Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Likovni odmevi

V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini..

Ovidiu ?andor, Tevž Logar in Renger van den Heuvel o zbiranju sodobne umetnosti

26. 11. 2021

Zbirka umetniških del je pravzaprav zbirka različnih leč, skozi katere lahko gledam na svet, razmišlja romunski zbiratelj Ovidiu ?andor, eden od gostov pogovora, ki je v ljubljanski Cukrarni orisal različne zorne kote zbiranja umetnosti. A zbiranje umetnosti ni romantično omejeno na interese posameznika, temveč se vpenja v kompleksen sistem galerij, sejmov, avkcijskih hiš in nenazadnje kulturne politike. Različne zorne kote te dejavnosti osvetljujejo Ovidiu ?andor, Tevž Logar, moderator dogodka v Cukrarni in Renger van den Heuvel, večletni direktor sejma Viennacontemporary in ustanovitelj novega dunajskega sejma Spark. Foto: MGML/Andrej Peunik

Anka Krašna: "Med ustvarjalcem in platnom se ustvari psihološki dialog"

19. 11. 2021

"Barvo dojemam kot materijo, moram jo tudi čutiti, ne le videti," pravi akademska slikarka in likovna pedagoginja Anka Krašna, ki je v slovenskem likovnem prostoru navzoča od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja. S slikarsko izpovednostjo, ki se giblje med abstrakcijo in figuraliko, odstira mnogotere poglede v izkušnjo bivanja. Pred kratkim so v mariborski univerzitetni knjižici predstavili umetniško monografijo, ki nudi celovit pregled njenega slikarskega opusa. Kakšna je umetniška in pedagoška pot Anke Krašna, kdo je nanjo vplival in še marsikaj izveste v pogovoru, ki ga je leta 2016 pripravila Aleksandra Saška Gruden. Umetnica je naprej povedala, kako jo je izoblikovalo domače okolje ... Foto: Galerija mesta Ptuj

Neokonstruktivisti nekoč in danes

12. 11. 2021

"To je umetnost prostora" o skupini umetnikov, imenovani neokonstruktivisti razmišlja Aleksander Bassin, ki je konca šestdestih let prejšnjega stoletja to skupino poimenoval in spodbujal pri delovanju. Neokonstruktiviste je Aleksander Bassin v poznih šestdesetih videl kot likovno avantgardo, ki jo je želel predstavljati v razstavnh prostorih. Glavni predstavniki so bili Dragica Čadež, Drago Hrvacki, Tone Lapajne in Dušan Tršar, pozneje se je med drugim pridružil še Vinko Tušek. O tej neformalni skupini, ki jo je Bassin poimenoval zaradi skupne razstave, preberemo, da so na slovensko prizorišče konec šestdesetih prinesli minimalistično zasnovane objekte, optične in kinetične konstrukcije ter ambientalno umetnost, v kiparstvo pa vpeljali problematiko barve. Kakšna so bila njihova poznejša dela, dobrih petdeset let po nastanku te neformalne skupine razmišlja razstava Neokonstruktivisti nekoč in danes v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, ki jo bo predstavil Aleksander Bassin in odgovoril tudi na vprašanje, zakaj je to skupino umetnikov poimenoval neokonstruktivisti. Foto: Tone Lapajne, Gibanje paralel, barvan les, 1968, vir: Iza Pevec

Tomaž Furlan na razstavi I Made This v Galeriji Božidar Jakac pokaže, kako je lahko kiparstvo estetsko, konceptualno in prostorsko

5. 11. 2021

Tomaž Furlan ironično obračunava z banalnostmi in absurdnostmi sodobnega človeka. In to počne zelo subtilno. Ali z videom ali nenavadnimi kiparskimi deli likovno, prostorsko in konceptualno poglobljeno razmišlja o zapletenih sistemih naše družbe, o duhamornih rutinah, nesmiselnosti nenehnega hlepenja za materialnimi dobrinami, nezmožnosti pogledati zunaj okvirjev in o tako imenovani ''zdravi pameti'', ki naj bi vodila človeka, a se izkaže, da je prav v njej veliko nelogičnosti in suhoparnosti. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na razstavi I Made This (To sem naredil) so njegovi predmeti iz kamna, opeke, lesa in teraca v nekdanjo samostansko cerkev umeščeni harmonično, kot da so del nje, a kmalu nas na umetnikovo humornost opozorijo nenavadno preoblikovani predmeti na nenavadnih mestih. Med tiste, ki naj bi vplivali na njegovo delo, prišteva Marino Abramović, Charlieja Chaplina in Larsa von Trierja. Tomaž Furlan je med drugim prejemnik nagrade skupine OHO in Jakopičevega priznanja. Foto: Žiga Bratoš

Nataša Petrešin Bachelez: "V Franciji opažamo čedalje večje favoriziranje zasebnega interesa na področju umetnosti"

29. 10. 2021

Rezidenčni center Cite´ internationale des arts, ki je bil ustanovljen leta 1965, velja za enega največjih tovrstnih centrov, saj mesečno gosti do 300 umetnikov z vsega sveta. Januarja je vodja kulturnega programa rezidenčnega centra postala Nataša Petrešin Bachelez. Tik pred začetkom največjega pariškega umetniškega sejma FIAC 21. oktobra, ki mu svoj program prilagodijo številne inštitucije, je v pogovoru za Likovne odmeve med drugim razmišljala o umetnostnem trgu v Franciji, razmerjih med zasebnimi in javnimi institucijami, vlogi rezidenčnega centra v času pandemije ter bližajočemu se francoskemu predsedovanju svetu Evropske unije. V ta okvir se umešča tudi razstava Europa enterprise kuratork Jelene Petrović in Danijele Dugandžić, ki je trenutno na ogled v rezidenčnem centru Cite´ internationale des arts. Kuratorki poudarjata, da živimo v obdobju neoliberalizma, izrazitih razrednih razlik, vzpona skrajno desničarskih pozicij, migracij, vojn in nasilja. A menita, da se je pri spopadanju s težavami treba ozreti v preteklost oziroma v mite, ki smo jih normalizirali in romantizirali, kot to velja tudi za mit o Evropi, ki ga skupaj z mitom o Arahne tematizira razstava. Zevsovo nasilno ugrabitev Evrope smo romantizirali, je prepričana Jelena Petrović, ki v pogovoru doda še, da se moramo naučiti, kako dekonstruirati vse te mite in narative ter kako o njih govoriti odprto. Foto: Tanja Lažetić, Olimpija, 2012/2021, fotografija na platnu in sukanec; eno od del na razstavi Europa Enterprise, vir: Tanja Lažetić

Mojster fotografskega portreta iz 19. stoletja, Parižan z vzdevkom Nadar, je fotografijo utrjeval kot umetnostno zvrst

22. 10. 2021

Fotografija se je že zgodaj zgledovala po slikarstvu, sledila je na primer portretnim konvencijam. Da je v njej nekaj umetniškega, je poudarjal že Gaspard-Félix Tournachon, znan z vzdevkom Nadar, ki je v drugi polovici 19. stoletja v tehniki mokrega kolodija upodabljal pomembne predstavnike evropske kulture. Podobe teh sijajno izrišejo čas političnih in družbenih sprememb ter nastopa modernizma v Parizu, so poudarili ob potujoči razstavi Nadar – portretne mojstrovine, ki jo je skupaj s partnerji pripravil muzej Jeu de Paume v Parizu, in je zdaj na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Ljubljansko predstavitev je podprl Francoski inštitut v Sloveniji, fotografije pa so po zaslugi Galerija Matice srpske iz Novega Sada pospremljene še z duhovitimi Nadarjevimi besedili. Na enainštiridesetih fotografijah najdemo med drugim pesnika Charlesa Baudelairja, skladatelja Giuseppa Verdija in slikarja Édouarda Maneta. Nadar, inovator in avanturist, je kot prvi z balonom leta 1858 iz zraka fotografiral francosko prestolnico. Jules Verne, ki ga je prav tako portretiral, je tega cenjenega pariškega fotografa celo vzel za navdih za glavnega junaka knjige Potovanje na luno, pove dr. Andrej Smrekar. Foto: slikar Édouard Manet, fotograf Gaspard-Félix Tournachon – Nadar (avtor), igralka Sarah Bernhardt

Kako je Zagreb oblikoval slovenske študente likovne umetnosti? Odgovore išče razstava Vezi.

15. 10. 2021

Zoran Mušič, France Mihelič, Gabrijel Stupica in Maksim Sedej je le nekaj znanih umetnikov iz zgodovine slovenske likovne umetnosti, ki jih je (so)oblikovala zagrebška likovna akademija. Ta v času med obema vojnama ni bila pomembna le zato, ker takšnega šolanja pri nas še ni bilo, temveč tudi zaradi umetniškega vrveža Zagreba, tedaj prave kulturne metropole, v katero so se stekali vplivi iz Pariza in drugih prestolnic zahodne Evrope. Mladi študenti so bili v Zagrebu umerjeni predvsem v študij francoske umetnosti, zaznamovale pa so jih tudi zaradi političnih razmer stopnjevane polemike o nacionalem izrazu v umetnosti. Na slovenske umetnike je pri tem najbolj vplival Ljubo Babič, ki je ''naš izraz'' povezoval predvsem z likovno kvaliteto meščanskega modernizma. Številni nekdanji zagrebški študenti so ključno vplivali na slovensko umetnostno prizorišče po drugi svetovni vojni, nekateri med njimi (Gabrijel Stupica, Maksim Sedej, France Mihelič in Marij Pregelj) tudi kot profesorji na novoustanovljeni ljubljanski likovni akademiji. To je le nekaj poudarkov razstave Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski likovni umetniki med obema vojnama v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, ki je že bila na ogled v Zagrebu, pripravili pa sta jo Dajana Vlaisavljević in Asta Vrečko, gostja oddaje. Foto: Zoran Mušič, Motiv iz Dalmacije, gvaš na papir, Nacionalni muzej moderne umetnosti, Zagreb. Foto: Goran Vranić, © NMMU

Mednarodna razstava Onkraj meja izpostavlja problematike mej in življenja ob njih

8. 10. 2021

Danes se kljub globalizaciji sveta znova gradijo fizične razmejitve, čemur smo priča tako v Evropi kot v drugih delih sveta, je misel, ki jo podaja razstava Onkraj meja v Galeriji sodobne umetnosti in Likovnem salonu v Celju. Razstavo sta pripravili kustosinji Andreja Hribernik iz KGLU Slovenj Gradec in Maja Antončič iz Galerije sodobne umetnosti Celje, s katero se je o zasnovi razstave pogovarjala Aleksandra Saška Gruden. Foto: Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon / Foto: Tomaž Črnej

Razstava grafik Picasso: Črka v risbo, ki so jo pripravili v Moderni galeriji v Ljubljani, bo zaradi poplave morala še nekoliko počakati

1. 10. 2021

V izjemno širokem opusu Pabla Picassa, enega najpomembnejših umetnikov vseh časov, so tudi grafike, ki jih je ustvarjal kot knjižne ilustracije. Veliko se je družil s pesniki, pisatelji in založniki, ki so mu puščali precej proste roke in tako so ti izdelki v drznem risarskem zanosu postajali že bolj nekakšne knjige umetnika kot pa klasične ilustrirane knjige. Z risbo je dobesedno vstopal v poezijo in prozo, bolj kot orisati besedilo je namreč želel ujeti njegovega duha. V Moderni galeriji so ob prihajajoči 140-letnici Picassovega rojstva pripravili razstavo Črka v risbo, ki v Ljubljano prinaša njegove grafike, nastale okoli sredine prejšnjega stoletja, iz anonimne italijanske zbirke v zasebni lasti. Čeprav so jih uspeli pravočasno rešiti pred poplavo, ki je ob strašnem neurju zajela desno krilo galerije, pa bo na odprtje razstave treba še nekaj časa počakati. O vsem tem se je Žiga Bratoš pogovarjal s kustosom dr. Markom Jenkom. Foto: Pierre Reverdy, Spev mrtvih, 1948, vir: Moderna galerija v Ljubljani

»Cukrarna ima spomin v svojem genskem zapisu«

24. 9. 2021

Ljubljanska stavba, ki je bila leta 1828 zgrajena kot rafinerija sladkorja, je zdaj domovanje umetnosti. S tem se je zaključil eden zahtevnejših gradbenih projektov, saj je zaradi statusa kulturnega spomenika šlo za konservatorsko reinterpretacijo. Prenova biroja Scapelab je tako ohranila videz strehe in zunanji obod s 318 okni, vanj pa so vstavili visečo jekleno konstrukcijo, ki je odmaknjena od ostenja in nosi štiri galerijske prostore. Na Mestni občini Ljubljana, pod okrilje katere spada Cukrarna, so prepričani, da projekt zapolnjuje infrastrukturno vrzel. Tu bodo svoje mesto namreč lahko našle različne vsebine, recimo tudi predavanja, koncerti, performativna in zvočna umetnost. Prva razstava v novih prostorih - Čudovitost spomina z deli mednarodnih umetnikov tematizira predvsem spomin, saj ima Cukrarna spomin v svojem genskem zapisu, razmišlja Alenka Gregorič, programska vodja novega prostora, ki odgovarja tudi na vprašanja glede programske usmeritve in pomena novega prostora. Foto: Ernesto Neto, Življenje je reka, vir: Andrej Peunik/MGML

Iskra Delta odpira svoja vrata v mnoštvo različnih prihodnosti

17. 9. 2021

Iskra Delta je bila slovensko računalniško podjetje, ki je pred razpadom Jugoslavije obetalo, da bo igralo vidno vlogo na svetovnem trgu. To se ni uresničilo, zgodba o njenem padcu pa je zavita v skrivnost. Kako razumeti ime tega podjetja v naslovu 34. grafičnega bienala Ljubljana, ki se je odprl v petek? Zelo posredno, pravi Tjaša Pogačar, kuratorka letošnje edicije – kot spodbudo za razmislek o preteklosti in o možnosti drugačne prihodnosti. Zakaj nezadovoljstvo s sedanjostjo sproža nostalgijo do preteklosti je eno od vprašanj bienala, ki Iskro Delta razume kot sprožilec iz preteklosti, ki omogoča zamisliti si drugačno prihodnost. Ljubljanski grafični bienale, ki z nastankom leta 1955 velja za enega najstarejših na svetu, se že dolgo ne omejuje več le na grafiko. A kljub temu pogosto posredno razmišlja o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. To v neki luči velja tudi za letošnjo edicijo – če grafiko večinoma razumemo kot medij, ki ga lahko reproduciramo, je računalniška tehnologija, na katero se naslanja tokratni bienale, s tem povezano širjenje idej seveda še pospešila. Tjašo Pogačar pri tem zanima tudi nova perspektiva računalniške tehnologije, ki bolj kot vprašanja reprodukcije odpira temo simulacije. Bienale je zasnovala v sodelovanju s projektno skupino in skupaj so razmišljali tudi o gibanju neuvrščenih, s kontekstom katerega se povezuje zgodovina bienala. Bienale se torej ne ukvarja s samim podjetjem Iskra Delta, temveč je to le sprožilec za razmislek o preteklosti in nezadovoljstvu s sedanjostjo, ki spodbuja nostalgijo. Ta nostalgični sentiment uporabijo – pokažejo nanj, nato pa ga skušajo preseči, je še dodala Tjaša Pogačar. Kako pa te ideje tematizirajo razstavljena dela oziroma kaj jim je skupno? Med umetniškimi deli, ki so na ogled, je sicer veliko novih in pa naročenih prav za to priložnost. Bienale sicer zaznamuje tudi močan regionalni in generacijski poudarek, saj prinaša projekte mlajših umetnikov in skupin. Pomemben del bienala pa je tudi glasbeni program, razvit v sodelovanju s kolektivom Nimaš izbire izbire in ki podobno kot v videoigrah ali filmih gradi svet Iskre Delta - tega tako do 21. novembra ne bomo le gledali, temveč tudi slišali. Organizator bienala je Mednarodni grafični Likovni center, razstave pa zavzemajo več ljubljanskih prizorišč. Sestavni del Iskre Delte je tudi sodelovanje z različnimi platformami in kolektivi ter konferenčni in pogovorni program, ki ga je zasnoval Muanis Sinanović, že tradicionalno pa prirejajo tudi samostojno razstavo prejemnika velike nagrade prejšnje izdaje – Hamja Ashan se v galeriji ZVKDS predstavlja z razstavo I don't belong here – ne spadam sem, ki prikazuje zgodovino imaginarne države sramežljivih, introvertiranih in avtističnih ljudi in njeno aktivistično gibanje proti prevladi ekstrovertirancev. Foto: Lawrence Lek, Nepenthe Zone, 2021, izsek iz videa. Vir: MGLC, z dovoljenjem umetnika.

