS predstavimo vsebino dogovora. V nadaljevanju se osredotočimo na Skupno evropsko kmetijsko politiko in s sogovornikom pojasnjujemo situacijo v kateri se nahaja evropsko kmetijstvo. Mudili smo se med pomurskimi govedorejci, kjer beležijo upad staleža goveda. Pukšičevi iz okolice Lenarta se ukvarjajo s prirejo govejega in prašičjega mesa, ki ga na kmetiji tudi predelujejo.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s predstavniki kmetov podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. V pogovoru s predsednikom KGZS predstavimo vsebino dogovora. V nadaljevanju se osredotočimo na Skupno evropsko kmetijsko politiko in s sogovornikom pojasnjujemo situacijo v kateri se nahaja evropsko kmetijstvo. Mudili smo se med pomurskimi govedorejci, kjer beležijo upad staleža goveda. Pukšičevi iz okolice Lenarta se ukvarjajo s prirejo govejega in prašičjega mesa, ki ga na kmetiji tudi predelujejo.
Slovenski kmetje, ki so za pretekli torek v Ljubljani napovedali miren protest s traktorji, so se po intenzivnih pogovorih z ministrico Matejo Čalušič, uskladili in odločili, da ga ne bodo organizirali. Resorna ministrica je v imenu vlade z njimi podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. O tem, kakšna je vsebina dogovora, se je s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem pogovarjala Tatjana Kren.
Slovenski kmetje, ki so za pretekli torek v Ljubljani napovedali miren protest s traktorji, so se po intenzivnih pogovorih z ministrico Matejo Čalušič, uskladili in odločili, da ga ne bodo organizirali. Resorna ministrica je v imenu vlade z njimi podpisala dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev. O tem, kakšna je vsebina dogovora, se je s predsednikom KGZS Romanom Žvegličem pogovarjala Tatjana Kren.
Govedoreja je od nekdaj veljala za kmetijsko panogo, ki s prirejo kakovostnih beljakovinskih živil – mleka in mesa, daje največjo dodano vrednost kmetijskim zemljiščem ter prispeva k urejenosti krajine, tudi na območjih, ki za drugo pridelavo niso primerna. Očitki o negativnih okoljskih vplivih te reje, predvsem pa gospodarska nihanja in vremenske razmere posledično vplivajo na upad reje goveda v evropskih državah, ki so znane po najbolj intenzivni govedoreji. Tudi v Sloveniji na nekaterih območjih beležimo večji trend upadanja, mednje spada del Pomurja.
Govedoreja je od nekdaj veljala za kmetijsko panogo, ki s prirejo kakovostnih beljakovinskih živil – mleka in mesa, daje največjo dodano vrednost kmetijskim zemljiščem ter prispeva k urejenosti krajine, tudi na območjih, ki za drugo pridelavo niso primerna. Očitki o negativnih okoljskih vplivih te reje, predvsem pa gospodarska nihanja in vremenske razmere posledično vplivajo na upad reje goveda v evropskih državah, ki so znane po najbolj intenzivni govedoreji. Tudi v Sloveniji na nekaterih območjih beležimo večji trend upadanja, mednje spada del Pomurja.
V Sloveniji ima blizu 500 kmetij priglašeno dopolnilno dejavnost predelava ali razsek mesa, v Podravju jih je okrog 30. Na kmetijsko-gozdarskih zavodih spodbujajo kmete k odločitvi za to dejavnost, saj tako zagotavljajo lokalne, sezonske izdelke in trg oskrbujejo s slovenskim mesom. V Lenartu smo obiskali Kmetijo Pukšič, kjer se s predelavo mesa ukvarjajo dobrih 10 let.