Ars Electronica - Nov digitalni dogovor

10. 9. 2021

V Linzu v Avstriji poteka vodilni svetovni festival umetnosti, tehnologije in družbe Ars Electronica. S temo "Nov digitalni dogovor" pozornost usmerja k praksam in znanjem, ki jih potrebujemo, da bi lahko ukrepali v današnjem času izzivov in preizkusov. Na stotine umetnikov, znanstvenikov in aktivistov bo do 12. septembra ne le v Linzu, temveč tudi v drugih takoimenovanih vrtovih Ars Electronice po vsem svetu, in tudi na spletu, skušalo odgovoriti in prikazati kako bi to lahko storili. O temi festivala in njegovi vizij se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z umetniškim vodjem Gerfriedom Stockerjem, ter Rene Rusjan, Jasno Hribernik ter Petrom Purgom, ki so predstavili program Akademije umetnosti Univerze Nova Gorica, ki se letos prvič predstavlja v sklopu vrtov Ars Electronice. Foto: Pozdravi iz prihodnosti IV: Dotik novih resničnosti, vrt Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, vir: Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici

BridA – Prepletenost

3. 9. 2021

Trije umetniki v kolektivu BridA ustvarjajo dela na način, podoben delovanju strojnega programa. Tom Kerševan, Sendi Mango in Jurij Pavlica že petindvajset let posegajo na področje tehnoloških in znanstvenih pristopov ter z interaktivnimi deli razmišljajo o avtorstvu. To velja že za eno njihovih zgodnejših in bolj znanih del, Do it yourself – naredi sam; interaktivno delavnico oziroma performans, kjer sodelujoči slikajo na podlagi zvočnih navodil. Projekt je doživel številne izvedbe, kar velja tudi za projekt Modux, ki v likovno delo pretvarja različne podatke, pri tem pa občasno sodelujejo tudi naključni mimoidoči. V Mestni galeriji Nova Gorica so ob jubileju skupine pripravili razstavo Prepletenost, ki jo je kuriral Vladimir Vidmar in ki predstavlja rezime njihovega dosedanjega delovanja. Ali se je v teh letih fokus njihovih del kaj spremenil, je eno od vprašanj, o katerem so v pogovoru ob razstavi razmišljali Tom Kerševan, Sendi Mango in Jurij Pavlica. Foto: Modux Kalmar, detajl instalacije, vir fotografije: osebni arhiv skupine BridA, izrez fotografije

V odboju svetlobe - preplet sodobne umetnosti in zgodovine v baročnem dvorcu Novo Celje

27. 8. 2021

Včasih se na poseben način povežeta zgodovina in sodobna umetnost. Tokrat se je taka sinergija vzpostavila med baročnim dvorcem Novo Celje in skupinsko razstavo V odboju svetlobe. Kustosinja Vesna Teržan je zanjo izbrala dela šestih avtoric in avtorjev: slikarja Sandija Červeka, krajinske arhitektke Ane Kučan, kiparja/performerja Marka A. Kovačiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vilharja in slikarke/grafičarke Mojce Zlokarnik. Ustvarjajo v različnih medijih in z različnimi likovnimi jeziki, hkrati pa so izbrana dela videti skladno ter povezano. Aleksandra Saška Gruden se je o razstavi pogovarjala s kustosinjo Vesno Teržan. Foto: Aleksandra Saška Gruden

»Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo.«

20. 8. 2021

John Baldessari je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I Will Not Make Any More Boring Art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. Prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in prilaščenih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in o zakonitostih filmske predstavitve. Veliki umetnik bi letos poleti praznoval 90 let in ob tej priložnosti lahko ponovno slišite oddajo, ki je nastala ob njegovi smrti januarja 2020. O duhovitosti in igrivosti Johna Baldessarija so tedaj razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht in Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in Galerije P74. Foto: John Baldessari, I Will Not Make Any More Boring Art, tapeta, MOCA, flickr: uporabnik rocor

Gibanje za javni govor

13. 8. 2021

Gibanje za javni govor zveni kot kakšna pobuda političnega ali družbenega gibanja, a je v projektu Polonce Lovšin razumljeno dobesedno. Umetnica in arhitektka, ki raziskuje alternativne načine bivanja in razmišlja o javnem prostoru, namreč sodelujoče v projektu povabi k javnemu govoru. A s pomenljivim poudarkom – da bi se govorce slišalo, je nujno gibanje drugih udeležencev, v zadnjih izvedbah je to kolesarjenje, ki tako zagotavljajo energijo za ozvočenje mikrofona. Projekt je umetnica v javnem prostoru izpeljala že večkrat, tokrat pa je prvič na ogled v galeriji, in sicer v Kulturnem centru Tobačna 001. Prvič se je projekt odvil leta 2015 v Mariboru, od tedaj pa je doživel še šest postaj, na katerih so sodelujoči opozorili na različne teme in vsebine – od branja lezbične poezije, razmišljanja o lokalni skupnosti in protestih. Foto: Iza Pevec

Spoznanje! Upor! Reakcija! Performans in politika v devetdesetih letih v pojugoslovanskem kontekstu

6. 8. 2021

Kaj je performans, ki je bil kot umetnostna oblika že uveljavljen v zahodnem svetu, prinesel, pomenil ali spremenil v pojugoslovanskem kontekstu 90-ih let, je eno izmed izhodiščnih vprašanj razstave, ki je del večletnega mednarodnega projekta. Teme, kot so vojna, nacionalizem, telo, demonstracije, nove meje, feminizem in mediji, na razstavi Spoznanje! Upor! Reakcija predstavlja več kot 120 umetniških del pa tudi arhivski in video material, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa bo razstava na ogled še do 3. oktobra. Kakšne so bile specifike obravnavanih praks v različnih državah, nekdanjih članicah Jugoslavije, kako je performans odražal pred-, med- in povojne razmere ter zakaj je prirejanje razstav v obleganem mestu gesta upora, je nekaj vprašanj, o katerih je v pogovoru razmišljala kustosinja razstave Bojana Piškur. Foto: Ante Jurić: Sarajevsko streljanje, dvorišče Akademije dramskih umetnosti, Sarajevo, 1992, vir: arhiv Obala Art Centa

60 let Forme vive

30. 7. 2021

4. julija 1961 se je v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu uradno začel Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, ki sta ga po zgledu simpozija v kraju St. Margarethen na Gradiščanskem idejno zasnovala slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek. V šestdesetih letih je kljub spremembam, težavam in daljši prekinitvi delovanja Forme vive v Kostanjevici na Krki nastalo precej skulptur: zdaj jih v Parku skulptur stoji 79, 14 v mestu in še nekaj drugod. Letos jim dodajajo še dve skulpturi, simpozija sta se ob njegovi šestdesetletnici udeležila kiparja Mirko Bratuša in Peter Galhidy iz Madžarske. V sklopu počastitve obletnice bo izvedena tudi rekonstrukcija ikonične skulpture hrvaškega umetnika Miroslava Šuteja, še do 26. septembra pa je na ogled dokumentarna razstava Re/Forma viva, ki so jo pripravili sodelavci galerije Božidarja Jakca: Mladen Baćić, Alja Fir in Alja Pfeifer. Kako danes živi Forma viva, simpozij, ki si je pred šestdesetimi leti za svoje cilje postavil združevanje umetnikov različnih narodov, nadaljevanje tradicije skupnega dela naših impresionistov v naravi, pomoč umetnikom pri svobodnem in neodvisnem izražanju, popularizacijo sodobnega svetovnega in našega likovnega izražanja ter oblikovanje ozaveščenega in kulturnega človeka? Kako v času današnje pluralnosti medijev razmišljati o simpoziju, kjer so posamezna delovišča omejena na določen material? O življenju Forme vive so še pred sobotnim odprtjem novih dveh skulptur razmišljali Mladen Baćić, Alja Pfeifer in direktor galerije Goran Milovanović. Foto: Kolaž fotografij: Zaključna slovesnost Mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki, 1961. Obiskovalci občudujejo delo japonskega kiparja Eisakuja Tanake, Japonski festival; pogled na razstavo Re/Forma viva Vir: levo: arhiv Galerije Božidar Jakac, desno: Iza Pevec

Wom@rts

22. 7. 2021

»Marsikatere pravice, ki so bile pridobljene, so lahko hitro tudi izgubljene«, razmišlja direktorica Umetnostne galerije Maribor Breda Sluga, ob tem, ko se zaključku počasi približuje štiriletni projekt evropske mreže za profesionalizacijo in enakopravnost spolov na področju umetnosti Wom@rts, katere del je tudi UGM. V svojem zadnjem letu projekt nadaljuje aktivnosti, ki promovirajo enake možnosti žensk na evropskem kulturnem prizorišču. Breda Kolar Sluga je v pogovoru med drugim razmišljala tudi o tem, kakšne aktivnosti so v teh letih pripravili in zakaj je na ta vprašanja treba še vedno opozarjati.

Skupina Nonument opozarja na procese spominjanja in pozabe v javnem prostoru

16. 7. 2021

"Nonumentov je toliko kolikor je ljudi, ki v prostoru prepoznavajo spremembe" Javni prostor se nenehno spreminja in s tem odraža tudi spremembe v neki družbi. Nekateri prostori zapadejo v pozabo, drugi zaradi drugačnih (političnih) okoliščin morda problematični. Kaj pripovedujejo te spremembe je eno od vprašanj, ki jih že vrsto let zastavlja skupina Nonument – z izrazom nonument namreč opisujejo »arhitekturo, spomenike, javne prostore in infrastrukturo, katerih pomen se je spremenil kot posledica družbenih ali političnih sprememb.« O tej temi sta v okviru neformalne iniciative sprva začela razmišljati umetnika Martin Bricelj Baraga in Neja Tomšič, ob njunem boku pa trenutno v okviru skupine delujeta tudi arhitekta Nika Grabar in Miloš Kosec. Prav preplet umetniškega in teoretskega delovanja je ključen za delovanje skupine, ki se z razstavo z naslovom Razstava je na terenu trenutno predstavlja v ljubljanskem MAO, za svoje delo pa so letos prejeli tudi Plečnikovo medaljo. O pozabljanju, arhiviranju, nepričakovanem življenju nonumentov in naših čustvenih odzivih nanje ter še čem sta v pogovoru ob priložnosti razmišljali članici skupine Nika Grabar in Neja Tomšič. Foto: Matjaž Rušt

Svet, kot ga vidi Roger Ballen

9. 7. 2021

»Nelagodje ob mojih fotografijah je povezano z mehanizmi potlačevanja, sam jih ne dojemam kot temačne,« ob razstavi v Galeriji Jakopič razmišlja svetovno znani umetnik. Ko stopimo v ljubljansko Galerijo Jakopič, najprej opazimo Rogerja Ballena, ki sedi na vrtljivem stolu s fotoaparatom v rokah. Seveda ne gre zanj osebno, temveč za njegovo skulpturo, ki potrdi to, na kar namiguje že naslov razstave – da vstopamo v svet, kot ga vidi Roger Ballen. Ne preseneti torej, da je znani umetnik že fotografije v knjigi Outland iz leta 2001 v nekem intervjuju opisal kot avtoportrete, ker tematizirajo stanje njegovega duha, čeprav so na fotografijah pogosto prikazani marginalizirani posamezniki v ekspresivnih pozah ter neprijetnih okoljih. Ballen je sicer v svojem delu prešel od dokumentarnosti in fotografiranja marginaliziranih ljudi k večji abstraktnosti in nadrealističnosti, pa tudi uporabi instalacij in risb, ki spominjajo na otroške. Razstava Svet, kot ga vidi Roger Ballen je bila prvič na ogled v muzeju Halle Saint Pierre v Parizu, v Ljubljani pa jo je avtor v dialogu s kustosinjo Marijo Skočir prilagodil specifičnemu prostoru Galerije Jakopič. Postavitev ima delno retrospektivno naravo, saj obsega velik del Ballenovega opusa, ki pa ga ne predstavlja samo kronološko, temveč prek tematskih sklopov. Razstava se začne se z Ballenovimi novimi barvnimi fotografijami, sledi serija, ki obravnava risbo, potem so tu med drugim še teme živali, ljudi in žic Fotografije dopolnjujejo instalacije, sestavljene iz številnih predmetov, med katerimi jih je umetnik nekaj našel v Ljubljani. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Mojster klasične fotografije Tihomir Pinter in njegovi Umetniki v ateljejih 1980–1984

2. 7. 2021

Mojstra klasične črno-bele fotografije Tihomirja Pinterja poznamo po znamenitih prizorih v temi žareče kovine, isker, pare in garaških delavcev jugoslovanskih železarn. Poseben del njegova opusa pa so tudi portreti književnikov, skladateljev in likovnih ustvarjalcev. Te je obiskoval v njihovih prostorih ustvarjanja z namenom priprave knjige – obsežne monografije. Razstava 60-ih portretov iz cikla Umetniki v ateljejih 1980–1984 je zdaj na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani, kateri jih je leta 2017 tudi poklonil. V oddaji Likovni odmevi boste slišali pogovor, ki ga je z vodjem priprave razstave dr. Andrejem Smrekarjem in avtorjem fotografij dr. Tihomirjem Pinterjem posnel Žiga Bratoš. Foto: Tihomir Pinter in Andrej Smrekar, avtor fotografije: Žiga Bratoš

Joco Žnidaršič: Leta preloma

25. 6. 2021

Ob 30-letnici osamosvojitve Slovenije so v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili fotografsko razstavo našega velikega fotoreporterja Joca Žnidaršiča z naslovom Leta preloma. V šestnajstih poglavjih predstavlja izbor del iz obdobja med 1988 in 1991, ko je dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo skozi objektiv lovil pomembne dogodke in vzdušje v času, ki je vodil do prelomnih sprememb v naši družbi. Razstava je nastala v koprodukciji z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in v sodelovanju z Galerijo Fotografija. Besedila je napisal dr. Ali Žerdin, pri izboru fotografij je sodelovala tudi kuratorka Irena Uršič. Prvega in nekaj desetletij edinega slovenskega prejemnika prestižne nagrade world press photo Joca Žnidaršiča je ob tej priložnosti obiskal Žiga Bratoš. Foto: Žiga Bratoš

Umetniški odgovor Safeta Zeca na grozo

18. 6. 2021

»Že kot otroka me je navdihovala človekova sposobnost, da z roko, barvo, čopičem ali svinčnikom naredi nekakšna majhna čudesa, ki se imenujejo portret in podobno. Obseden sem bil z zgodovinsko dediščino velikih mojstrov.« Tako razmišlja Safet Zec, mojster slikarstva, grafike in risbe, ki se ta hip v Sloveniji predstavlja z največ deli doslej. Razstavljene slike naslavljajo nesmisel vojne in žalostne usode sodobnih beguncev – v starem mestnem jedru Pirana so na sedmih lokacijah na ogled dela iz cikla Objemi, v razstavišču Monfort v Portorožu pa iz cikla Eksodus. Ta dela zaznamuje tudi njegova izkušnja bega pred vojno – saj se je k ekspresivnemu načinu, silovitosti in virtuoznim figuram vrnil po prebegu v Italijo, ko je začutil potrebo, da prispeva k odgovoru na grozo in neumnosti, ki so se dogajale. Pogovor z umetnikom Safetom Zecem je za oddajo Iz kulturnega sveta Radia Koper pripravila Neva Zajc. Pogovor je prevedla Almedina Lozić, bral Matjaž Romih. Foto: Francesco Allegretto, izrez fotografije

Tobias Putrih – Perceptron

11. 6. 2021

Tobias Putrih je na slovenskem prizorišču je manj navzoč, saj že vrsto let živi v tujini. Njegova samostojna razstava Perceptron je tako ena od redkih priložnosti, da njegova dela, ki so vključena v več tujih muzejskih zbirk, podrobneje spoznamo tudi pri nas. Putrih se v številnih vidikih navezuje na umetnost devetdesetih let, ko so avtorji kot sta Marjetica Potrč in Jože Barši v kiparstvo vpeljevali elemente arhitekture oziroma o njej razmišljali. Tudi sam se pogosto naslanja na arhitekturo, predvsem kinematografov, ki jih dojema v povezavi z zgodovinskimi avantgardami, še eno izmed referenc njegovega dela. Na arhitekturo pa se sam naslanja predvsem formalno, čeprav ga po drugi strani zanima tudi spolzko razmerje med modelom, predlogom in skulpturo. Pomembna zanj je še ideja modularnosti, variabilnosti, kot pravi kustos razstave Igor Španjol Putriha zanima, kako lahko sami delujemo po določenih vzorcih. Razstava sicer ponuja vpogled v Putrihovo preteklo delo, vključenih pa je tudi nekaj novejših poudarkov, ki starejša dela postavljajo v novo luč; pri postavitvi pa sta se odločila uporabiti idejo skladiščenja. Putrihovo delo je sicer precej raznoliko, rdečo nit pa sam vidi v taktilnosti. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija, izrez fotografije

17. beneški arhitekturni bienale optimistično razmišlja o moči arhitekture

4. 6. 2021

Osrednja tema bienala – kako bomo živeli skupaj - je bila zasnovana še pred pandemijo, a v njeni luči dobiva nove razsežnosti in še večjo relevantnost, meni kurator bienala Hashim Sarkis, ki na osrednji kurirani postavitvi to vprašanje odpira prek zelo raznolikih projektov in petih poglavij: prvo je posvečeno novemu pojmovanju človeškega telesa in življenja z drugimi bitji, drugo razmišlja o novem dojemanju gospodinjstev, tretje o različnih skupnostih, četrto o mejah in migracijah, peto pa o prihodnostih planeta. V sklopu nacionalnih predstavitev sodeluje 63 držav, predstavitve paviljonov pred odprtjem so večinoma bile spletne in mnogi kuratorji se začetka bienala niso udeležili v živo. Nekaj vtisov z bienala v času umirjajoče se pandemije smo zbrali v oddaji, ki predstavlja tudi slovenski paviljon. Projekt z naslovom Skupno v skupnosti so kurirali Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko, osredotoča pa se na zadružne domove – večnamenske javne stavbe, ki so jih intenzivno začeli graditi po letu 1947. Njihova javna vloga, široka namembnost in prilagodljivost pa dobro sovpadajo z letošnjo temo, vprašanjem kako bomo živeli skupaj, tudi Sarkis namreč izpostavlja pomen prostorov, ki omogočajo različne načine združevanja, ne da bi jim narekovali načine delovanja in obnašanja. Foto: Jana Jocif, MAO, izrez fotografije

Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO 8

28. 5. 2021

Nekdanja tovarna MTT v Mariboru je prizorišče trienala EKO 8, Mednarodnega trienala umetnost in okolje. V sicer degradiranem okolju Mariborske tekstilne tovarne so razstavljena dela in umetniški projekti več kot petindvajsetih slovenskih in tujih umetnic in umetnikov, ki jih je izbral umetniški vodja Alessandro Vincentelli in jih združil pod skupno temo Pismo za prihodnost. Trienale je svoje začetke zabeležil v osemdesetih letih prejšnjega stoletje, zatem za nekaj let zamrl, tokrat pa ga Umetnostna galerija predstavlja v prenovljeni obliki. O zasnovi trienala in njegovem pomenu se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z umetniškim vodjem Alessandrom Vincentellijem in kustosinjo iz UGM Simono Vidmar. Foto: Sara Rezar, UGM, izrez fotografije

Baročni slikar Fortunat Bergant

21. 5. 2021

Letos obeležujemo 300 let od rojstva Fortunata Berganta, enega od glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva. Od ostalih naših slikarjev v tem času se razlikuje po izrazito osebnem slogu, njegove figure in svetniške podobe niso odete v čisto nebeško lepoto, temveč v pristna čustva in ne vedno lepe, pa zato bolj resnične obraze, s katerimi se je lahko poistovetil vsakdanji človek. Ob številnih novih odkritjih o Fortunatu Bergantu se je obletnica pokazala kot priložnost za obsežno razstavo, s katero so v Narodni galeriji v Ljubljani poudarili umetnikove glavne življenjske prelomnice. Pospremili so jo tudi z monografijo. Od zadnje njegove razstave je sicer že sedem desetletij, zato je bila še toliko bolj pričakovana. V oddajo Likovni odmevi je vodjo konservatorsko-restavratorskih posegov, magistrico Simono Škorja in pa avtorico razstave, doktorico Katro Meke povabil Žiga Bratoš. Fortunat Bergant: Portret Jožefa Antona barona Codellija (1762) in Sedeči moški akt (1756), vir: Narodna galerija v Ljubljani

Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije

14. 5. 2021

Sila pozitivnih idej in vrednot, na drugi strani pa sila globalnega kapitala, ki nas obvladuje sta dve nasprotujoči si liniji razstave Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije, ki so jo nedavno odprli rimskem Muzeju umetnosti 21. stoletja Maxxi. Kustosinja razstave Zdenka Badovinac z deli petdesetih umetnikov iz naslednic nekdanje skupne države, med katerimi je štirinajst slovenskih, med drugim razmišlja o tem, kako o velikih vrednotah razmišljati v času cinizma in relativizma ter kakšni so izzivi sodobne družbe. Foto: Janko Petrovec

50. let od razstave Mariborski krog

7. 5. 2021

Mariborski krog je izjemno zanimiva zgodba, pravi kustosinja Andreja Borin iz Umetnostne galerije Maribor, kjer hranijo dela fotografov, ki so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja fotografiji pri nas pomagali zagotavljati enakovredno mesto med mediji vizualne umetnosti. Prav letos je minilo 50. let od prve razstave skupine fotografov imenovane Mariborski krog, zato se je Saška Aleksandra Gruden o tem zanimivem poglavju slovenske fotografije pogovarjala s kustosinjo Andrejo Borin. Pogovor sta začeli z omembo letos preminule umetnice Zore Plešnar, najvidnejše slovenske fotografinje sedemdesetih in osemdesetih let, ki je prav tako bila članica Fotokluba Maribor. Foto: Janko Andrej Jelnikar, Človek brez glave, okrog 1970; vir: UGM

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

30. 4. 2021

Akademska slikarka Joni Zakonjšek z deli, nastalimi v zadnjih treh letih, nadaljuje svojo prepoznavno likovno govorico. Kot sama pove, so del enotne, gosto prepletene preproge, dozdajšnjega slikarstva in vsakdana. So izraz samoizpraševanja vedno sveže zastavljenih vprašanj. Na razstavi z naslovom Vsepovsod drevesa v Galeriji Generali v Ljubljani se tako lahko prepustimo občutljivim podrobnostim in vzorcem narave – od listja do lubja, vodnim odsevom in presevom, ki vznemirljivo migetajo pred našimi očmi. Če smo dovolj blizu, nas njene večje slike kar nekako objamejo. Joni Zakonjšek slika zelo natančno, kar pa ne pomeni, da stremi k fotorealizmu. Pokaže več, kot bi ujela fotografija. Kot da bi v tem vrtanju prebila površino in razkrivala neko notranjo resnico naravnih organizmov. Podobe, ki jih v številnih plasteh nanaša na platno, so kot meglice, koprene, barvni prš – vse to kot znak narave. Pa ne le tiste, ki jo slika. So vrata v vse vidno in nevidno, zunaj in znotraj nas. Vpraša se, kako izbrati naslov, ki ni preveč konkreten, da bi nekateri potem v sliki videli res le še drevo, in preveč eteričen in poduhovljen, da bi izpadel patetično. Med delom zato svoje slike kdaj naslavlja kar ljubkovalno, na primer Borček, pozneje pa se pravi naslov sam javi. A ne vedno in tako kakšna slika skozi čas doživi tudi preimenovanje. Morda prav to pokaže na živost slik Joni Zakonjšek, ki se s svojo vsebino pravzaprav ukvarjajo z življenjem, z bitjo, s spreminjanjem. Narave, človeka, vesolja. Vsega. Slika: V-danost (Bližina Daljave), Velika sela, pomlad 2020 - pomlad 2021, olje, platno, 93 x 166 cm, foto: Žiga Bratoš

Na drugi strani

23. 4. 2021

Pod okriljem Galerije Jakopič je nastal obsežen dokumentarno-razstavni projekt o slovenski fotoreportaži. Avtorji razstave Marija Skočir (MGML), dr. Ilija Tomanić Trivundža (FDV UL) in dr. Jan Babnik (Membrana) po dveh letih raziskovalnega dela in mnogo prelistanih straneh časopisov in revij predstavljajo do zdaj najcelovitejši pregled slovenske reportažne fotografije. Razdeljen je v tri večje tematske sklope: Identiteta, Moč in Vsakdanje, kakor so naslovljene tudi obširne publikacije s strokovnimi članki o različnih temah, ki se tako ali drugače dotikajo fotoreportaže. Od prvega poskusa njenega zgodovinjenja in vzpostavitve terminološkega aparata do pregleda sodobnega stanja z navezavami na specifične teme. Na drugi strani, kakor so projekt naslovili, je predvsem platforma, ki z vzpostavljene osnove želi nadaljevati raziskovanje ter podpreti javni diskurz o slovenski fotoreportaži. Za Likovne odmeve ga predstavljata Marija Skočir in dr. Ilija Tomanić Trivundža. Foto: Fotoreporterji časnika Delo: Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler; avtor fotografije: Igor Modic; vir: MGML

Ko ste v dvomu, pojdite v muzej

16. 4. 2021

Zbirateljstvo je tudi akt ljubezni, beremo v nedavno izdanem katalogu razstave Ko ste v dvomu, pojdite v muzej, ki v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled postavlja več kot 100 svetovno priznanih umetniških del iz petih zasebnih zbirk. Med njimi je tudi slovenska zbirka Lah contemporary, ki jo predstavljata zbiralca Igor in Mojca Lah, raziskovalni center Lah pa umetnostna zgodovinarka Nataša Ivanović. Razstava skuša na osnovi praktičnih primerov zasebnih zbirk sodobne umetnosti in njihovega javnega delovanja v kontekstu mednarodnega umetnostnega prostora prikazati različne strategije zbiranja in distribucije umetniških del. Kakšne so specifike izbranih petih zbirk in kako se to odraža na razstavi, pa je v pogovoru na začetku oddaje povedal kurator Tevž Logar. Foto: Andrej Peunik / MGML

Jože Barši - Učenje in pozabljanje

9. 4. 2021

Umetniško delo se ne konča v galeriji in ni vezano na predmet ali objekt, ampak nastane šele v mislih, meni Jože Barši, za čigar prakso je poleg rabe minimalnih izraznih sredstev značilno zavzeto razmišljanje o na prvi pogled preprostih, celo samoumevnih stvareh. Podobno velja za njegovo razstavo Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, ki je prva večja samostojna predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013. Pogosto razmišlja o mišljenju in učenju – to ob pozabljanju izpostavlja tudi njegova najnovejša razstava, ki bi še morala biti na ogled, a je njena vrata zaprla epidemija. V času epidemije pa so nastajala tudi nova dela na razstavi – saj se je Jože Barši v tem času tudi sam učil od ljudi širom sveta. Umetnik, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela, je sicer pomembno pripomogel k razvoju slovenske sodobne umetnosti po letu 1990, velja namreč tudi za enega tistih avtorjev, ki so konec osemdesetih let 20. temeljito prenovili kiparstvo v slovenskem prostoru. Poudarjali so izkušnjo necelosti, fragmentiranosti in si zastavljali vprašanje, kaj kip sploh je, kje je meja med vsakdanjim predmetom in umetnino. Njegova poznejša praksa se je izraziteje obrnila h konceptualni umetnosti – v zadnjih letih se vse bolj ukvarja z vprašanji prezentacije človekove misli kot umetniškega objekta ter kako tako delo gledati, misliti in brati, je zapisala Barbara Sterle Vurnik, kustosinja razstave Učenje in pozabljanje v Mestni galeriji Ljubljana, na katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva. Foto: Jože Barši, Učenje in pozabljanje, zvezek z risbami in zapiski, 2020-21, vir: MGML

Velika noč v likovnih upodobitvah

2. 4. 2021

Upodobitev, ki se širše vežejo na celotni velikonočni cikel, je zelo veliko, saj gre za osrednje praznike krščanstva – le motivu križanega je denimo v enem izmed ikonografskih pregledov namenjenih več kot 700 strani. V ožjem smislu pa upodobitve velike noči delimo v dve skupini, glede na to, ali se vstali Kristus fizično pojavi ali pa ne – na eni strani gre za motiv vstalega in poveličanega Kristusa na drugi pa so motivi pričevanj za njegovo vstajenje, na primer prazni grob in tri žene pri grobu. Na kakšen način upodobitve, ki temeljijo na evangelijskih besedilih, govorijo o dogajanju na velikonočno nedeljo pa več v besedilu Mihe Zora. Brala sta Maja Mol in Matjaž Romih, oddajo pa smo prvič predvajali leta 2008. Foto: Tri Marije pri grobu, pripisano Hubertu van Eycku, cca. 1410–20, Museum Boijmans Van Beuningen, vir: Wikimedia

Konceptualno-fotografska razstava Projekt Jesenice

26. 3. 2021

V projektu z naslovom Jesenice, ki je na ogled v Galeriji Fotografija v Ljubljani, so se trije ustvarjalci odpravili v gorenjsko središče rudarstva, ki pa se je izkazalo le za kuliso za raziskovanje umetniške prakse drugega. Roman Uranjek, sicer eden izmed ustanovnih članov umetniškega kolektiva Irwin, je imel vlogo pobudnika. Za začetek je različne točke v mestu, predvsem opustele izložbe, označil s križem. Za motiv svojih kolažev, ki so prav tako del projekta, pa je vzel legendarno serijo fotografij klasičnega fotografa Tihomirja Pinterja, prizore jeseniške železarne. Pinter je nato fotografiral Uranjka in njegove križe, kot tretji in najmlajši sodelujoči pa se je v vlogi fotodokumentarista znašel fotograf snapshot estetike Tadej Vaukman. Križ zaznamuje umetniški kolektiv Irwin in Romana Uranjka, s katerim smo se tokrat pogovarjali. Pojavlja se v njegovih kolažih, naslikan in preslikan, skrit v ozadje ali v ospredju, kdaj pa kdaj na fotografijah kot navidezna prostorska instalacija. Uranjek naredi vsak dan vsaj eno risbo, v kateri kraljuje križ, po navadi pa kar štiri. In teh risb se je nabralo že okoli 25 tisoč. Križ Romana Uranjka je blizu Malevičevi in grški filozofiji – kot oznaka za plus, nekaj pozitivnega. Ko torej križ nanese kot prostorsko intervencijo na jeseniške izložbe, ki niso zdržale pod pritiskom protivirusnih ukrepov, nas opozori na minljivost prostorov in njihovih vlog v družbi, hkrati pa pokaže, da tej minljivosti lahko kljubuje umetnost. Foto: Žiga Bratoš

Borut Krajnc – Prehajanje

19. 3. 2021

Borut Krajnc ob obletnici pandemije predstavlja podobe praznin, ki so v tem letu postale del vsakdanjika. Razstava Prehajanje v ljubljanski galeriji Vžigalica praznine ne tematizira le kot učinek boja proti pandemiji, temveč tudi kot metaforo za posledice, ki nas neizogibno čakajo. Gostinski lokali, frizerski saloni in trgovinski obrati s svojo praznino molče napovedujejo prihodnje krize. Projekt se tako jasno uvršča v avtorjevo več kot tridesetletno zapisovanje družbene realnosti in trenutkov, v katerih se ekonomsko-politična zgradba nehote razgali. Foto: Borut Krajnc, iz serije Prehajanje

"Božidar Dolenc je vseskozi iskal podobo, ki naj preseneti, zdrami ali celo šokira"

12. 3. 2021

Eden najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas, je skoraj tri desetletja neprekinjeno interpretiral ulične situacije ter ustvaril izjemno obsežen cikel samorefleksivnih avtoportretov, hkrati pa je izčrpno dokumentiral alternativno sceno v poznih sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Obe plati njegovega delovanja zdaj predstavlja njegova prva obsežnejša posthumna razstava v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Foto: Iz cikla 1 podoba + 1 podoba = 1 podoba, Ljubljana [ II ], 1981/1987, izrez, vir: Moderna galerija

Zdenko Huzjan - Geografija tišin

5. 3. 2021

Kako je biti človek v svetu, ki ga določa minljivost, je eno od temeljnih vprašanj slikarja Zdenka Huzjana, znanega predvsem po podobah embriju podobnih bitj, zapredkov, ujetih med življenjem in smrtjo, v stanju mirovanja in tišine. Tišina je tudi v naslovu njegove trenutne razstave – Geografija tišin v Galeriji Murska Sobota. Kot pravi Robert Inhof, kustos razstave, Huzjan s svojimi slikami zasleduje in se vpisuje v tisto smer modernizma, ki se je osredotočila predvsem na človeško figuro in stanje duha po ali pred velikimi svetovnimi kataklizmami, s svojo umetnostjo pa na zelo izviren način spregovori o smrti. Močno ga določa tudi izkušnja otroštva ter prvih občutenj varnega zavetja, strahu in prvinske želje po elementarnosti ljubezni. Kljub temu, da so se motivi in pristopi v njegovem izjemno obsežnem opusu spreminjali, pa osnovne koordinate njegovega dela ostajajo iste, sam celo pravi, da vse življenje slika eno sliko. Foto: Zdenko Huzjan, Strmina srca, 2020 in Preskakovalec sreče, 2020, kolaž izrezanih fotografij, vir: FB stran Galerije Murska Sobota

UGM naj bi v treh letih pridobil nove prostore

26. 2. 2021

Umetnostna galerija Maribor (UGM) je eden osrednjih muzejev za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji. Hrani več kot sedem tisoč umetniških del slovenskih avtorjev, zaradi prostorske utesnjenosti pa jih ne more prikazovati, kot bi si stroka to želela. V obdobju treh let pa naj bi končno dobili nove, namensko grajene prostore, poimenovane UGM 21, ki se bodo raztezali na več kot 2.200 kvadratnih metrih in bodo del novega Centra Rotovž. Ta pridobitev ni pomembna le za galerijo, ampak tudi zato, ker je Maribor lani decembra zaznamoval 100. let od prve likovne razstave v takratni Kazinski dvorani. Ta mejnik štejemo za začetek organizirane likovne dejavnosti v tem delu Slovenije in od danes naprej bo v UGM Kabinetu na ogled tudi razstava, posvečena temu jubileju. O prvi razstavi pred stotimi leti in jubileju je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedala direktorica UGM Breda Kolar Sluga.

Jože Kološa in njegova fotografija brez omejitev

19. 2. 2021

Številne fotografije prekmurske pokrajine, mlinov, lončarjev in drugih prebivalcev krajev ob Muri ter podobe rojstnega mesta so morda tiste, s katerimi se je v naš spomin najbolj zapisal fotograf Jože Kološa Kološ, ki se je leta 1920 rodil v Murski Soboti. A da je bil Kološa nesporno tudi mojster moderne slovenske fotografije in iskalec sodobnih fotografskih izrazov priča razstava v Pomurskem muzeju Murska Sobota, ki bi že lani morala pospremiti stoto obletnico umetnikovega rojstva, v oddaji pove Tamara Andrejek, avtorica razstave. Na njegovo večplastnost v pogovoru opozarja tudi umetnostni zgodovinar Janez Balažic, pisec besedila v publikaciji ob razstavi, ki Kološev termin fotografija brez omejitev postavlja v bližino umetnikovega nenehnega raziskovanja fotografskega medija. Foto: Pomurski muzej, kolaž fotografij Lestvi (1940?) in Otroštvo v Koštaboni (1975), izrez.

Maja Hodošček: Preenostavno in prelahko

12. 2. 2021

Kako iz francoščine v angleščino in slovenščino s skupnimi močmi prevesti krajši izsek iz filma, je naloga, s katero se v video delu Maje Hodošček sooči skupina slovensko in francosko govorečih učenk. V delu z naslovom Preenostavno in prelahko, ki je v Koroški galeriji likovnih umetnosti na ogled v okviru projekta Razmejitve, umetnica ponovno tematizira vpetost šolskega prostora v politiko, tokrat skozi prizmo jezika. V prvem delu učenke iz različnih govornih okolij prevajajo izsek iz filma Tukaj in drugje, ki ga je Jean-Luc Godard posnel z Anne-Marie Miéville, v drugem delu pa jim izbrani stavek v arabščino pomaga prevesti mlada ženska, ki se je v Slovenijo preselila z Bližnjega vzhoda. Maja Hodošček, ki je ob kulturnem prazniku prejela priznanje Celjske zvezde za dosežke na področju kulture, lani pa je bila tudi med prejemniki Jakopičevega priznanja, sicer v svoji praksi pogosto razmišlja o političnih vidikih izobraževanja, o tem, kakšne norme in vrednote posredujemo otrokom ter na kakšen način. Raziskuje bolj ohlapne metode učenja, v katerih so učenci samostojnejši ter prek tega razmišlja o načinih razumevanja in vzpostavljanja skupnosti. Foto: Maja Hodošček, zajem fotografije iz videa Preenostavno in prelahko

Tadej Vaukman: Vendar ne kažite tega mojemu otroku

5. 2. 2021

Vendar ne kažite tega mojemu otroku je humoren naslov razstave v ljubljanski Galeriji Škuc, ki pa za seboj nosi resno dilemo. Tadeja Vaukmana smo najprej poznali po ekscesnih, neinhibiranih fotografijah prijateljev in okolice, zdaj v družbeno manj sprejemljivi luči razkriva sebe. Posredno se torej med drugim zastavlja vprašanje, kakšen vpliv ima lahko kočljivi avtoportret na bližnje? Njegov obrat v avtoportret je bil opazen že v fotografiji, za katero je prejel nagrado skupine OHO. Tudi v avtoportretnih delih sledi svoji prepoznavni grobi estetiki banalnega vsakdana, poleg fotografij pa so na razstavi tokrat na ogled tudi kolaži, video in umetnikovi zapisi na strani, iztrgane iz knjige. V ospredju je tokrat poleg samorefleksije predvsem vprašanje, zakaj družba na samoerotiko gleda z zadrego. Kot je zapisala kustosinja razstave Kristina Ferk, so razstavljena dela odraz umetnikovih samorefleksij v zadnjem letu, ki se nanašajo na sprejemanje sebe kot skupka družbeno bolj in morda tudi manj sprejemljivih lastnosti in praks. Tadej Vaukman tako z razgaljenim telesom kot z razkritim miselnim tokom, ki ga lahko zasledimo v kratkih zapisih, stremi k nadaljnjemu raziskovanju in dokumentiranju sebstva. Foto: Simao Bessa © Galerija Škuc

Invader v MGLC

29. 1. 2021

Morda ste na ulicah že kdaj srečali majhno mozaično podobo bitja iz arkadne igre Space Invaders. Gre za dela svetovno znanega uličnega umetnika, znanega pod imenom Invader, ki je svoja dela razširil po vsem svetu. Z njegovimi deli na papirju se lahko spoznate tudi na razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, ki prikazuje razprešenost in natančnost njegove umetniške ideje, s katero duhovito in igrivo omrežuje svet, pravi kustos Božidar Zrinski.

Kakšen je bil pomen Avtonomne tovarne Rog?

22. 1. 2021

»Rog vam sicer lahko gre na živce, a za mesto je nujen« je bila ena od kritičnih misli, ki so ta teden spremljale nenadno in nasilno deložacijo uporabnikov prostorov. Podobnega mnenja so bili ob prvih poskusih rušenja leta 2016 tudi številni priznani umetniki, ki so Rog podprli s sodelovanjem na razstavi Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog. Ta razstava je bila ad hoc akcija, na katero se je odzvala domala vsa slovenska javnost, ki deluje na področju vizualnih umetnosti. Napovedana rušitev je tedaj spodbudila umetnike vseh generacij k skupnemu nastopu, razstava je tako bila po eni strani heterogen prikaz nekega trenutka na domači likovno-vizualni pokrajini in poskus demokratizacije postopka njenega nastanka. Podporo delovanju Avtonomne tovarne Rog je na tak način izrazilo okoli 100 umetnikov, med njimi tudi Jože Barši, Tobias Putrih, Zora Stančič, kolektiv IRWIN, Marjan Gumilar, Alen Ožbolt, Alenka Pirman, če naštejemo le nekatere najbolj uveljavljene in z nagradami Prešernovega sklada, Župančičevimi in drugimi nagradami priznane umetnike v Sloveniji in tujini. Oddajo o razstavi in pomenu Roga je tedaj pripravila Petra Tanko, govorili pa so – po vrstnem redu: Izidor Barši, Tilen Mihelič Kurent, Arjan Pregl, Viktor Bernik, Nina Pivk, Roman Uranjek, Žiga Kariž in Adela Železnik. Foto: Bojan Salaj

Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu

15. 1. 2021

Med razstavnimi vrhunci minulega leta je nedvomno tudi razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu v ljubljanski Narodni galeriji. Del iz zbirke, ki jo je v 16. stoletju zasnoval cesar Rudolf Drugi Habsburški, si sicer trenutno ne morete ogledati v živo, a je Narodna galerija pripravila bogate video predstavitve. Tintoretto, Veronese in Rubens je nekaj primerov velikih slikarskih imen iz zgodovine umetnosti, ki jih najdemo v zbirki s praškega gradu. Ko je Rudolf II. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, leta 1583 svojo rezidenco z Dunaja preselil v Prago, se je ta namreč razcvetela v kulturno in umetnostno središče. O razstavi in Rudolfu je pripovedovala avtorica razstave in poznavalka zbirke Eliška Fučíková, nekaj misli pa je dodala tudi direktorica Narodne galerije Barbara Jaki. Foto: Narodna galerija

Zgodba o lesu in glini

8. 1. 2021

Akademska kiparka Dragica Čadež je v slovenskem likovnem prostoru dejavna že od začetka sedemdestih let prejšnjega stoletja. S prepoznavno avtorsko likovno govorico je ustvarila obsežni opus del, med njimi veliko ciklov in pomembne javne skulpture v lesu in keramiki. Pregled njenega več kot 50 letnega dela je trenutno na ogled v Mestni galeriji Ljubljana, tej pa bo sledila še velika pregledna razstava v Kostanjevici na Krki. V tokratni oddaji Likovni odmevi bomo predstavili njeno delo in trenutno razstavo, ki nosi naslov Zgodba o lesu in glini. Aleksandra Saška Gruden se je z avtorico Dragico Čadež pogovarjala o njenem ustvarjanju, ki ga v enem delu zaznamuje tudi posvečenost keramiki, saj je bila pobudnica in ustanoviteljica združenja keramikov Slovenije in trienala keramike UNICUM. Foto: Dragica Čadež, Zgodba o lesu in glini, Mestna galerija Ljubljana, 2020 avtor fotografije: Andrej Peunik

Jezusovo rojstvo v likovni umetnosti

25. 12. 2020

Zakaj je pomembno ali je Jezus gol ali ne? Kakšna je Jožefova vloga ob rojstvu? Katere konvencije upodabljanja Jezusovega rojstva je s svojo sliko kršil Caravaggio? To je le nekaj poudarkov pogovora z umetnostnim zgodovinarjem Levom Menašejem, med drugim tudi avtorjem knjige o Mariji v slovenski umetnosti. V oddaji pa tudi o tem, kako se je motiv, ki se je začel uveljavljati v 4. stoletju, razvijal skozi čas. Foto: Caravaggio, Jezusovo rojstvo s sv. Frančiškom in sv. Lovrencom, izrez fotografije, vir: Wikimedia

Southwind - s šestmetrskim parnikom po Mississippiju

18. 12. 2020

“Rojenemu v Jugoslaviji v socializmu, leta 81, mi je bila romantizirana podoba Amerike vžigosana. Pod prste sem dobil zgodbe Huckleberryja Finna in Toma Sawyerja, iz zvočnikov pa so se drli Dylan, Young, Rollingi in Zeppelini. S kokakolo.” Tako umetnik Mark Požlep razmišlja v projektu Southwind, v okviru katerega sta z Maximom Berthoujem preplula Mississippi, da bi doživela sodobno ameriško družbo ob tej mitološki reki. Projekt je na ogled na spletni strani ljubljanske Galerije Gallery, nove objave bodo sledile še do konca leta. Foto: Mark Požlep

Festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint

11. 12. 2020

Žarišča intermedijske umetnosti se svojevrstno in angažirano odzivajo na družbene spremembe, menijo ustvarjalci novogoriškega festivala Pixxelpoint. Letošnja, 21. izdaja je posvečena slovenskim festivalom, ki delujejo na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije. S projekti domačih in tujih umetnikov se bodo predstavili MFRU, KIBLIX, Specuulum Artium, SONICA, Svetlobna gverila in IZIS. Zaradi epidemije je organizator Kulturni dom Nova Gorica festival v celoti preselil na splet in družbena omrežja. Oddajo je pripravila Tatjana Gregorič, sodelavka Radia Koper v studiu Nova Gorica, festival pa bosta predstavila Pavla Jarc, vodja projekta in direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, ter Sendi Mango, koordinatorka festivala in članica umetniške skupine BridA. Foto: BridA, Trackeds Houston računalniška animacija na digitalno fotografijo, 2014

Jedro programa MFRU ima letos naslov Infrastrukturni kompleks: predrugačena zemlja

4. 12. 2020

Mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru je v začetkih, poteka že od leta 1994, opravil pionirsko delo pri predstavljanju in razvoju teorije in umetniške prakse računalniške umetnosti in novih medijev pri nas. Letošnja 26. izdaja festivala se je zaradi znanih razmer po večini preselila na splet. Spletna platforma predstavlja umetnike, teoretike ter druge strokovnjake, ki se posvečajo širšemu področju računalniških tehnologij ter z njimi povezanim družbenim, ekonomskim, političnim in ekološkimi vprašanjem. O festivalu MFRU se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z Mihom Horvatom, vodjem projekta Kons, ter kuratorko festivala Tjašo Pogačar. Foto: spletna stran MFRU

Razstavne strategije v času, ko so galerije in muzeji zaprti za javnost

27. 11. 2020

»Slovenska kultura še nikoli ni imela take konkurence kot v času pandemije«. Tako je v prvem valu epidemije v zapisu na spletnem portalu Kulturnik razmišljala Alenka Pirman - umetnica, urednica, publicistka in doktorandka heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kakšne trende smo lahko v odzivu razstavišč opazili v prvem valu in kakšne v drugem? Kako se lahko kulturna ponudba na spletu sooči s številnimi motnjami pozornosti in z nenadzorovanim kontekstom? Kakšne specifike naj upošteva vizualna umetnost, ko se preseli na splet? Foto: EPA

»Umetnost je vedno nekaj drugega« - Ivan Kožarić (1921-1920)

20. 11. 2020

»Umetnost je vedno nekaj drugega«. »Umetnost se nenehno izmika«. Tako je razmišljal ta teden umrli umetnik in akademik Ivan Kožarić. Eden najpomembnejših hrvaških kiparjev, rojen leta 1921, je duhovito in pronicljivo tematiziral nenehne spremembe in preizpraševal temelje svoje umetnosti. Leta 1971 je tako denimo prebarval svoj celotni atelje, ki je pozneje kot osrčje njegovega ustvarjanja doživel še vrsto transformacij, Kožarić pa je znan tudi po uničevanju svojih eksponatov. V njegovem svetu se je vse lahko spremenilo v umetnost in obratno, v umetniško vrednost je bilo vedno mogoče dvomiti. Umetnost Ivana Kožarića se izmika definicijam. Med drugim je bil član kultne neoavantgardne hrvaške skupine Gorgona, pred svojim časom pa so bila tudi njegova kiparska dela, s katerimi je razmišljal o negativnem prostoru in praznini. Maja Žel Nolda je ob priložnosti njegove pregledne razstave v Mestni galeriji Ljubljana pred štirimi leti pred mikrofon povabila sokustosinjo razstave Matejo Podlesnik. FOTO: Boris Cvjetanović, MSU Zagreb, Kožarićev atelje

Cukrarna - kako graditi identiteto novih prostorov za umetnost?

13. 11. 2020

Medtem, ko je naše kulturno življenje bolj ali manj ustavljeno, pa institucije ne počivajo – tako napreduje tudi prenova Cukrarne v Ljubljani. Prostor s pestro zgodovino počasi dobiva novo podobo, kakšna pa bo vsebina novih prostorov za sodobno umetnost, bo razmišljala Alenka Gregorič, umetniška vodja Cukrarne. Foto: arhiv MOL-a

Sašo Sedlaček – Oblomo: Zaposlen z nedelom

6. 11. 2020

Vrata galerij so trenutno zaprta – a v ljubljanskem projektnem prostoru Aksioma so zato odprli okna. Razstavo Oblomo Saša Sedlačka si namreč lahko ogledate kar s ceste, od koder lahko kujete tudi svoje kriptovalute, in sicer – z mirovanjem. Ko aplikacija zazna našo nedejavnost pred kamero, nas namreč nagradi z nakazilom kriptokovancev. Umetnik želi tako odpreti razmislek o lenobi ter delu v sodobnem času.

Petdeset let od smrti Vena Pilona

30. 10. 2020

Spomnimo se predvsem njegovih platen domačega okolja Vipavske doline, upodobljenega z navidezno okornimi potezami, statičnimi figurami in reducirano barvno paleto, a je njegov opus prešel številne spremembe. Vena Pilona, enega od pomembnejših slovenskih umetnikov, ob petdeseti obletnici njegove smrti predstavlja Tina Ponebšek, direktorica galerije v Ajdovščini, ki nosi njegovo ime. Foto: Veno Pilon: Ajdovščina, 1925, olje na platnu, PGA 12S, vir: Pilonova galerija

Nora Turato - eto ti na

23. 10. 2020

Oglaševalski slogani, politične parole, spletne modrosti, fragmenti popularne kulture, citati iz filmov, literature in gledališča … vsi ti jezikovni izseki se nehierarhično znajdejo v intenzivnih in glasnih performansih Nore Turato. Pastiš fragmetnov našega z lingvističnimi dražljaji nasičenega vsakdanjika druži predvsem oseba same umetnice. Sestavlja jih asociativno, prej po zvočni bližini, kot logiki pomena – njeni performansi bolj zvenijo, kot pomenijo, je ob razstavi zapisal kurator Vladimir Vidmar. To se kaže tudi v njenih likovnih delih – monumentalne slike žarijo v močnih barvah in kombinirajo umetničin rokopis z tipografijami, znanimi iz oglaševanja. Kako v svojem delu prepleta različne vire, v oddaji razmišlja umetnica Nora Turato, njeno razstavo eto ti na v ljubljanskem MGLC pa predstavlja tudi kurator Vladimir Vidmar. Foto: Hrvoje Franjić

Andrzej Wróblewski - Čakalnica

16. 10. 2020

Človek, ki se med čakanjem spremeni v stol je morda najbolj samosvoj motiv poljskega povojnega modernista Andrzeja Wróblewskega. Eden od vodilnih poljskih umetnikov dvajsetega stoletja postaja v zadnjem času kljub svoji prezgodnji smrti pri 29ih letih, uveljavljen tudi na mednarodni ravni. Njegova pozna dela so na ogled v ljubljanski Moderni galeriji na razstavi Čakalnica, ki je nastala v sodelovanju s fundacijo Andrzej Wróblewski in inšititutom Adama Mickiewicza. Razstavo in avtorja predstavlja Marko Jenko, eden od treh kustosov, saj se kot kustosa podpisujeta tudi Wojciech Grzybała in Magdalena Ziółkowska. Foto: Andrzej Wróblewski: Čakalnica II (Spremenitev v stol I), 1956, olje na platnu, Narodni muzej, Krakov ter (Raztrgani mož II), n. d., gvaš na papirju, zasebna zbirka, Poljska; vir: Fundacija Andrzej Wróblewski, izrez fotografij

20 let zbirke Arteast 2000+

9. 10. 2020

24. junija 2000 je bilo slovesno odprtje razstave Mednarodna zbirka Arteast 2000+. Umetnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom. Od 60-ih let do danes. V še neobnovljeni nekdanji vojašnici na Metelkovi 22 so bila na ogled dela 85 umetnikov in umetniških kolektivov, ki so vključevali najpomembnejše protagoniste vzhodnoevropske avantgardne umetnosti, skupaj z nekaterimi uveljavljenimi velikimi imeni zahodne umetnosti. Zbirka Arteast 2000+, kot prva muzejska zbirka, ki se je oblikovala in nastajala s poudarkom na vzhodnoevropskih povojnih avantgardah v širšem mednarodnem kontekstu, je zaslovela po tem, da podaja obsežen pregled umetnosti v regiji. Pri tem omogoča vpogled v skupne družbenopolitične problematike, ki so v ospredju dela umetnikov v nekdanjih socialističnih državah ter pri tem izrisuje, kako so se te države razvijale od šestdesetih let preko tranzicijskega obdobja v devetdesetih letih do sedanjega konteksta globalnega neoliberalnega kapitalizma. Skupaj s sodelavci in z mednarodnimi svetovalci jo je zasnovala Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije. Leta 2011 je zbirka postala jedro novega Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, ki deluje v sklopu Moderne galerije. Več o mednarodni zbirki Arteast 2000+, ki je v 20 letih zastavljala različna vprašanja ter ponujala različne tematske poudarke in obiskala mnoge galerije po svetu, pa v pogovoru z Zdenko Badovinac, ki jo je pred mikrofon oddaje Likovni odmevi povabila Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Kazimir Malevič: Zadnja futuristična razstava, Beograd, 1985-86, foto: Lado Mlekuž, Matija Pavlovec, www.mg-lj.si

Živi objekt

2. 10. 2020

Ob posledicah vsesplošnega razvoja tehnologij in njihovega pospešenega vstopanja v vse ravni našega bivanja, se zastavljajo vprašanja o tem kaj je danes biti človeški, kaj je prava bit človeka in kaj je človek v odnosu do narave in drugih živih bitij. Te teme raziskuje razstava Živi objekt, ki je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana in jo bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi. Na razstavi, ki jo je kurirala Alenka Trebušak, se predstavlja pet umetnic Špela Petrič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič in Polona Tratnik. Projekte, pri katerih so sodelovali strokovnjaki naravoslovnih in humanističnih znanosti, v oddaji predstavlja kustosinja in nekaj umetnic. Foto: Špela Petrič - Skotopoiesis, avtor fotografije: Miha Turšič, izrez fotografije

Dr. Milček Komelj: Stolenica Novomeške pomladi

25. 9. 2020

Vrhunec praznovanj ob stoti obletnici Novomeške pomladi, slovenske umetniške manifestacije bo - poleg prireditve, ki jo pripravlja Anton Podbevšek teater - odprtje osrednje razstave Let novomeške pomladi v Dolnjskem muzeju. Zasnovana je kot preplet treh različnih umetnostnih zvrsti: likovne, literarne in glasbene in predstavlja poskus retrospektive prve pokrajinske umetniške razstave v Novem mestu. Ob tem: ramislek doktorja Milčka Komelja, slavnostnega govornika na odprtju:

Bill Fontana - Primal Energies

19. 9. 2020

V galeriji Kunsthaus v avstrijskem Gradcu se z veliko samostojno razstavo, imenovano Primal Energies (Prvinske energije) predstavlja Bill Fontana, ameriški pionir zvočne umetnosti, ki že desetletja deluje na mednarodni umetniški sceni. Hkrati v okviru Graškega kulturnega leta 2020 predstavlja projekt Sonic Projections (Zvočne projekcije), ki se odvija v zunanjem, mestnem okolju. Oba projekta, ki ju imenuje „zvočna skulptura“, tematizirata naše okolje. Fontana je zvočne skulpture začel izdelovati leta 1976, pri delu pa uporablja urbano okolje kot živi vir glasbenih informacij, vse s potencialom, da poslušalcu pričara vizualne podobe. Oddajo, v kateri lahko slišite tudi zvočne izseke umetnikove aktualne instalacije, je pripravila Aleksandra Saška Gruden, Fontano in njegove projekte pa predstavlja kustosinja razstave Katrin Bucher Trantow. Foto: Fb stran Kunsthaus Graz, N. Lackner

Jasmina Cibic – Fundus prizadevanja

11. 9. 2020

Darila nas povezujejo, vzpostavljajo odnose med nami, a so tudi obveza. Ko prejmemo darilo, se pričakuje, da ga vrnemo, je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razmišljal že antropolog Marcel Mauss, kakšno vlogo pa ima kulturno darilo v kontekstu politike pa se s svojo razstavo Fundus prizadevanja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sprašuje priznana umetnica Jasmina Cibic. V ospredju zanimanja avtorice, ki nas je leta 2013 zastopala na 55. mednarodnem beneškem umetniškem bienalu, je že dlje časa t.i. mehka moč, način doseganja političnih ciljev s promocijo skupnih vrednot in ne s silo. Kakšnim ciljem so namenjena kulturna darila v kontekstu politike? Foto: J. Cibic: Darilo: Prvo dejanje (2019), enokanalni HD video, 23 minut 43 sekund, stereo; sonaročnik in soproducent FLAMIN – Film London Artists’ Moving Image Network s finančno podporo Arts Council England, steirischer herbst '19, macLYON; koproducent Waddington Studios London. Film so podprli: Cooper Gallery DJCAD, University of Dundee, Northern Film School, Umetnostna galerija Maribor, Muzej Jugoslavije, OZN Ženeva, Espace Niemayer. Z dovoljenjem umetnice. foto: Jasmina Cibic

Pristanišče raznolikosti

4. 9. 2020

Evropska prestolnica kulture spada med večje mednarodne kulturne dogodke. Letos je poleg mesta Galway na Irskem prestolnica nam bližja Reka na Hrvaškem, obe pa je, tako kot ostali svet, zaznamovala epidemija. V oddaji predstavljamo program Kulturne prestolnice v Reki, ki so ga morali na novo vzpostaviti in ovrednotiti. O tem je Aleksandri Saški Gruden spregovorila direktorica družbe EPK Reka Irena Kregar Šegota.