V Sloveniji ima blizu 500 kmetij priglašeno dopolnilno dejavnost predelava ali razsek mesa, v Podravju jih je okrog 30. Na kmetijsko-gozdarskih zavodih spodbujajo kmete k odločitvi za to dejavnost, saj tako zagotavljajo lokalne, sezonske izdelke in trg oskrbujejo s slovenskim mesom. V Lenartu smo obiskali Kmetijo Pukšič, kjer se s predelavo mesa ukvarjajo dobrih 10 let.
Skupna evropska kmetijska politika je bila zasnovana z namenom, da bi na področju kmetijstva v Evropi dosegli uravnotežen razvoj in stabilnost v korist kmetom, potrošnikom, okolju in družbi kot celoti. Zato že desetletja tistim, ki pridelujejo hrano in skrbijo za obdelano krajino dodelujejo finančne spodbude s pomočjo katerih naj bi kmetovali trajnostno, stabilno in konkurenčno.
Skupna evropska kmetijska politika je bila zasnovana z namenom, da bi na področju kmetijstva v Evropi dosegli uravnotežen razvoj in stabilnost v korist kmetom, potrošnikom, okolju in družbi kot celoti. Zato že desetletja tistim, ki pridelujejo hrano in skrbijo za obdelano krajino dodelujejo finančne spodbude s pomočjo katerih naj bi kmetovali trajnostno, stabilno in konkurenčno.
Gost dr. Jernej Turk, predstojnik Katedre za agr. ekonomiko, FKBV. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost dr. Jernej Turk, predstojnik Katedre za agr. ekonomiko, FKBV. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Društvo za varstvo rastlin Slovenije je v Bohinjski Bistrici izvedlo tradicionalno slovensko posvetovanje o varstvu rastlin. V začetku preteklega tedna so se na skupščini zbrali tudi člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo, ki so ga ustanovili pred 10 leti. V studijskem delu oddaje gostimo dr. Roka Miheliča, predsednika SZOK. Pri Zmrzlikarjevih na Gorenjskem predstavimo vezano rejo goveda. Oddajo zaključujemo s prispevkom o psihosocialni podpori na kmetijah.
Društvo za varstvo rastlin Slovenije je v Bohinjski Bistrici izvedlo tradicionalno slovensko posvetovanje o varstvu rastlin. V začetku preteklega tedna so se na skupščini zbrali tudi člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo, ki so ga ustanovili pred 10 leti. V studijskem delu oddaje gostimo dr. Roka Miheliča, predsednika SZOK. Pri Zmrzlikarjevih na Gorenjskem predstavimo vezano rejo goveda. Oddajo zaključujemo s prispevkom o psihosocialni podpori na kmetijah.
16. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo je Društvo za varstvo rastlin Slovenije izvedlo v Bohinjski Bistrici. Dogodka se je udeležilo okrog 300. Posvetovanje 2 dni udeležencev iz devetih držav. Obeležili pa so tudi 30-letnico društva in njegovim zaslužnim članom podelili priznanja.
16. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo je Društvo za varstvo rastlin Slovenije izvedlo v Bohinjski Bistrici. Dogodka se je udeležilo okrog 300. Posvetovanje 2 dni udeležencev iz devetih držav. Obeležili pa so tudi 30-letnico društva in njegovim zaslužnim članom podelili priznanja.
Na pobudo Zveze slovenske podeželske mladine na Kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije dobro leto izvajajo storitev psihosocialne podpore za kmete. Gre sicer za dobro uveljavljeno storitev v kmetijsko razvitih evropskih državah in drugje po svetu. Denimo v sosednji Avstriji kmetom tako pomagajo že več kot deset let. Pri nas po dobrem letu od uvedbe ugotavljajo, da je storitev nujno potrebna in da bo treba za njeno učinkovito izvajanje čimprej zagotoviti dodatne strokovnjake.
Na pobudo Zveze slovenske podeželske mladine na Kmetijsko - gozdarski zbornici Slovenije dobro leto izvajajo storitev psihosocialne podpore za kmete. Gre sicer za dobro uveljavljeno storitev v kmetijsko razvitih evropskih državah in drugje po svetu. Denimo v sosednji Avstriji kmetom tako pomagajo že več kot deset let. Pri nas po dobrem letu od uvedbe ugotavljajo, da je storitev nujno potrebna in da bo treba za njeno učinkovito izvajanje čimprej zagotoviti dodatne strokovnjake.