Zoran in Ivan Smiljanić: Črni plamen – strip o požigu Narodnega doma v Trstu

28. 8. 2020

Zoran Smiljanić je risar v celovitem pomenu besede. Stripar, ilustrator, oblikovalec, pa scenarist in še kaj. Ljubitelj filma. In če bi njegove stripe spravili na filmsko platno, bi ogledal najbrž zahteval več ur. Rad namreč postreže z obsežnimi upodobitvami zgodovinskih dogodkov in tokrat je s sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem kot soscenaristom, ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravil 110 strani dolg strip Črni plamen. V knjižni obliki je točno na dan obletnice, 13. julija letos izšel v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. Zorana in Ivana Smiljanića je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš. na sliki: izrez iz stripa Črni plamen

Študija vzporednic med vizualno umetnostjo in glasbo

21. 8. 2020

V Likovnih odmevih se bomo tokrat posvetili vzporednicam med vizualno umetnostjo in glasbo. Boštjan Jurečič, akademski slikar in novinar na področju kulture in umetnosti na Televiziji Slovenija, je namreč o tem napisal knjigo, ki je izšla v angleščini pri založbi Cambridge Scholars Publishing. V svoji, lahko bi rekli kar radikalni študiji preizprašuje nekatere ustaljene umetnostnozgodovinske definicije kontinuitet med mojstri, kot je na primer Rembrandt, in sodobniki, kot je denimo Jeef Koons. Kot pravi, je pri vizualni umetnosti težava v tem, da v isti predal uvrščamo nekaj, kar ne paše skupaj. To dokazuje v primerjavah s kontinuitetami v glasbeni umetnosti. O njegovih teoretičnih izhodiščih in dognanjih se je z Boštjanom Jurečičem pogovarjal Žiga Bratoš. Foto naslovnice: Žiga Bratoš

Majolika – simbol veselja, druženja in del slovenske duhovne identitete

14. 8. 2020

Ročka za vino majolika je dobila ime po istoimenski keramični tehniki, ki so jo razvili v osrednji Aziji. Zanimivo, slovenske majolike so po večini narejene v drugačni keramični tehniki, najbolj pa so se razširile v 20. stoletju – tudi zaradi kamniške tovarne Svit, ki je izdelovala kamniške majolike. Majolika kot oblika posode še zdaleč ni samo slovenska, navsezadnje je bila uvožena iz Italije, kljub temu pa je postala del slovenske duhovne identitete, povezana je tudi s simboliko druženja in dobro voljo. Strokovno obdelavo je zdaj majolika doživela z razstavo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi, ki jo je pripravil v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik. O majoliki smo se pogovarjali s soavtorico razstave dr. Matejo Kos iz Narodnega muzeja, pred mikrofon pa smo povabili tudi zadnjo vodjo slikarske delavnice v tovarni Svit Kamnik Ireno Radej. Foto: Levo: Ročka za vino – majolika, Nemški dol, pred letom 1871, beloprstena keramika Desno: Ročka za vino – majolika (Mali grad), ETI Svit, Kamnik, 1980-1990, beloprstena keramika Vir: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko

Tina Dobrajc: Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton

7. 8. 2020

Odločna, celo jezna dekleta v mračnih okoljih že dolgo naseljujejo slike uveljavljene umetnice Tine Dobrajc. S spojem sodobnih ter tradicionalnih in folklornih elementov, kot so avbe, razmišlja o kulturi, ki nas določa. Tudi na njeni najnovejši razstavi v ljubljanski galeriji Kresija, je v ospredju prav ta vidik. Slikarka namreč z razstavo Žival sem, ujeta v tvoj beton nadaljuje svojo prepoznavno estetsko in vsebinsko usmeritev. Na ogled je njena novejša produkcija, ki jo je delno pripravila z mislimi na razstavni prostor galerije Kresija. Že z ulice skozi velika izložbena okna galerije Kresija opazimo njene sugestivne prizore v zloveščo naravo uvrščenih živali in deklet, opremljenih s prepoznavnimi simboli slovenske domačijskosti in mitologije. Tradicije pa ne želi izničiti, temveč o njej kritično razmisliti. Foto: Tina Dobrajc: Catcalling, 2020, akril in mesana tehnika na platnu, 270x178, vir: Galerija Kresija

Mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS

31. 7. 2020

Kolaž se je v začetku 20. stoletja uveljavil kot prekinitev tradicije in metafora sodobnega življenja. Kako ga uporabljajo sodobni umetniki, si lahko še dober teden dni ogledate na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju. Iza Pevec je pred mikrofon povabila sokuratorko festivala Marušo Štibelj in razstavljajočo umetnico Evo Mlinar. Eva Mlinar je poleg oblikovanja vizualnih komunikacij študirala umetnostno zgodovino, to je razvidno tudi iz njenih kolažev, ki pogosto zajemajo prav iz bogate zakladnice podob iz oddaljenih stoletij. Tudi Maruša Štibelj ni le sokuratorka festivala, temveč umetnica, ki se posveča prav kolažu. Foto: Eva Mlinar Hubris, iz serije Vinjete straholjubca, digitalni kolaž, 2019, vir: arhiv umetnice

Edvard Zajec: Pisma (1980 – 2018), Syracuse – Trst

24. 7. 2020

V založništvu zavoda Delak je izšla knjiga Edvard Zajec: Pisma (1980 – 2018), Syracuse – Trst. Tržaški Slovenec Edvard Zajec je svetovni pionir računalniške umetnosti, ki se je s spajanjem likovne umetnosti in informacijskih tehnologij ukvarjal od sredine 60.ih let preteklega stoletja. Po končanem študiju slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je odšel v Združene države Amerike, kjer je ustvarjal in deloval vse svoje ustvarjalno življenje. V knjigi so zbrana pisma, ki jih je Edvard Zajec pošiljal prijatelju in umetniškemu sodelavcu, pianistu Aleksandru Rojcu v rodni Trst. O Edvardu Zajcu in pričujoči knjigi je v oddaji Likovni odmevi spregovoril Dragan Živadinov. Vabimo vas k poslušanju! »On ni izgubljeni sin, on ni neznani umetnik, ampak je umetnik, ki zgradil 21. stoletje za Slovence.« Dragan Živadinov Informatrix, stran 44, vir: www.edwardzajec.com

Fotoaparat in vojna

17. 7. 2020

Druga svetovna vojna je bila tudi vojna fotografskih podob, je v katalogu razstave zapisal njen soavtor Miklavž Komelj. Vse vpletene smeri so namreč fotografijo premišljeno uporabljale kot del svoje propagande. Moči fotografije se je zavedala tako okupacijska stran kot odporniško gibanje. Raba fotografije je bila premišljena in regulirana – pravilnik partizanskih fotoreporterjev je tako določal primerne motive in poudarjal, naj fotografije spremlja zapis, kaj predstavljajo. Fotografija pa ima tudi obremenilno moč, zato verjetno ni presenetljivo, da razstava Fotoaparat in vojna v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine Slovenije predstavlja več partizanskega kot domobranskega gradiva. S soavtoricama razstave Katarino Jurjávčič in Moniko Kokalj Kočevar se je pogovarjala Iza Pevec. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Galerija za mir

10. 7. 2020

Vprašanja povezana s politizacijo umetnosti, vlogo umetnosti v družbi in njenim pomenom nekoč in danes so še vedno aktualna. V prostorih Umetnostne galerije Maribor jih obravnava skupinska mednarodna razstava Galerija za mir, ki je zasnovana na delih iz zbirke in arhiva Koroške galerije likovnih umetnosti. Pobudnik nastanka ne le zbirke temveč tudi Koroške galerije likovnih umetnosti Karel Pečko jo je začel snovati kmalu po ustanovitvi Koroške galerije, leta 1957, ko se je ta imenovala še Umetnostni paviljon. Zaradi štirih velikih mednarodnih razstav, ki so bile leta 1966, 75, 79 in 85, je mesto Slovenj Gradec leta 1989 tudi dobilo naziv Mesto glasnik miru. V oddaji Likovni odmevi bo o razstavi Galerija za mir in njeni zasnovi v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedala kustosinja razstave in direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik.

Organskofuturistične lovke skulptur Andreja Škufce v MGLC

3. 7. 2020

Nekatere oblike in površine, kot jih srečamo v industrijskem oblikovanju, se širijo vsepovsod. So skoraj nalezljive, tako kot melodije pop pesmi, ki se nam popevajo proti naši volji. Podobno velja za predimenzionirane črne skulpture umetnika Andreja Škufce, ki se trenutno na videz nenadzorovano razraščajo po prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega center v Ljubljani. Naslov Črni trg med drugim namiguje na prostor trgovanja zunaj pravnih okvirov in lovkasto širjenje komunikacije in dobrin v tem kontekstu, a ima razstava več plasti, o katerih se je z Andrejem Škufco pogovarjala Iza Pevec.

Plečnikovo nagrado je letos prejel Islamski versko-kulturni center

26. 6. 2020

Islamski versko-kulturni center v Ljubljani je urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek tudi v evropskem merilu. Tako je odločila žirija za Plečnikovo nagrado 2020. V ponedeljek so nagrado prejeli Vasa J. Perović, Christophe Riss in Matija Bevk. Kot piše v utemeljitvi, je veduta Ljubljane z nagrajenim versko-kulturnim centrom po nekaj desetletjih zatišja končno pridobila vrhunsko javno arhitekturo senzibilne monumentalnosti. Ob tej priložnosti lahko ponovno slišite oddajo Likovni odmevi, v kateri je o kompleksu v pogovoru z Markom Goljo razmišljal Matija Bevk. Foto: BoBo

Sergej Kapus, letošnji prejemnik nagrade Riharda Jakopiča

19. 6. 2020

Ta teden so v Moderni galeriji v Ljubljani podelili osrednjo nagrado in priznanja na področju vizualne umetnosti. Nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo je prejel umetnik in teoretik Sergej Kapus, ki ga v slikarstvu zanima časovni vidik, v njegovih slikah pa zaznamo odmev ameriškega visokega modernizma, od katerega se je sicer tudi ključno odmaknil. Ključna zanj je problematizacija vidnega in raziskave njegovih zmuzljivih odnosov. Njegova dela so trenutno na ogled tudi na razstavi v Galeriji ZDSLU v Ljubljani. Več o svojem delu in razumevanju umetnosti pa je Sergej Kapus povedal v oddaji Likovni odmevi, ki sledi. FOTO: Klemen Smrtnik

Telesni razlom - Uršula Berlot

12. 6. 2020

Poskus zajemanja izmuzljivih vidikov realnosti je v ospredju dela umetnice Uršule Berlot. Pri tem se pogosto naslanja na znanstvene postopke in tehnologije. To velja tudi za njeno novo razstavo Telesni razlom v Mestni galeriji Nova Gorica, ki razmišlja o vprašanjih realnosti in posnetka ter načinih naše zaznave. Umetnico, ki je prepoznavna po svojih prosojnih prostorskih postavitvah, tokrat zanimata predvsem zamegljevanje realnega in simuliranega in fleksibilnost našega pogleda.

100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru

5. 6. 2020

Društvo likovnih umetnikov Maribor letos praznuje jubilej, 100 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. Zato so se že v letu 2019 posvetili strokovni pripravi gradiv, ki analitično obdelajo stoletno obdobje likovnega delovanja s stališča zgodovinske faktografije in umetnostno-zgodovinske analize ter vrednotenja viškov likovne dediščine s popisom vseh ustvarjalcev v stoletnem obdobju. V oddaji bomo predstavili dejavnosti Društva likovnih umetnikov Maribor ter monografijo DLUM 100 let OLD, ki predstavlja v jubilejnem letu enega ključnih dokumentov presečne analize likovnega delovanja v okviru klasičnih likovnih disciplin. O tem je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedal predsednik Društva likovnih umetnikov Maribor akademski slikar doktor Vojko Pogačar.

Simulakrum tradicije - Metka Kavčič

29. 5. 2020

Metka Kavčič letos praznuje 20-letnico samostojnega umetniškega ustvarjanja in okrogel življenjski jubilej, 60. rojstni dan. Že od otroških let je spremljala umetnost in umetnike, ki so prihajali v atelje njenega očeta Maksa Kavčiča, slikarja, scenografa, restavratorja in univerzitetnega predavatelja. Sicer pa je njena umetniška pot nekoliko zavita. Po diplomi iz likovne vzgoje na mariborski Pedagoški fakulteti je nadaljevala študij kiparstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost ter končala še specialistični študij konservatorstva in restavratorstva. Dobro desetletje je kot restavratorka delala v Pokrajinskem muzeju Ptuj, zadnjih 20 let deluje kot samozaposlena v kulturi. Na pregledni razstavi Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje umetnica predstavlja izbor 31 kiparskih del, nastalih v dveh desetletjih njenega samostojnega umetniškega ustvarjanja. Z Metko Kavčič se je pogovarjala Brigita Mohorič. Foto: Igor Napast

Enej Gala: Na ramenih pritlikavcev

22. 5. 2020

Primorski umetnik Enej Gala je študiral slikarstvo na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Še vedno je zavezan risbi in sliki, ustvarja pa tudi skulpture in v zadnjem času lutke. Ne glede na medij v svoji likovni formi ohranja oblikovno in vsebinsko rdečo nit – humorno in hkrati resno družbeno kritiko. Na tokratni razstavi z naslovom Na ramenih pritlikavcev v Galeriji Kresija v Ljubljani večplastno prevprašuje probleme, ki izhajajo iz naše subjektivnosti – intelektualne in telesne okornosti in minljivosti. Upanje za izhod iz teh naših okvirov sta od nekdaj pomenili znanost in umetnost. A kaj, ko so bili in so za številne ''velikane'' znanstveni artefakti in umetniška dela le zbirateljski objekti aristokratskega elitizma. Velikani raje mečejo sence, kot da bi nas sprejeli na svoja ramena in nam razširili pogled. V oddaji Likovni odmevi se je z Enejem Galo o novi razstavi in o njegovem preteklem ustvarjanju pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Galerija Kresija

Vloga ZDSLU

15. 5. 2020

Galerije in muzeji so se sicer že odprli, a krizni čas jih bo zaznamoval še za nekaj časa. Poleg tega je epidemija izpostavila nekatere težave, kot je manko umetniškega trga, s katerim se likovno področje sooča tudi sicer. Tudi Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov skuša aktivno pomagati likovnim ustvarjalcem z različnimi rešitvami. Svojo vlogo in naloge je času epidemije razširila predvsem na medmrežje, kjer je vzpostavila nove možnosti za predstavljanje likovnih del in delovanje posameznih društev. ZDSLU pod svojo streho namreč združuje devet regionalnih združenj likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Aleksandra Saška Gruden se je še v času, ko so bili galerije in muzeji zaprti, pogovarjala s predsednikom ZDSLU akademskim slikarjem Alešem Sedmakom.

Transgresije: prostor, meja, rob

8. 5. 2020

Galerije in muzeji se v tem tednu ponovno odpirajo, že prejšnji teden so se zrahljale tudi omejitve občinskih meja. V tem kontekstu je zanimiv razmislek o mejah, kot jih med drugim tematizira skupinska razstava Transgresije kuratorja Marka Košana, kustosa Koroške galerije likovnih umetnosti. Na razstavi se s pestrim naborom likovnih del predstavlja osem umetnikov, razstavo pa so v Mestni galeriji Nova Gorica postavili le nekaj dni pred pandemijo korona virusa v Sloveniji. Ob odprtju je oddajo o razstavi pripravila Tatjana Gregorič. Vir fotografije: osebni arhiv/Matej Vidmar

Spregledani vidiki vsakdana

1. 5. 2020

Kako preživeti, kakšni so produkcijski pogoji ustvarjanja, kakšen odnos se ustvarja med umetnikom in družbo je nekaj vprašanj, ki jih je v svojem projektu Dialog v kuhinji leta 2006 enajstim umetnikom zastavila Tanja Lažetić. V pogovoru na praznik dela, 1. maj, tako Tanja Lažetić razmišlja tudi o teh vprašanjih. Njeno raznoliko delo sicer pomembno zaznamuje razmislek o vsakdanu, dejstvih in pojavih, ki jih neredko spregledamo. V zgodnejših delih je pogosto tematizirala dom – tega v času, ko smo doma več kot prej, čutimo in razumemo drugače. Prav na začetku epidemije je Tanja Lažetić na rezidenci v Nemčiji razmišljala o dotiku, zanimivo pa je, da imajo tudi številni izmed njenih starejših projektov v kontekstu epidemije nov pomen. Vir fotografije: osebn arhiv avtorice

500 let od smrti Rafaela

24. 4. 2020

“Vzdušje miru in miline, ki se zdita brezčasna in prevevata njegove figure, pa natančen in pravilen, a hkrati očarljivo preprost in enostaven figurativen prikaz abstraktnih teoloških, filozofskih in celo poetoloških pojmov, ki ju premorejo njegova dela, sta tista vidno-nevidna skrivnost in lepota Rafaelovih slik.” Tako je ustvarjanje tega priljubljenega umetnika v uvodu v prestižno monografijo Božanski Rafael opisal Igor Škamperle, profesor na oddelku sociologija kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti. 6.aprila je minilo 500 let od Rafaelove smrti, ki je umrl star zgolj 37 let. Vrhunec jubileja naj bi bila razstava Rafael v rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale, ki zdaj seveda sameva. Med več kot 100 slikarjevimi deli pa se lahko sprehodimo virtualno, in sicer na spletni platformi Musement, kjer je zaživel virtualni muzej. O umetnikovem delu ter kulturnem ozračju, v katerem je ustvarjal, je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal prof. Igor Škamperle.