Več kot 70 % slovenskih krav molznic je še vedno v hlevih z vezano rejo. Dobra tretjina teh krav se poleti pase. Značilna slovenska kmetija s prirejo mleka ima v hlevu okoli 30 molznic, poleg živinoreje pa enakovreden del prihodka na kmetiji ustvarijo še s kakšno drugo dejavnostjo npr. s poljedelstvom. Tako kmetujejo tudi na Zmrzlikarjevi kmetiji v Voklem v občini Šenčur na Gorenjskem.
Več kot 70 % slovenskih krav molznic je še vedno v hlevih z vezano rejo. Dobra tretjina teh krav se poleti pase. Značilna slovenska kmetija s prirejo mleka ima v hlevu okoli 30 molznic, poleg živinoreje pa enakovreden del prihodka na kmetiji ustvarijo še s kakšno drugo dejavnostjo npr. s poljedelstvom. Tako kmetujejo tudi na Zmrzlikarjevi kmetiji v Voklem v občini Šenčur na Gorenjskem.
Združenje za ohranitveno kmetijstvo so člani ustanovili leta 2014 z namenom, da bi tudi v Sloveniji prodrli z idejo obdelave tal brez oranja in večjo pokritostjo pridelovalnih površin, kar posledično zmanjšuje stroške naftnih derivatov, uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter ohranja živost tal. Naša ekipa jih je spremljala na skupščini, ki so jo pripravili v začetku preteklega tedna.
Združenje za ohranitveno kmetijstvo so člani ustanovili leta 2014 z namenom, da bi tudi v Sloveniji prodrli z idejo obdelave tal brez oranja in večjo pokritostjo pridelovalnih površin, kar posledično zmanjšuje stroške naftnih derivatov, uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter ohranja živost tal. Naša ekipa jih je spremljala na skupščini, ki so jo pripravili v začetku preteklega tedna.
Gost dr. Rok Mihelič, predsednik SZOK, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost dr. Rok Mihelič, predsednik SZOK, Biotehniška fakulteta, UL. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Zavod za gozdove Slovenije tradicionalno ob koncu leta izbere najbolj skrbnega lastnika gozda v posamezni območni enoti. V tolminski območni enoti, ki obsega največje področje v državi od Loga pod Mangrtom do Trnovskega gozda in Nanosa, je najbolj skrbni lastnik gozda Slavko Šorli iz gorske vasice Knežke Ravne. Šorli je še eden redkih mojstrov, ki svoj les zna uporabiti tudi za izdelavo skodlov.
Zavod za gozdove Slovenije tradicionalno ob koncu leta izbere najbolj skrbnega lastnika gozda v posamezni območni enoti. V tolminski območni enoti, ki obsega največje področje v državi od Loga pod Mangrtom do Trnovskega gozda in Nanosa, je najbolj skrbni lastnik gozda Slavko Šorli iz gorske vasice Knežke Ravne. Šorli je še eden redkih mojstrov, ki svoj les zna uporabiti tudi za izdelavo skodlov.
Na Goriškem je na obeh straneh meje zdaj čas za prvo zimsko svežo zelenjavo - za solkanski radíč na naši strani oziroma za goriško rožo pri sosedih... Naša ekipa je bila pri kmetih na tej in óni strani...
Na Goriškem je na obeh straneh meje zdaj čas za prvo zimsko svežo zelenjavo - za solkanski radíč na naši strani oziroma za goriško rožo pri sosedih... Naša ekipa je bila pri kmetih na tej in óni strani...
Na Šaredu nad Izolo smo obiskali kmetijo Božič, kjer imajo svoj mlin. Pred njim nas sprejme gospodar Patric s hčerkama Tinkaro in Gaio. Nekoč je bilo v Slovenski Istri veliko mlinov na vodni pogon. V Luciji dva,v Izoli eden, na Dragonji 32, na Rižani kar 40. Danes jih za stranke melje le še peščica. Patric Božič je o lastnem mlinu sanjal že kot mlad fant. In koronski čas, ko je bil veliko doma, je bil kot nalašč za uresničitev te želje.
Na Šaredu nad Izolo smo obiskali kmetijo Božič, kjer imajo svoj mlin. Pred njim nas sprejme gospodar Patric s hčerkama Tinkaro in Gaio. Nekoč je bilo v Slovenski Istri veliko mlinov na vodni pogon. V Luciji dva,v Izoli eden, na Dragonji 32, na Rižani kar 40. Danes jih za stranke melje le še peščica. Patric Božič je o lastnem mlinu sanjal že kot mlad fant. In koronski čas, ko je bil veliko doma, je bil kot nalašč za uresničitev te želje.
Andrej Škibin, sicer doktor veterinarske medicine, je vodja centra za sonaravno rekultiviranje na Vremščici, z ženo, tudi veterinarko, pa v domači vasi Prelože pri Lokvi vodita še kmetijo z nekaj drobnice in govedi. Kmetija ni velika, a kot pravi Andrej, so majhni kmetje pomembni za ohranitev kraške kulturne krajine, ki se vedno bolj zarašča. Reja živali na kraškem območju zato terja umno kmetovanje.
Andrej Škibin, sicer doktor veterinarske medicine, je vodja centra za sonaravno rekultiviranje na Vremščici, z ženo, tudi veterinarko, pa v domači vasi Prelože pri Lokvi vodita še kmetijo z nekaj drobnice in govedi. Kmetija ni velika, a kot pravi Andrej, so majhni kmetje pomembni za ohranitev kraške kulturne krajine, ki se vedno bolj zarašča. Reja živali na kraškem območju zato terja umno kmetovanje.
V Evropski Uniji med kmeti vre. Protesti so se iz Nemčije razširili na Španijo, Italijo, Poljsko… Pridelovalci hrane v Uniji pravijo, da je preprosto dovolj. Dovolj (pre)strogih pravil, dovolj (pre)poceni uvožene hrane, dovolj (pre)birokratiziranega dela in še česa. Seveda nas je zanimalo, kako na to gledajo predstavniki Primorskih kmetov, ki so tudi sami kmetje, gledajo na razmere v širši in ožji regiji. Pred mikrofon smo povabili predsednike zadrug v Tolminu, Brdih, Slovenski Istri ter večjega kmeta z vipavskega.
V Evropski Uniji med kmeti vre. Protesti so se iz Nemčije razširili na Španijo, Italijo, Poljsko… Pridelovalci hrane v Uniji pravijo, da je preprosto dovolj. Dovolj (pre)strogih pravil, dovolj (pre)poceni uvožene hrane, dovolj (pre)birokratiziranega dela in še česa. Seveda nas je zanimalo, kako na to gledajo predstavniki Primorskih kmetov, ki so tudi sami kmetje, gledajo na razmere v širši in ožji regiji. Pred mikrofon smo povabili predsednike zadrug v Tolminu, Brdih, Slovenski Istri ter večjega kmeta z vipavskega.
Z našo ekipo smo bili tudi pri slovenskemu kmetu v zamejstvu. V tem času se živinorejci ukvarjajo predvsem s kotitvijo mladičev. Na tržaškem Krasu smo bili na obisku na kmetiji Antonič, ki redi ovce pasme kraško-istrske pramenke.
Z našo ekipo smo bili tudi pri slovenskemu kmetu v zamejstvu. V tem času se živinorejci ukvarjajo predvsem s kotitvijo mladičev. Na tržaškem Krasu smo bili na obisku na kmetiji Antonič, ki redi ovce pasme kraško-istrske pramenke.