Simbolno oživljanje ulice

17. 4. 2020

V času samoizolacije ter otrplosti javnega življenja se je skupina fotografov odločila simbolno oživiti ulico. “Prostor, v katerem običajno ustvarjamo in razstavljamo, je bil večini izmed nas odvzet, zato bomo fotografije projicirali z domačega okna na sosednjo stavbo,” o svoji odločitvi pravijo člani kolektiva Manja Zore, Marisa Popovič, Katja Goljat, Matjaž Rušt, Robert Marin in Klemen Skubic. Destdnevni projekt fotogank vsak dan predstavi dva avtorja, fotografije vsak dan ob 21 uri projicirajo na fasado stavbe na Trubarjevi cesti v Ljubljani, projekcije pa prenašajo tudi na Facebook strani projekta. Nekateri umetniki življenje v času epidemije tematizirajo neposredno, drugi bolj posredno.

Umetnost v izolaciji

20. 3. 2020

V času, ko so galerije in muzeji zaprli svoja vrata, so številne ustanove pripravile virtualni program, o katerem smo ta teden že poročali v naši oddaji Svet kulture. Mestna galerija Ljubljana pa je umetnike pozvala, naj jim pošljejo dela, ki nastajajo v času samoizolacije. Spletno razstavo bodo na svoji Facebook strani odprli nocoj ob 19h, sledila bodo tudi naknadna odprtja. Prispela dela se s težkimi časi soočajo s humorjem, med deli pa najdemo tudi razmislek o vlogi medijev v teh časih. Iza Pevec se je z vodjo galerije, Alenko Gregorič pogovorjala o projektu Umetnost v izolaciji ter nekaterih temah, ki jih nagovarjajo umetniki.

Goran Bertok

13. 3. 2020

Čeprav je umetnik Goran Bertok diplomirani novinar, tega poklica nikoli ni opravljal. Deluje namreč kot fotograf. Njegove fotografije pa so vse prej kot običajne. Zanimajo ga meje človeškega telesa, približevanje smrti, spogledovanje z njo in kaj ostane od človeka po smrti. V ljubljanski galeriji Photon je razstavil fotografsko serijo Lakota, ki na umetniško-portretni način prikazuje mlado anoreksično žensko. V spremnem besedilu so med drugim zapisali: »Goran Bertok se tudi v najnovejši seriji ukvarja z minljivostjo človeškega telesa. Vendar iz nekoliko drugačne perspektive; predstavi nam iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane.« Z avtorjem se je o tem in njegovih prejšnjih projektih pogovarjal Žiga Bratoš. Foto: Goran Bertok

Frank Uwe Laysiepen – Ulay (1943 – 2020)

6. 3. 2020

»Vsak sčasoma pride nekam. Smrt je ultimativen odgovor. Ampak življenje je absolutno.« Tako je razmišljal ta preminuli konceptualni umetniki Ulay, odličen pripovedovalec, ki velja za pionirja body arta, performansa in polaroidne fotografije. Ulay je bil rojen v Nemčiji, velik del življenja je preživel v Amsterdamu, zadnjih 11 let pa v Ljubljani, kjer je lani odprl vrata projektni prostor Fundacija Ulay, ki skrbi za njegov opus in podpira mlade umetnike. Iza Pevec je pred mikrofon povabila poznavalca njegovega dela, Tevža Logarja, fundacijo Ulay pa je predstavila Hana Ostan Ožbolt. Fotografija: performans na razstavi Jaz drugi, Andrej Peunik/MGML

O letošnjem razstavnem programu dunajskega muzeja Albertina

28. 2. 2020

Muzej Albertina na Dunaju predstavlja dela od francoskega impresionizma in fovizma do del ekspresionističnih skupin umetnikov in ruske avantgarde. Zdaj je na ogled ena najpomembnejših evropskih zbirk modernistične umetnosti, zbirka Herberta Batlinerja, hkrati si je mogoče ogledati razstavo del Wilhelma Leibla, predstavljajo pa tudi grafična dela renesanse od Dürerja do Brueghla iz svoje bogate muzejske zbirke, ki vsebuje več kot milijon risb in odtisov od pozne gotike do danes. O programu muzeja Albertina se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorjem muzeja Klausom Albrechtom Schröderjem.

Srbski modernizem

21. 2. 2020

V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava z naslovom Srbski modernizem 1880–1950: 86 del – predvsem oljne slike, ob tem pa še nekaj kipov in grafik, ki jih hrani eden najstarejših kulturnih hramov v Srbiji, Galerija Srbske matice iz Novega Sada. Razstava med drugim kaže na pomen mednarodnega sodelovanja kulturnih ustanov danes in nekoč. Žiga Bratoš je pred mikrofon povabil koordinatorja projekta, dr. Andreja Smrekarja, avtorico razstave dr. Tijano Palkovljević Bugarski in direktorico Narodne galerije v Ljubljani dr. Barbaro Jaki.

Arhitekt Matija Bevk o Muslimanskem kulturnem centru

14. 2. 2020

Ljubljanska džamija in Muslimanski kulturni center sta bila celosten izziv. Zdaj, ko je kompleks dokončan, bo več o projektu in arhitekturnih rešitvah povedal Matija Bevk iz biroja Bevk Perović arhitekti (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.

Ptičji pogled na vsakdanje življenje

7. 2. 2020

Kolorist Živko Marušič se na razstavi Približevanja v Bežigrajski galeriji 1 predstavlja v enobarvni luči, podobe pa temeljijo na fotografskem pogledu. Večinoma gre za doslej neznana dela iz zbirke Obalnih galerij Piran in iz zasebnih zbirk, nastala pa so v letih med 1977 in 1980. Manj znan del njegovega opusa so v Bežigrajskih galerijah predstavili že leta 2016, ko so bile med drugim na ogled umetnikove skulpture. V tokratnih Likovnih odmevih ponavljamo oddajo, ki smo jo pripravili tedaj, krajše pa predstavimo tudi trenutno razstavo Približevanja. FOTO: Živko Marušič, Opel, 1979 (izrez), avtor fotografije Marko Tušek, vir: MGML

Wow wow I ready made

31. 1. 2020

Goran Trbuljak, vsestranski vizualni umetnik, pionir konceptualne umetnosti, filmski ustvarjalec in avtor animiranih filmov iz Zagreba, v Galeriji Photon prikazuje najnovejši cikel svojih fotografij iz serije Skice za skulpturo. Gre za tihožitja s predmeti, ki so nekakšni atributi njegovih dveh poklicev – opazimo predmete kot so merilci svetlobe, kamere ali različna strokovna literatura. Trbuljak želi s temi tihožitji zastavljati širša vprašanja o mehanizmih umetnostnega sistema, ki določajo, kaj razumemo kot umetniško delo. Ta vprašanja so ga zanimala že na začetku njegove umetniške poti, ko je v 60ih letih prejšnjega stoletja kot del t.i. Nove umetniške prakse iskal alternativne načine ustvarjanja in razstavljanja. O razstavi in o likovnem delu ustvarjalca se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z avtorjem Goranom Trbuljakom in kustosinjo razstave Branko Benčić.

Razstava Zajčja luknja - fotografija, magija in resničnost

24. 1. 2020

Stik in podobnost sta temelja ene veje magije – predmet je po načelih simpatetične magije na drug predmet zmožen vplivati, kadar sta si podobna ali kadar med njima obstaja stik. Prav stik in podobnost sta ključna tudi za fotografijo – fotografija s fotografiranim načeloma deli podobnost in fizični stik - nenazadnje gre za odtis odboja svetlobe na fotosenzibilen material. Torej nič nenavadnega, da smo fotografiji vse od njenega nastanka pripisovali posebno, skoraj magično moč. Tudi o tem, kako družba fotografiji podeljuje to moč, pa razmišlja razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava je del festivala Slovenija 2050 in je nastala v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija. O fotografiji, magiji in resničnosti sta razmišljala kuratorja razstave Jan Babnik in Jasna Jernejšek. Fotografija: Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Ikone (izrez), 2012–, vir: Cankarjev dom.

»Zdi se mi, da ima to nekaj opraviti z umetnostjo«

17. 1. 2020

»Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden od odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I will not make anymore boring art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. A prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in galerije P74. Foto: John Baldessari: What is Painting (1966-68), vir: Wikimedia, Maurizio Pesce

Notranji javni prostori, ki krepijo združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje

3. 1. 2020

»V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo nove prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali kot človeška bitja, ki se želijo povezati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.« Tako razmišlja Hashim Sarkis, kurator letošnjega beneškega arhitekturnega bienala, ki meni, da človeštvo potrebuje »novo prostorsko pogodbo«. Slovenski projekt Skupno v skupnosti se na temo bienala odlično navezuje. Zadružne domove, velike objekte z veliko namembnostjo, so intenzivno začeli graditi po koncu druge svetovne vojne – načrtovana je bila mreža kar 523 zadružnih domov, postavljenih več kot 100, vključevali pa so upravljavsko, gospodarsko, kulturno in prostočasno delovanje. Po besedah organizatorjev njihova graditev, raba in zgodovina ponujajo priložnost za razmislek, kako lahko vzpostavimo notranje javne prostore kot družbeno infrastrukturo, ki bo krepila združevanje, sporazumevanje in opolnomočenje. Avtorji projekta Skupno v skupnosti, ki bo raziskoval sedemdesetletno zgodovino zadružnih domov kot družbene infrastrukture, so Blaž Babnik Romaniuk, Rastko Pečar, Martina Malešič in Asta Vrečko. Projekt in zadružne domove sta v pogovoru osvetlila Blaž Babnik Romaniuk in Martina Malešič. FOTO: vir Obrat d.o.o.

Nace Bizilj - fotoreporter

27. 12. 2019

V Muzeju novejše zgodovine je do 16. februarja na ogled pregledna razstava Nace Bizilj – fotoreporter. Razstavo o enem izmed najbolj prepoznavnih slovenskih fotoreporterjev 20. stoletja je pospremil zgleden katalog z naslovom Pomladni sij, ki ga je uredila Irena Uršič. Več o razstavi in še čem bosta povedala fotoreporter Nace Bizilj in kustosinja Irena Uršič. Pogovor z njima je v petek, 20. decembra v Muzeju novejše zgodovine posnel Marko Golja. Vabljeni k poslušanju.

Sledi v kamnu

20. 12. 2019

Jiři Bezlaj se tematsko in formalno navezuje na kulture starih civilizacij, mitologijo, naravo ter življenje kot tako. Te teme spremljajo večino njegovega opusa, ki je na razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana predstavljen pretežno kronološko, vsaka izmed sob predstavlja en cikel. Gre za do sedaj najbolj obsežno predstavitev več kot petih desetletij ustvarjanja tega umetnika, ki abstraktne oblike pogosto združuje s figuraliko, povezano s človekom ali izbranimi živalmi ter rastlinami. Kustos razstave je Sarival Sosič, v oddaji pa o svojem delu pripoveduje Jiři Bezlaj. FOTO: Iz cikla Favnovo popoldne, 1994, španski marmor, avtor fotografije: Boris Gaberščik, vir: MGML

Nemogoči mehanizmi

13. 12. 2019

V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled velika pregledna razstava del Mete Grgurevič, ene najzanimivejših slovenskih umetnic mlajše srednje generacije. Razstavo so pripravili v sodelovanju z galerijo Kunstlerhaus iz Gradca in nosi naslov Nemogoči mehanizmi, ki nakazuje umetničino zanimanje za kinetične sisteme. Meto Grgurevič namreč fascinirajo mehanski sistemi, ki ustvarjajo gibanje, svetlobne učinke ali iluzijo; mehanske objekte pa avtorica z vpeljevanjem glasbe, videa, luči in performativnosti razširja v poetične kinetične scenografije. Preplet tehnologije, poetičnosti in utopičnih motivov lahko razumemo tudi kot subtilen upor, ki za svoje orožje uporablja domišljijo. Razstavo sta v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavili umetnica Meta Grgurevič in kustosinja Simona Vidmar. Fotografija: Meta Grgurevič, Galanterie Mécanique, Svetlobna Gverila, 2014, foto: DK, vir: UGM

Retrospektiva Nande Vidmar

6. 12. 2019

Pogovor s kustosom razstave dr Robertom Simoniškom o retrospektivi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki

“Če vztrajaš pri čistosti grafike, dobiš problem”

29. 11. 2019

Prepoznavnost ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala so ob njegovem nastanku leta 1955 zagotavljali tudi ugledni člani mednarodnih žirij, ki so pogosto nagradili mlade in inovativne umetnike. Kakšno je bilo njihovo ustvarjanje, si do 23. februarja lahko ogledate na razstavi Iz zbirke nagrajencev bienala: premene v kanonu v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Soavtorica razstave, Breda Škrjanec, je v pogovoru med drugim povedala, da so žirije pogosto poudarjale umetnostne spremembe ter da je vprašanje, kaj je prava grafika, staro skoraj toliko kot ta medij sam.

Je mačka živa ali mrtva?

22. 11. 2019

Češki kustos Vit Havranek je nedoločljivost, povezano s teorijo kvantne fizike, uporabil kot izhodišče za razmislek o treh vidikih sodobne umetnosti: konceptualni umetnosti, materialnosti in političnemu vidiku. V vseh je nato iskal določeno napetost, dvojnost. Pristop je precej kompleksen in verjetno ni malo obiskovalcev, ki jih razstavno besedilo letošnjega trienala sodobne umetnosti U3 zbega. Vprašamo se lahko tudi – zakaj tak pristop? Je res utemeljen, dosledno in smiselno izpeljan in kako se odraža na sami razstavi? Zakaj prav kvantna fizika je bilo torej eno izmed vprašanj, o katerih je v pogovoru z Izo Pevec razmišljal kurator Vit Havranek. Foto: Barbora Kleinhamplová, Razporeditve, 2019, stenska instalacija, vir: Moderna galerija

20. PIXXELPOINT

15. 11. 2019

Pogovor o 20. festivalu računalniške umetnosti

BOŽIDAR JAKAC

8. 11. 2019

Ob obletnicah rojstva in smrti Božidarja Jakca, pogovor Irene Majce z dr. Andrejem Smrekarjem

Prenova Cukrarne

25. 10. 2019

Cukrarna je leta in desetletja propadala, kot da bi generacije oblastnikov in oblastnic samo čakale, da se sesede. Zato ima njena prenova tudi simbolen pomen. Več o zasnovi prenove, njenem poteku in namembnosti Cukrarne pa v tokratni oddaji. Prvi gost, arhitekt Marko Studen (ob Borisu Matiću in Jerneju Šipošu), soavtor njene prenove bo med drugim povedal, da je prenova Cukrarne v prvi vrsti inženirski projekt, drugi gost, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, pa bo predstavil namembnost Cukrarne. Vabljeni k poslušanju. Jernej Šipoš, Marko Studen in Boris Matić Foto: Bor Dobrin

fotograf Wilhelm Heiliger

18. 10. 2019

V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.

Pogovor z Arjanom Preglom

11. 10. 2019

Pogovor ob razstavi v Likovnem salonu Centra sodobnih umetnosti Celje

RETROSPEKTIVA FOTOGRAFA STOJANA KERBLERJA V UGM

4. 10. 2019

Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo razstave

Gozd na nogometnem stadionu

27. 9. 2019

Kako bo, če bomo nekoč gozd morali opazovati tako, kot danes opazujemo živali v živalskem vrtu? To vprašanje si je z risbo Nenehna privlačnost narave v 70ih zastavil avstrijski umetnik Max Peintner, nenavadni distopični prizor pa se je v začetku septembra preselil v realnost. Švicarski umetnik Klaus Littmann je namreč na stadionu Wörthersee po vzoru Peintnerjeve risbe pripravil megalomansko instalacijo z naslovom For Forest – The Unending Attraction of Nature (Za gozd – Nenehna privlačnost narave). Še do 27. oktobra si obiskovalec stadiona lahko s tribun ogleda 299 dreves, visokih do 15 metrov in starih do 50 let.

Leonardo da Vinci - univerzalni človek - dediščina renesanse

20. 9. 2019

Ne le svet umetnosti temveč tudi svet znanosti in tehnike v mnogih deželah, se skozi množico razstav, simpozijev in knjižnih izdaj spominja letošnje 500-letnice smrti renesančnega „univerzalnega človeka“ Leonarda da Vincija. Na posestvu takratnega francoskega kralja, je v starosti 67 let umrl 2. maja l.1519. Največja tukajšna založba je pred dobrim mesecem predstavila prevod monumentalne monografije z naslovom „Leonardo – genij – 500 let“. Avtor, poznavalec italijanskega renesančnega slikarstva Fabio Scaletti je izvirnik objavil lani, dodali pa so mu tudi besedilo profesorja zgodovine umetnosti renesanse z oxfordske univerze Martina Kempa z naslovom „Lepa princesa“. Scaletti je na svoji spletni strani na začetku tega meseca zabeležil, da so poleg slovenskega doslej izšli še francoski, angleški, španski, ruski, slovaški in češki prevod. Pri nas je to delo opravila Irena Trenc-Frelih. V pogovoru bo o renesančnem geniju oziroma o tem, kako ga razume kot akademski kipar in umetnik, hkrati pa še premišljevalec, govoril Jiři Kočica. foto: La Gioconda ali Mona Lisa, najbolj znana slika Leonarda, se nahaja v Muzeju Louvre, Pariz vir: https://pixabay.com/photos/mona-lisa-painting-art-690203/

Ars Electronica v Linzu

13. 9. 2019

Predstavitev festivala Ars Electronica

Ivo Lenščak v Pilonovi galeriji

6. 9. 2019

Pogovor z direktorico Pilonove galerije Tino Ponebšek

Sodobni pogled na ikone

23. 8. 2019

Podobe, ki so prišle iz neba in so jih naslikali angeli – to je ena izmed razlag nastanka ikon, upodobitev svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki so značilne so predvsem za vzhodno krščanstvo, med drugim tudi za Rusijo. Ta je pogosto označena kar kot dežela ikon, čeprav so te tja skupaj s pravoslavno vero prišle iz Bizanca. Izbor ikon iz treh ruskih muzejev je trenutno na ogled tudi v Sloveniji – v Mestnem muzeju Ljubljana si namreč lahko še do 15. septembra ogledate razstavo Ikone: Zakladi ruskih muzejev. Razstava s sodobnim pogledom na ikone izpostavlja razkorak med današnjim obiskovalcem muzeja in temi upodobitvami svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki že več kot tisočletje nastajajo po natančno določenih pravilih. V oddaji jo predstavljajo avtorja projekta Blaž Vurnik in Blaž Peršin in avtor postavitve Miran Mohar, spremlja pa jo tudi avtorska glasba Alda Kumarja, ki je nastala prav za razstavo.

Galerija - Muzej Lendava

16. 8. 2019

Pogovor z direktorjem galerije Dubrovkom Baumgartnerjem in kustosom Atillo Pisnjak.