Z našo ekipo smo šli v Vipavsko dolino, kjer je veliko zanimivih vinogradniških kmetij. Ena najstarejših je posest Rouna pri vasi Slap. Poimenovanje posesti izhaja še iz časov Avstro-Ogrskega popisa zemljišč. Leta 1765 je bilo v kataster zapisano ime Rouna, ki se je obdržalo do današnjih dni. S posestvom gospodari že tretji rod družine Žorž.
Z našo ekipo smo šli v Vipavsko dolino, kjer je veliko zanimivih vinogradniških kmetij. Ena najstarejših je posest Rouna pri vasi Slap. Poimenovanje posesti izhaja še iz časov Avstro-Ogrskega popisa zemljišč. Leta 1765 je bilo v kataster zapisano ime Rouna, ki se je obdržalo do današnjih dni. S posestvom gospodari že tretji rod družine Žorž.
Demenca predstavlja danes enega večjih izzivov javnega zdravstva pa tudi družbe. Gre za bolezen, ki presega zdravstveno področje, saj imajo osebe z demenco veliko težav pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Vzdrževanje in urjenje kognitivih funkcij, je pri osebah, ki zbolijo za demenco v pomoč pri nadzorovanju poteka bolezni. Na voljo so različni pripomočki. Nekatere razvijajo v skupnem projektu treh slovenskih kmetij, Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne, Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice ter Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčice.
Demenca predstavlja danes enega večjih izzivov javnega zdravstva pa tudi družbe. Gre za bolezen, ki presega zdravstveno področje, saj imajo osebe z demenco veliko težav pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Vzdrževanje in urjenje kognitivih funkcij, je pri osebah, ki zbolijo za demenco v pomoč pri nadzorovanju poteka bolezni. Na voljo so različni pripomočki. Nekatere razvijajo v skupnem projektu treh slovenskih kmetij, Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole iz Postojne, Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice ter Slovenskega združenja za pomoč pri demenci - Spominčice.
Slovenija je pri Evropski komisiji registrirala že 26 kmetijskih pridelkov in živil, med njimi je tudi kraški. Ima zaščiteno označbo porekla, območje pridobivanja pa je Kras. Nedolgo nazaj so se v javnosti pojavili namigi, češ, da kraški čebelarji pod blagovno znamko tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, kaj je na stvari in ugotovili, da je zaradi zelo strogega nadzora goljufanje praktično nemogoče.
Slovenija je pri Evropski komisiji registrirala že 26 kmetijskih pridelkov in živil, med njimi je tudi kraški. Ima zaščiteno označbo porekla, območje pridobivanja pa je Kras. Nedolgo nazaj so se v javnosti pojavili namigi, češ, da kraški čebelarji pod blagovno znamko tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, kaj je na stvari in ugotovili, da je zaradi zelo strogega nadzora goljufanje praktično nemogoče.
Z razvojem tehnologije se tudi v naših gozdovih vse bolj uveljavlja spravilo lesa s pomočjo žičniških naprav. Za tovrstno spravilo lesa so primerna predvsem območja, ki so za težko gozdarsko mehanizacijo nedostopna. Po zadnjih podatkih se iz slovenskih gozdov z žičnicami spravi od 10 do petnajst odstotkov vsega posekanega lesa, v prihodnje pa naj bi se ta delež še nekoliko povečal.
Z razvojem tehnologije se tudi v naših gozdovih vse bolj uveljavlja spravilo lesa s pomočjo žičniških naprav. Za tovrstno spravilo lesa so primerna predvsem območja, ki so za težko gozdarsko mehanizacijo nedostopna. Po zadnjih podatkih se iz slovenskih gozdov z žičnicami spravi od 10 do petnajst odstotkov vsega posekanega lesa, v prihodnje pa naj bi se ta delež še nekoliko povečal.
Posvetili se bomo protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.
Posvetili se bomo protestom kmetov, ki se dogajajo po nekaterih evropskih državah. Primorske kmete smo vprašali za komentar dogajanja in za oceno stanja pri nas, predvsem na Primorskem. Bili smo pri Andreju Škibinu v Preložah pri Lokvi, kjer redi drobnico in goveda. Obiskali pa smo tudi kmetijo Božič na Šaredu nad Izolo, kjer imajo svoj mlin za moko. Na inštitutu za oljkarstvo so opravili analizo oljčnih olj, ki so v prodaji in ugotovili, da jih kar tretjina ne ustreza kategorizaciji. Na obeh straneh meje smo si ogledali polja solkanskega radiča ali goriške rože, kot ji pravijo pri sosedih. V Vrtojbi pa smo na kmetiji Koglot posneli enega najstarejših kotlov za žganjekuho na Primorskem in v širši okolici. Spoznali pa boste tudi najbolj skrbnega lastnika gozda v največji območni enoti v Sloveniji, na Tolminskem.
Začetek iztekajočega tedna so zaznamovali kmetje iz Belgije in nekaterih drugih evropskih držav, ki so s traktorji zasedli Bruselj. V tem času je Evropska komisija kmetijskim ministrom predstavljala predloge za umiritev razmer. O dogajanjih v Bruslju smo se pogovarjali z Mašo Žagar, direktorico Direktorata za kmetijstvo pri MKGP. Predstavniki slovenskih nevladnih kmetijskih organizacij so se v torek sestali z resorno ministrico in z državno sekretarko z ministrstva za finance. Pogajali so se o izvzetju OMD plačil iz obdavčitev. Ustavljamo se tudi v Apaških gozdovih. Na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija po lanskoletnih vetrolomih. V nadaljevanju pozornost namenjamo tveganjem v kmetijski pridelavi s poudarkom na tveganjih pri pridelavi zelenjave.
Začetek iztekajočega tedna so zaznamovali kmetje iz Belgije in nekaterih drugih evropskih držav, ki so s traktorji zasedli Bruselj. V tem času je Evropska komisija kmetijskim ministrom predstavljala predloge za umiritev razmer. O dogajanjih v Bruslju smo se pogovarjali z Mašo Žagar, direktorico Direktorata za kmetijstvo pri MKGP. Predstavniki slovenskih nevladnih kmetijskih organizacij so se v torek sestali z resorno ministrico in z državno sekretarko z ministrstva za finance. Pogajali so se o izvzetju OMD plačil iz obdavčitev. Ustavljamo se tudi v Apaških gozdovih. Na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija po lanskoletnih vetrolomih. V nadaljevanju pozornost namenjamo tveganjem v kmetijski pridelavi s poudarkom na tveganjih pri pridelavi zelenjave.
Evropski in slovenski kmetje v zadnjih tednih glasno, s številnimi protesti, opozarjajo na nevzdržne razmere v dejavnosti. Kmetijstvo - tako imenovana tovarna na prostem - je vedno veljalo za izjemno ranljivo dejavnost. Poleg povečanega podnebnega tveganja razmere do skrajnosti zaostrujejo aktualne socialno- gospodarske, politične in administrativne težave Evrope in sveta. Kljub dolgoletnemu upravljanju evropskega kmetijstva z ukrepi skupne politike na ravni Unije se nadaljujejo opuščanje kmetovanja, staranje kmečkega prebivalstva in zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Evropski in slovenski kmetje v zadnjih tednih glasno, s številnimi protesti, opozarjajo na nevzdržne razmere v dejavnosti. Kmetijstvo - tako imenovana tovarna na prostem - je vedno veljalo za izjemno ranljivo dejavnost. Poleg povečanega podnebnega tveganja razmere do skrajnosti zaostrujejo aktualne socialno- gospodarske, politične in administrativne težave Evrope in sveta. Kljub dolgoletnemu upravljanju evropskega kmetijstva z ukrepi skupne politike na ravni Unije se nadaljujejo opuščanje kmetovanja, staranje kmečkega prebivalstva in zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo, MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gostja Maša Žagar, direktorica Direktorata za kmetijstvo, MKGP. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Igor Škerbot, spec. za zelenjadarstvo KGZS, KGZ Celje. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Igor Škerbot, spec. za zelenjadarstvo KGZS, KGZ Celje. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
V nadaljevanju se bomo ustavili v Apaških gozdovih, kjer je lani poleti hudo neurje povzročilo obsežena vetroloma, ki sta v nekaj minutah spremenila podobo krajine in življenje tamkajšnjih lastnikov gozdov. Sedaj na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija. Zaradi velikih količin posekanega lesa pa je njegova vrednost na trgu izredno nizka.