Vzemi si čas - razstava v galeriji sodobne umetnosti v Celju

9. 8. 2019

V oddaji Likovni odmevi tokrat predstavljamo skupinsko mednarodno razstavo z naslovom VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev, ki je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Umetniki, ki jih je izbrala kuratorica Irena Čerčnik v njej skozi različne medije pripovedujejo o času kot takem ter predvsem ponujajo občutenje časa. Ne kronološkega, merjenega, temveč globljega, ki je v nenehnem gibanju in prepletanju. Z govorjenjem o ciklih, ponavljanju, minevanju, upočasnjevanju, trajanju, nenehnem krogu življenja in smrti želi razstava ponuditi izkušnjo časa, ki se odmika od njegove običajne percepcije v vsakdanjem življenju. O tem se je s kustosinjo Ireno Čerčnik pogovarjala Aleksandra Saška Gruden

NA ROBU: VIZUALNA UMETNOST V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI V MG

2. 8. 2019

Pogovor s kustosom markom Jenkom o razstavi

FOTOGRAFINJA ZORA PLEŠNAR V UGM

26. 7. 2019

Pogovor z Zoro Plešnar in kustosinjo Andrejo Kosim o retrospektivi

Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi

19. 7. 2019

Pogovor s kustosom Markom Košanom o razstavi Nezaslišani svet v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Foto: Marko Šuštaršič, Romantična kompozicija, 1974, foto glu-sg.si

Geometrija svetlobe

12. 7. 2019

»Vsako oko lahko postane pesnik.« Lucien Hervé Odnos fotografov in arhitektov je neredko tesno prepleten, še zlasti pa je to veljalo okoli srede 20. stoletja, ko je ustvarjal tudi madžarsko-francoski fotograf Lucien Hervé. Fotografija je tedaj stopala v tesen odnos z modernistično arhitekturo, saj je ni le dokumentirala, temveč tudi sooblikovala njeno zgodbo, jo približala ljudem. Lucien Hervé je arhitekturo zajemal na svojevrsten, subjektiven način, kot da bi stavbe opazoval med hojo. Sicer je postal prepoznaven predvsem po sodelovanju z Le Corbusierom, njegove pretežno črno-bele fotografije pa odlikuje premišljena kompozicija. Več kot 160 Hervejevih fotografij bo do 29. septembra na ogled v galeriji Jakopič. Gostujoča razstava pariške galerije Jeu de Pomme z naslovom Lucien Hervé: Geometrija luči, ki jo je pripravila kustosinja Imola Gebauer, avtorja podrobno predstavlja v osmih sklopih.

Festival Kaos

5. 7. 2019

Pogovor o festivalu kolaža v Kranju

Na robu: Vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji

28. 6. 2019

Pogovor s kustosom razstave Markom Jenkom

Alan Ford v Narodni galeriji

21. 6. 2019

23. maja so v Narodni galeriji odprli na prvi pogled presenetljivo razstavo z naslovom Alan Ford teče častni krog. Ja, prav ste prebrali: v Narodni galeriji so odprli razstavo, posvečeno junakom oziroma antijunakom slavne skupine TNT in stripu, ki so v osemdesetih letih dvajsetega stoletja v nekdanji skupni državi našli navdušene in zveste bralke in bralce. Več o stripu in razstavi (ki bo na ogled do vključno 13. oktobra) bosta v oddaji Likovni odmevi (v pogovoru z Markom Goljo) povedala spiritus agens razstave Rok Glavan in stripar Zoran Smiljanić, oba tudi soavtorja zelo informativnega kataloga. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

MARLENKA STUPICA Župančičeva nagrajenka

14. 6. 2019

Ponovitev pogovora iz leta 2013 ob prejemu Prešernove nagrade

Vice v lisice

7. 6. 2019

Umetniški kolektiv Slavs and Tatars, ki kurira letošnjo izdajo mednarodnega grafičnega bienala, satiro vzporeja z grafiko v njuni zmožnosti za delovanje. Zgodovinsko gledano je bila grafična umetnost demokratična oblika, dostopna širšemu občinstvu. Satira pa je bila v zgodovini oblika popularne filozofije, filozofije vsakdanjega človeka. Letošnji bienale tako nosi humorni naslov Vice v lisice in z več strani obravnava žanr satire v današnjem času. Ob pogledu v sodobne oblike humorno kritičnega, kot so denimo memi ali gifi, se razstava ozira tudi v preteklost, denimo z razstavo izbora satiričnih časopisov, kot je bil slovenski Pavliha, ki ga je v 19. stoletju ustanovil Fran Levstik. Bienale tako kot prejšnja leta poleg osrednjega razstavišča v Mednarodnem grafičnem likovnem centru naseljuje več ljubljanskih prizorišč in ponuja pester program, v katerem so tako nastopi stand-up komikov, kot simpozij dan po odprtju. Izdali bodo tudi zbornik, ki bo vseboval eseje o mikropolitiki memov, punku kot platformi pretvarjanja in balkanski satiri.

Marjan Gumilar

24. 5. 2019

Pogovor z umetnikom ob pregledni razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani

Alenka Gerlovič - ob 100. obletnici rojstva

17. 5. 2019

Ponovitev oddaje iz leta 1999, v kateri Alenka Gerlovič govori o svojem življenju in delu

58. beneški bienale

10. 5. 2019

Pogovor z Markom Peljhanom in Igorjem Španjolom o projektu za bienale

Petsto let od da Vincijeve smrti - dr. Carlo Pedretti o njegovem ustvarjanju

3. 5. 2019

Letos mineva 500 let od smrti renesančnega umetnika Leonarda da Vincija. Obletnico v Italiji in po svetu zaznamujejo z mnogimi dogodki. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretskim razpravam. Bil je med prvimi umetniki, ki je menil, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli italijanski zgodovinar dr. Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr. Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave.

Točka oslabljenega vida

26. 4. 2019

Izraz scotoma na medicinskem področju označuje točko oslabljenega vida, fotograf Damjan Kocjančič, znan kot DK, pa ga metaforično razume kot vrzel v percepciji. Hkrati gre za naslov njegove konceptualno kompleksne razstave, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Jakopič, odpira pa vprašanja o pogledu in vrzeli v zaznavanju, prepoznavanju in dojemanju vidnega. Avtorjeva prva razstava abstraktnih fotografij na ogled postavlja nekaj več kot 90 fotografij, povezanih v šest serij. Ob razstavi so izdali obsežen katalog, za katerega je poleg kustosinje Marije Skočir besedilo prispevala tudi teoretičarka Marina Gržinić. FOTO: Masiv Vinson ob mraku, Antarktika; iz serije Jutrišnji spomini, avtor: DK, vir: MGML

Grafični stiki z Japonsko

19. 4. 2019

Mednarodni grafični bienale je ob svojem nastanku leta 1955 predstavljal pomembno platformo mednarodnih stikov in sodelovanj, med drugim tudi z Japonsko. Od leta 1986 ga organizirajo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer sta še do 19. maja na ogled dve razstavi, povezani z grafičnim bienalom in z Japonsko. Gostujočo razstavo Japonske Fundacije z naslovom Fotografske podobe in materialnost: japonska grafika v so v MGLC-ju so namreč pospremili še z manjšo razstavo, ki vizualizira sodelovanje med Japonsko in Jugoslavijo skozi prizmo grafičnega bienala. Njen naslov je Japonska, Jugoslavija, grafični bienale: dokumenti sodelovanja, pripravila pa sta jo Gregor Dražil in Nevenka Šivavec. Fotografija: Tetsuya Noda: Dnevnik, 11. september '68 (detajl); vir: MGLC

Futurizem, dinamičnost in barva

12. 4. 2019

Perdstavitev razstave v Zagrebu

Osrečite sebe in družino!

5. 4. 2019

Osrečite sebe in družino! je veleval oglas loterije, ki so jo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja organizirali v pomoč zgraditve novih galerijskih prostorov današnje Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Hitrost in vnema, s katerima je galerija dobila svojo novo podobo, sta za današnji čas nepredstavljivi. Prav tako idealizem razstave, ki je prostore slovesno odprla in je imela zveneči naslov: Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Geslo loterije je hkrati naslov razstave Nike Autor v ljubljanskem Kulturnem centru Tobačna 001, na kateri umetnica idealistične podobe iz časa zidave galerije umetnica sooča z brezupnimi razmerami beguncev na slovenskih mejah leta 2016.

KOSTJA GATNIK - nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo

29. 3. 2019

Pogovor s Kostjo Gatnikom, nagrajencem za življenjsko delo na 13. bienalu ilusatrcije v Cankarjevem domu v Ljubljani

Ženske v UGM Studiu

22. 3. 2019

Woman (Be)coming je naslov mednarodne skupinske razstave, ki so jo pretekli teden odprli v UGM Studiu v Mariboru. Umetnostna galerija Maribor jo je pripravila kot partnerka projekta Wom@arts, na njej pa se predstavlja 16 avtoric, ki so se udeležile štirih umetniških rezidenc. Razstava je prva od dveh zaporednih, na katerih skupaj sodeluje 32 ustvarjalk, pri čemer jim je kot navdih služilo prelomno delo Drugi spol Simone de Beauvoir, ki je izšlo pre 70. leti . O razstavi in delih se je v oddaji Likovni odmevi Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorico Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga, ki je najprej spregovorila o skrivnostnem naslovu razstave:

Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih

15. 3. 2019

Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje, kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.

Likovni - Boris Gaberščik fotograf

15. 3. 2019

Pogovor z Borisom Gaberščikom ob razstavi v Bežigrajski galeriji

Akvareli - dokumenti dediščine

8. 3. 2019

V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.

Eva Petrič: TRANShomoPLANTATION

1. 3. 2019

Pogovor z Evo Petrič o razstavi na Ljubljanskem gradu

Eva Petrič: TRANShomoPLANTATION

1. 3. 2019

Pogovor z Evo Petrič o razstavi na Ljubljanskem gradu

Milton Glaser - plakati

22. 2. 2019

V oddaji spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.

Čas brez nedolžnosti

8. 2. 2019

"Kaj je s sliko danes" je osrednje vprašanje pregledne skupinske razstave novejšega slikarstva v Sloveniji, ki bo še do 31. marca na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani, na njej pa se predstavlja 23 avtorjev, rojenih pretežno v 70ih in 80ih letih prejšnjega stoletja. Naslov Čas brez nedolžnosti nakazuje zavest o dolgi in obremenjeni zgodovini tega medija, ki jo sodobna slika pogosto ozavešča. Oddajo o razstavi je pripravila Iza Pevec, pred mikrofon pa je poleg kustosinje Martine Vovk povabila še umetnike in umetnici Arjana Pregla, Katjo Felle, Uroša Weinbergerja, Adrijana Praznika, Viktorja Bernika in Nino Čelhar.

Ne glej nazaj, okej?

1. 2. 2019

Pogovor s kustosnjo Simono Vidmar o razstavi v Umetnostni galerij iMaribor

Tinca Stegovec

25. 1. 2019

Ponovitev pogovora s Tinco Stegovec ob njeni retrospektivi v MGLC leta 2011

In memoriam Zdenka Golob

18. 1. 2019

Ponovitev pogovora Vide Curk ob retrosperktivi Zdenke Golob leta 2014

Inventura-E (Ž)

11. 1. 2019

Pogovor z Bredo Kolar Sluga o razstavo INVENTURA - E(Ž)

Leonardo da Vinci - 500. obletnica smrti

4. 1. 2019

Povzetek razprave dr Carla Pedrettija

Ne glej nazaj, okej?

1. 1. 2019

Pogovor s kustosinjo Simono Vidmar o razstavi ne glej nazaj, okej? v Umetnostni galeriji Maribor

Drago Tršar - Erotična skulptura

28. 12. 2018

Pogovor s kustosom Sarivalom Sosičem o razstavi v Mestni galeriji

Bukovac - Cabanel v Umertniškem paviljonu v Zagrebu

21. 12. 2018

O razstavi Vlaha Bukovca in Alexandra Cabanela - učenca in učitelja v Umetniškem paviljonu v Zagrebu

Edvard Zajec in memoriam

14. 12. 2018

Ponovitev pogovora iz leta 2007 ob pregledni razstavi v MGLIC s pionirjem računalniške umetnosti ob smrti umetnika

Elza Kastl Obereigner

30. 11. 2018

Pogovor s kustosinjo Barbaro Savenc in vnukinjo umetnice Angeliko Hribar

Osebno

16. 11. 2018

Pogovor o razstavi Osebno v Kibli Portalu v Mariboru

Stojan Kerbler retrospektiva

9. 11. 2018

Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani

Egon Schiele - 100 letnica smrti

26. 10. 2018

Ob razstavah na Dunaju

Majski salon

19. 10. 2018

V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je do 4. novembra na ogled tradicionalna pregledna razstava Majski salon, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega avtorja pa Helena Tahir. Jožef Muhovič bo v oddaji predstavil svoj pogled na grafiko, o razstavi pa se je Iza Pevec pogovarjala s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti.

Rene Rusjan v merstni galeriji v Novi Gorici

12. 10. 2018

Predstavitev razstave Rene Rusjan "Epizoda spomina v mreženju" v Mestni galeriji v Novi Gorici

Park skulptur Gradec

5. 10. 2018

Pogovor z dr Elisabeth Fiedler o Parku skulptur

JOŽE TISNIKAR 20.obletnica smrti

2. 11. 2018

Pogovor z Markom Košanom, kustosom razstave Hommage Tisnikarju ob 90. letnici rojstva in 20-letnici smrti

ŠTAJERSKA JESEN

28. 9. 2018

Pogovor z namestnico direktorice Henritte Gallus

RETROSPEKTIVA IVANE KOBILCE V NG

21. 9. 2018

Pogovor z Natašo Ciber in Michelom Mohorjem o retrospektivni razstavi del Ivane Kobilce v Narodni galeriji

Franc Novinc 80 let

14. 9. 2018

Pogovor s Francem Novincem ob razstavo Roke moje mame v Škofji Loki

Lila Prap

7. 9. 2018

Pogovor z umetnico Lilo Prap ob razstavi Zmaji na Ljubljanskem Gradu

Inge Morath v UGM

17. 8. 2018

Pogovor s kustosom Kurtom Kaindlom o razstavi

Riko Debenjak - ob 110. obletnici

10. 8. 2018

Pogovor s kustosinjo Bredo Škerjanec ob pregledni razstavi v mednarodnem grafičnem likovnem centru

Nebeška bitja. Ne človek ne žival.

3. 8. 2018

Živali smo skozi zgodovino predvsem na zahodu dojemali kot ključno različne od človeka: kot manjvredne, nedolžne, nezmožne mišljenja in kot nekaj tujega, drugega. Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odnos med živaljo in človekom osvetljuje s kritično noto in opozarja, da enoznačni identiteti človeka in živali ne obstajata več. Mednarodna razstava kuratoric Zdenke Badovinac in Bojane Piškur bo tema današnje oddaje Likovni odmevi, ki jo je pripravila Iza Pevec.

Jože Tisnikar 90 let

27. 7. 2018

Pogovor s kustosom Markom Košanom o življenju in delu Jožeta Tisnikarja ob spominski razstavi Slikar smrti v Slovenj Gradcu

Metod Frlic

20. 7. 2018

Pogovor s kiparjem Metodom frlicem ob razstavi v galeriji Monfort v Portorožu

Marc Riboud – Čuječi popotnik. Zavedni fotograf

13. 7. 2018

V Likovnih odmevih tokrat predstavljamo slavnega fotografa francoskega porekla Marca Ribouda, enega izmed zgodnejših članov fotografske agencije Magnum. Njegove večinoma črno-bele fotografije zaznamujejo premišljena kompozicija in geometrija, pogosto pa tudi kanček humorja. V svoji dolgoletni karieri je veliko potoval ter beležil družbene spremembe, nemalokrat z zgodbami vsakdanjih ljudi. V naš spomin so se zapisale njegove podobe kot so denimo igrivi pleskar Eifflovega stolpa ali pa mlada ameriška aktivistka, ki je v protestu proti vojni v Vietnamu pred bajonete pušk stopila s cvetom v roki. Z delom Marka Ribouda se lahko v Ljubljani trenutno spoznate na dveh razstavah: v Galeriji Jakopič je na ogled obsežna razstava Čuječi popotnik. Zavedni fotograf , do konca avgusta pa jo spremlja tudi manjša prodajna razstava v Galeriji Fotografija. Oddajo je pripravila Iza Pevec, ki je k pogovoru povabila sokustosinjo razstave v Galeriji Jakopič, Marijo Skočir.