V nadaljevanju se bomo ustavili v Apaških gozdovih, kjer je lani poleti hudo neurje povzročilo obsežena vetroloma, ki sta v nekaj minutah spremenila podobo krajine in življenje tamkajšnjih lastnikov gozdov. Sedaj na tem območju poteka nevarna in obsežna sanacija. Zaradi velikih količin posekanega lesa pa je njegova vrednost na trgu izredno nizka.
Proteste kmetov, ki izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu, je ekipa oddaje Ljudje in zemlja spremljala na Ptuju. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije je v studiu komentiral stanje na terenu in pogajanja s predstavniki vlade. Obiskali smo kmetijo Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so pred nekaj leti prešli z vezane na prosto rejo goveda. V Šempetru sta v preteklem tednu Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine pripravili 8. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Med oddelke Biotehniške fakultete v Ljubljani spada tudi Oddelek za zootehniko, obiskali smo ga na informativni dan.
Proteste kmetov, ki izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu, je ekipa oddaje Ljudje in zemlja spremljala na Ptuju. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije je v studiu komentiral stanje na terenu in pogajanja s predstavniki vlade. Obiskali smo kmetijo Hudobivnik iz Dvorij pri Cerkljah na Gorenjskem, kjer so pred nekaj leti prešli z vezane na prosto rejo goveda. V Šempetru sta v preteklem tednu Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine pripravili 8. srečanje mladih prevzemnikov kmetij. Med oddelke Biotehniške fakultete v Ljubljani spada tudi Oddelek za zootehniko, obiskali smo ga na informativni dan.
Evropskim kmetom, ki že nekaj časa s protesti izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu so se pred nekaj tedni ponovno pridružili tudi slovenski kmetje. Enkrat tedensko po različnih krajih Slovenije izražajo podporo evropskim kmetom. Ob tem pa javno zahtevajo ustrezne rešitve nevzdržnih razmer, ki po njihovem mnenju uničujejo to temeljno gospodarsko panogo tudi pri nas. Kmetijske organizacije so mirne proteste kmetov javno podprle. Ob tem vladne predstavnike opozarjajo na nevzdržen položaj glede pogojev kmetovanja in ekonomsko situacijo v kmetijstvu ter poskušajo z njimi vzpostaviti dialog in skupaj poiskati ustrezne rešitve.
Evropskim kmetom, ki že nekaj časa s protesti izražajo nezadovoljstvo nad stanjem v kmetijstvu so se pred nekaj tedni ponovno pridružili tudi slovenski kmetje. Enkrat tedensko po različnih krajih Slovenije izražajo podporo evropskim kmetom. Ob tem pa javno zahtevajo ustrezne rešitve nevzdržnih razmer, ki po njihovem mnenju uničujejo to temeljno gospodarsko panogo tudi pri nas. Kmetijske organizacije so mirne proteste kmetov javno podprle. Ob tem vladne predstavnike opozarjajo na nevzdržen položaj glede pogojev kmetovanja in ekonomsko situacijo v kmetijstvu ter poskušajo z njimi vzpostaviti dialog in skupaj poiskati ustrezne rešitve.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Gost Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