Pogovor o razstavi: David Lynch - Ogenj na odru

6. 7. 2018

Še do konca tega meseca bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava David Lynch – Ogenj na odru, na kateri se z izborom grafik predstavlja umetnik, ki ga občinstvo večinoma pozna kot velikega filmskega umetnika. Za oddajo Likovni odmevi smo pred mikrofon povabili kustosa razstave Božidarja Zrinskega. Vabimo vas k poslušanju! David Lynch, Ogenj na odru. Postavitev razstave v MGLC. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC

Massimiliano Fuksas

29. 6. 2018

Pogovor z arhitektom Massimilianom Fuksasom, avtorjem nagrajenega projekta za stolp v Kopru

Ivana Kobilca

22. 6. 2018

Pogovor z Michelom Mohorjem in Natašo Ciber o razstavi v Narodni galeriji

Milenko Matanović

22. 6. 2018

Pogovor z Milenkom Matanovičem ob razstavi v MSUM v Ljubljani

Monument - Drago Tršar

15. 6. 2018

Pogovor s kustosom dr Markom Jenkom o razstavi v Moderni galeriji

Klavdij Tutta 60 let

8. 6. 2018

ob razstavi na Gradu Kromberk

Vlasta Zorko v UGM

1. 6. 2018

Pogovor z Bredo Kolar Sluga o retrospektivi Vlaste Zorko v Umetnostni galeriji Maribor

Živeti z vodo

25. 5. 2018

Pogovor z Matežem čelikom, komisarjem slovenskega paviljona na 16. bienalu arhitekture v Benetkah

Retrospektiva Marij Pregelj

18. 5. 2018

Pogovor o retrospektivi Marija Preglja ob 50. obletnici smrti s kustosinjo Martino Vouk

Keith Haring – 60. letnica rojstva in njegova razstava Abeceda v Albertini

4. 5. 2018

4. maja bi Keith Haring (1958 – 1990), ki so mu v dunajski Albertini posvetili veliko razstavo, praznoval šestdeseti rojstni dan. V oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar, se bomo sprehodili skozi to razstavo, hkrati pa predstavili tega ameriškega umetnika, ki danes zaradi razširjenosti slikovnih sporočil v komunikaciji med ljudmi vse bolj pridobiva na zanimivosti. Vir foto: wiki

Dušan Tršar

27. 4. 2018

Pogovor z letošnjim jakopičevim nagrajencem Dušanom Tršarjem

DRAGICA ČADEŽ

20. 4. 2018

Pogovor s kiparko Dragico Čadež ob razstavi na Ljubljanskem Gradu

Milenko Matanović v MSUM

14. 4. 2018

Pogovor z Milenkom Matanovićem ob pregledni razstavi 5o letnega umetniškega delovanja

Mario Magajna

9. 4. 2018

Pogovor z Andrejem Furlanom o razstavi fotografa Maria Magajne v Galeriji Jakopič

Zek crew

30. 3. 2018

Pogovor z Miho in Žigo Artnakom, članoma skupine Zek crew o razstavi v Ravnikar gallery space na Prešernovi v Ljubljani

FUTUROLOGIJA

23. 3. 2018

O razstavi Futurologija v Mestni galeriji Nova Gorica

Hadžifejzović

16. 3. 2018

Pogovor z Jusufom Hadžifejzovičem in kustosinjo Majo Antončič o razsatvi Prodajalna praznin v Celju

Barve

9. 3. 2018

prispevek o simboliki barv skozi obdobja v različnih kulturah

Zgoščevanje

2. 3. 2018

Pogovor s kustosom Sarivalom Sosičem

Skozi njene oči

23. 2. 2018

Pogovor o razstavi Skozi njene oči v UGM s kuratorko Marino Paulenko in fotografom Matejem Sitarjem

Ivan Meštrovič v Cankarjevem domu

16. 2. 2018

Pogovor o razstavi Ivan Meštrović - telesnost in erotika v kiparstvu

Risbe Zorana Mušiča

9. 2. 2018

Pogovor Neve Zajc s sogovorniki o razstavi lansko leto najdenih risb Zorana Mušiča v tržaški Revoltelli

VANJA MERVIČ

2. 2. 2018

Pogovor z novogoriškim slikarjem in videastom Vanjo Mervičem

Problematika ZDSLU

26. 1. 2018

Problematika ZDSLU stavbe na Komenskega 8, prodajna razstava

TUGO ŠUŠNIK KVAZIMODO

12. 1. 2018

POGOVOR S TUGOM šUŠNIKOM O RAZVOJU NJEGOVEGA SLIKARSTA

PODOBE PRESTIŽA

29. 12. 2017

Pogovor z dr Alenko Simončič, avtorico razstave Podobe prestiža - antične zgodbe v steklu po gemah iz zbirke kneza Stanislawa Poniatowskega v Narodni galeriji.

Narava v nebo, človek vase

22. 12. 2017

Pogovor z dr Robertom Simoniškom, kustosom razstave Narava v nebo, človek vase - Mojstrovine iz zbirke Koroškega muzeja moderne umetnosti v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

Retrospektiva Marij Pregelj

15. 12. 2017

Pogovor s kustosinjo Martino Vouk ob retrospektivi del Marija Preglja v Moderni galeriji

Boris Jesih - Povezave

8. 12. 2017

Pogovor z Borisom jesihom ob pregledni razstavi v MGLIC

18. PIXXELPOINT

1. 12. 2017

Predstavitev 18. Pixxelpointa, festivala sodobnih umetniških praks v Novi Gorici

Miha Maleš, slikajoči pesnik

17. 11. 2017

Slikar in grafik Miha Maleš je bil človek s številnimi darov in zanimanji. Umetnik, ki je leta 1977 prejel tudi Prešernovo nagrado, sodi med pionirje slovenske grafike, njegov slog in motiviko pa zaznamujejo predvsem melanholija, nežna erotičnost in poetičnost, zaradi katerih se ga je oprijela oznaka »slikajoči pesnik«. To je tudi podnaslov nove monografije, ki so jo nedavno izdali pri založbi Mladinska knjiga – Miha Maleš, slikajoči pesnik. V tokratnih Likovnih odmevih jo bo predstavila Iza Pevec, svoje misli pa so delili pobudnica knjige Breda Ilich Klančnik ter Asta Vrečko, Miklavž Komelj in Milček Komelj, trije izmed številnih soavtorjev obsežnega dela.

Dragica Čadež

10. 11. 2017

Pogovor z akademsko kiparko Dragico čadež, dobitnico nagrade za življenjsko delo Sekcije kiparjev in umetnikov pri ZDSLU

Strast ustvarjanja

3. 11. 2017

Predstavitev razstave Strast ustvarjanja - fundacija Maeght v Umetnostnem paviljonu v Zagrebu in pogovor s kustosinjo Jasminko Poklečki Stošić.

Umetnikove skice

27. 10. 2017

Skice umetnikov so zanimivo področje, ki razkriva drobček procesa ustvarjanja likovnega dela: po definiciji je skica vse, kar je narisano oziroma prikazano na hitro ali opisano na kratko. Razstava Umetnikove skice, ki je do 3. decembra ogled v Galeriji S na Ljubljanskem gradu, raziskuje skice devetih članov in članic Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki pripadajo več generacijam in se izražajo v različnih medijih. Razstavo bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi: svoje misli o skici sta delila umetnika Mirsad Begić in Zora Stančič, pogovor pa je Iza Pevec začela s kustosinjo razstave Natašo Kovšca.

Dušan Tršar v Moderni galeriji

20. 10. 2017

Moderna galerija v Ljubljani je v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki pripravila izbor del kiparja Dušana Tršarja. V oddaji Likovni odmevi predstavljamo razstavo, ki je nastala ob visokem jubileju - 80. letnici avtorja, ki je pomembno sooblikoval slovenski likovni prostor. O delih in razstavi sta Aleksandri Saški Gruden spregovorila avtor Dušan Tršar in kustos Goran Milovanović.

32. Grafični bienale

6. 10. 2017

Pogovor z Nevenko Šivavec, Miklavžem Komeljem in Vladimirjem Vidmarjem o 32. grafičnem bienalu

Bojan Golija v UGM

29. 9. 2017

Pogovor z Gajo Golijo ob retrospektivni razstavi Bojana Golije v UGM

Helena Vurnik

22. 9. 2017

Pogovor z dr Andrejem Smrekarjem o razstavi Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka v Narodni galeriji

Ars electronica Linz

15. 9. 2017

Predstavitev mednarodnega festivala elektronske in hibridne umetnosti Ars electronica z naslovom Umetna inteligenca - Drugi jaz.

Arbitrarnost v besedi in v vsakdanu

8. 9. 2017

Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo arbitrarnost razloži kot “možnost svobodnega odločanja, poljubnost”, v lingvistiki pa se ta pojem nanaša na odnos med označevalcem in označencem. Pomen, ki ga pripisujemo besedam, namreč ni nekaj danega in neizpodbitnega, temveč je stvar družbenega dogovora. Na procese in oblike ustvarjanja pomena se osredinja tudi razstava Arbitrarnost v besedi in vsakdanu, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška. Nastala je po navdihu zgodovinskih avantgard, obdobja, v katerem so umetniki izrazito eksperimentirali s prepletanjem besede in podobe. V Likovnih odmevih razstavo predstavlja Iza Pevec, ki je pred mikrofon povabila umetnika Gorazda Krnca, sokustosa razstave Davida Kranzelbinderja, najprej pa se je o razstavi pogovarjala s sokustosinjo razstave, Petjo Grafenauer.

Likovna kolonija Lendava

1. 9. 2017

Pogovor s strokovnim vodjem kolonije Francom Geričem in kustosom Galerije - Muzeja Lendava Dubrovkom Baumgartnerjem o 45. mednarodni likovni koloniji v Lendavi

VEDNO BOM TU.VEDNO

18. 8. 2017

Pogovor s kustosinjo Majo Antončič o razstavi Vedno bom tu. Vedno v Galeriji sodobne umetnosti Celje

ANDY WARHOL: FILOZOFIJA ANDYJA WARHOLA

11. 8. 2017

Odlomek iz knjige Andyja Warhola: Filozofija Andyja Warhola o lepoti

MARC CHAGALL: MOJE ŽIVLJENJE

4. 8. 2017

Odlomek iz avtobiografije Marca Chagalla

Milena Lah v Pilonovi galeriji

28. 7. 2017

Pogovor s kustosinjo majo Marinkovski o pregledni razstavi Milene Lah v Pilonovi galeriji v Ajdovščini

Galerija Insula 30 let

21. 7. 2017

Poogovor z Dejanom Mehmedovičem, Miro Ličen, Alešem Sedmakom in Simonom Kastelicom ob 30. obletnici Galerije Insula

Črna umetnost v barvah

7. 7. 2017

Pogovor z ddr Natašo Golob o razstavi prvotiskov v NUK-u

Maria Bonomi v Galeriji Jakopič

30. 6. 2017

V okviru 32. grafičnega bienala, ki poteka pod naslovom Kriterij rojstva, v Galeriji Jakopič razstavlja ena najpomembnejših predstavnic brazilske sodobne umetnosti in kulture Maria Bonomi. Ta mednarodno priznana umetnica na bienalu sodeluje že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Z umetnico se je pogovarjala Aleksandra Saška Gruden, o razstavi pa bo spregovorila tudi kustosinja Breda Škrjanec. foto: Urška Boljkovac / Arhiv MGLC

Ištvan Išt Huzjan

23. 6. 2017

Pogovor z Ištvanom Ištom Huzjanom, dobitnikom Velike nagrade 21. bienala ob pregledni razstavi Meje v Mestni galeriji v Ljubljani

32. grafični bienale

16. 6. 2017

Pogovor o 32. grafičnem bienalu Kriterij rojstva z Nevenko Šivavec, Vladimirjem Vidmarjem in Miklavžem Komeljem.

Osemdeseta

9. 6. 2017

V Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova sta na ogled zadnji dve od štirih razstava v okviru projekta, ki je raziskoval umetnost, prostore in diskurze osemdesetih let prejšnjega stoletja. Razstava Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča v MSUM se osredinja predvsem na alternativno in subkulturno produkcijo 80tih let. Rastava Dediščina 1989 v Moderni galeriji pa ponovno uprizarja razstavo Jugoslovanski dokumenti, ki so jo leta 1989 v Sarajevu kot najvecˇji jugoslovanski razstavni projekt organizirali umetniki. Ob razstavah so izdali tudi knjigo Osemdeseta o osemdesetih, ki obravnava civilno druzˇbo osemdesetih let s pozicij piscev, rojenih v osemdesetih letih. Načrtujejo pa tudi knjigo OSEMDESETA – Slovenija in Jugoslavija skozi prizmo dogodkov, razstav in diskurzov, ki bo predstavila sˇirsˇi zgodovinski in druzˇbenopoliticˇni kontekst ter umetnostno produkcijo v posameznih jugoslovanskih republikah. Oddajo je pripravila Iza Pevec, njeni gostje pa so bili: direktorica MG + MSUM Zdenka Badovinac in kuratorja razstave Večmedijske prakse in produkcijska prizorišča Igor Španjol in Barbara Borčić.

Nagrada OHO

2. 6. 2017

Pogovor Aleksandre Saške Gruden s Tadejem Pogačarjem in nagrajencem Simonom Hudolinom Salčijem

Barvna stran teme

26. 5. 2017

Pogovor s slikarjem Aleksijem Kobalom o najnovejšem ciklusu slik barvna stran teme v koprski galeriji Loža

NSK v Benetkah

19. 5. 2017

Pogovor Aleksandre Saške Gruden z Zdenko Badovinac in Miranom Mohorjem

57.bienale v Benetkah

10. 5. 2017

Pogovor z umetnico Niko Autor in kustosinjo Andrejo Hribernik ter soustvarjalcem zbornika Andrejem Šprahom in Cirilom Oberstarjem o projektu Obzornik 63 - vlak senc , ki zastopa Slovenijo na 57. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah.

Leksikon likovne teorije

5. 5. 2017

Poogovor z avtorjem prof. dr. Jožefom Muhovičem

Damjan Gale: Arhitekt svetlobe

28. 4. 2017

Pogovor s kustosinjo Marijo Skočir o pregledni razstavi arhitekturnih fotografij Damjana Galeta v Jakopičevi galeriji

Albert Sirk

21. 4. 2017

Pogovor maje Žel - Nolda s kustosinjo Alino Carli o pregledni razstavi del Alberta Sirka v Narodni galeriji

Mirsad Begić v TR3

13. 4. 2017

Razstava nerealiziranih notranjih vrat ljubljanske stolnice Mirsada Begića v TR3

Tone Lapajne retrospektiva

7. 4. 2017

Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjama Marijo Skočir in Barbaro Savenc o retrospektivi, ki je v Mestni galeriji v Piranu, pred tem je bila na ogled v Jakopičevi galeriji v Ljubljani

Modernistično steklo

31. 3. 2017

Pogovor Maje Žel - Nolda z dr Matejo Kos in dr Cvetko Požar o razstavi Umetnost za vsakdan.Modernistično steklo v Narodnem muzeju na Metelkovi.

Tinca Stegovec 90 let

24. 3. 2017

Pogovor s Tinco Stegovec ob pregledni razstavi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru leta 2011

Telesnost

17. 3. 2017

Pogovor s kustosom Sarivalom Sosičem o razstavi Telesnost v mestni galeriji v Ljubljani

ANDREJ MEDVED

10. 3. 2017

Pogovor Neve Zajc z likovnim kritikom Andrejem Medvedom ob njegovi 70-letnici.

Slovenija in neuvrščeni pop

3. 3. 2017

Pogovor z dr Petjo Grafenauer, avtorice razstave Slovenija in neuvrščeni pop v UGM

Filmska fotografija

17. 2. 2017

Predstavitev razstave filmske fotografive v dunajski Albertini

Kolekcija Vugrinec

10. 2. 2017

Pogovor z Davorjem Vugrincem in dr Andrejem Smrekarjem o kolekciji Vugrinec in njeni povezavi s slovenskimi umetniki, ki so se šolali v Zagrebu.

Mušičevi dnevi v NG

3. 2. 2017

Pogovor s kustosinjo Matejo Krapež in konservatorko-restavratorko Simono Škorja o Mušičevih dnevih v Narodni galeriji

LIKOVNI ODMEVI - Suzi Bricelj

27. 1. 2017

Oddaja Likovni odmevi prinaša pogovor Tadeje Krečič z ilustratorko Suzi Bricelj. Prav zdaj, pa še vse do 12. februarja, so v bratislavski galeriji TOTO na ogled njene ilustracije, hkrati pa Suzi Bricelj sodeluje tudi na razstavi 12. Slovenskega bienala ilustracije v galeriji Cankarjevega doma, na ogled so njene likovne stvaritve za knjigo pesmi Vinka Möderndorferja z naslovom Pesmi in pesmičice. Suzi Bricelj je zanje dobila plaketo Hinka Smrekarja.

Likovni - Plečnikovi simboli

20. 1. 2017

Pogovor z Andrejem Hrauskyjem, avtorjem knjige Simboli v Plečnikovi arhitekturi

Srečo Dragan v MSUM

13. 1. 2017

Pogovor s Srečom Draganom ob njegovi pregledni razstavi v MSUM v Ljubljani

Retrospektiva Tone Lapajne

6. 1. 2017

Pogovor Aleksandre Saške Gruden s kustosinjama Marijo Skočir in Barbaro Savenc o retrospektivni razstavi Toneta Lapajneta Spomin zemlje v Galeriji Jakopič v Ljubljani.

Nakit kot umetnost

30. 12. 2016

Pogovor z dr Petro Bole o nakitu kot umetnosti.

Albertina Dunaj

16. 12. 2016

Predstavitev aktualnih razstav v dunajski Albertini

PTIČAR IN PRESTAR

9. 12. 2016

Pogovor Maje Žel - Nolda z dr Ferdinandom Šerbeljem o najdbi slik baročnega slikarja Fortunanta Berganta Ptičar in Prestar.

17. PIXXELPOINT

2. 12. 2016

Predstavitev 17. festivala računalniške umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici in Gorici

Kolekcija Vugrinec

18. 11. 2016

Pogovor z Davrojem Vugrincem in Andrejem Smrekarjem o razstavi Kolekcija Vugrinec v Narodni galeriji

Krog v podobi - Tugo Šušnik

11. 11. 2016

Pogovor Maje Žel - Nolda s slikarjem Tugom Šušnikom ob razstavi Krog v podobi v Bežigrajski galeriji 2, kjer se predstavlja z izborom del od 1980 do 2015.

Tuji bogovi, fascinacija nad Afriko in Oceanijo

4. 11. 2016

Tokrat predstavljamo razstavo Tuji bogovi, fascinacija nad Afriko in Oceanijo v muzeju Leopold na Dunaju. Razstava je odprta že od konca septembra in bo na ogled vse do prve polovice januarja prihodnje leto. Gre za razstavo, ki predstavlja dela evropske moderne umetnosti in umetnost Afrike in Oceanije, ter projekt Ogledala mask umetnika srednje generacije Kadra Attije. Ta sopostavitev del poskuša pokazati, kako pomemben vir navdiha in fascinacije je bila drugačnost v umetnosti in kulturi oddaljenih dežel za nastanek in oblikovanje moderne umetnosti, pa tudi nekaterih avantgard. Več o tem in o sami razstavi v oddaji, ki jo je pripravil Gregor Podlogar.

Društva likovnih umetnikov

28. 10. 2016

Pogovor o problematiki in statusu društev profesionalnih likovnih umetnikov.

SLAVKO FURLAN

21. 10. 2016

Pogovor s kustosoma Pavlo Jarc in Davidom Kožuhom o perdstavitvi del Slavka Furlana na večih lokacijah na Goriškem

MIG 21

14. 10. 2016

Razstava Migracijsko interdisciplinarno gibanje MIG 21 v razstavišču KIBLA PORTAL v Mariboru.

Darko Slavec - dobitnik priznanja ZDSLU za življenjsko delo

7. 10. 2016

Umetniški svet Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je na 5. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU 2016 podelil društveno priznanje za življenjsko delo slikarju Darku Slavcu. Slavčev (roj. 1951) umetniški opus likovna kritika interpretira skozi vizuro novega realizma in super- oziroma hiperrealizma; njegovo izrazito razpoznavno individualno poetiko pa najopazneje opredeljuje izbor leitmotivov (hlebec kruha, prt, miza, kozmos itd.). Vpogled v ustvarjalno pot Darka Slavca trenutno nudi razstava v Galeriji dr. Ceneta Avguština v Kranju, na radijskih valovih pa vam jo bomo približali v tokratni oddaji Likovni odmevi. V njej boste lahko prisluhnili pred leti nastalemu pogovoru Barbare Jurkovšek z Darkom Slavcem.