Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prav trojka duhovnost-umetnost-rekreacija najbolje opiše ključne vidike geografskih vrhov, ki so hkrati tudi vrhovi naše zgodovine in kulturne dediščine, s tem pa tudi bistvo dokumentarne serije v njeni večplastnosti.
Spoznavanje naše kulturne preteklosti je glavni motiv in rdeča nit serije Kulturni vrhovi, ki je sicer skrbno študijsko zastavljena, vendar ni predstavljena na akademski način, ampak kot kulturno popotovanje voditelja in scenarista Andreja Dobleharja, ki je hkrati tudi protagonist serije. V njej namreč predstavi lastne interpretacije vrhov in osebne spomine, s tem pa pritegne in angažira gledalca, da se mu pridruži na fizični in duhovni poti ter se simbolno pridruži vsem nekdanjim romarjem in današnjim rekreativcem.
Hema Krška je živela okoli leta 1000 in je bila pomembna osebnost srednjega veka in priljubljena svetnica. Povezana je bila tudi s Pilštanjem na Kozjanskem, umrla pa je v Krki na Koroškem, zato slovenske in avstrijske kraje povezuje Emina romarska pot. Z ekipo smo odkrivali njeno življenje in delo ter obiskali tako Kozjansko kot Krko na Koroškem. V Krki je veličastna stolnica, ki sodi med najpomembnejše avstrijske kulturne spomenike, v njej pa je tudi Hemin grob, kamor so nekdaj množično romali Slovenci. Pred skoraj tridesetimi leti pa je ta kraj obiskal tudi papež Janez Pavel II.
Hema Krška je živela okoli leta 1000 in je bila pomembna osebnost srednjega veka in priljubljena svetnica. Povezana je bila tudi s Pilštanjem na Kozjanskem, umrla pa je v Krki na Koroškem, zato slovenske in avstrijske kraje povezuje Emina romarska pot. Z ekipo smo odkrivali njeno življenje in delo ter obiskali tako Kozjansko kot Krko na Koroškem. V Krki je veličastna stolnica, ki sodi med najpomembnejše avstrijske kulturne spomenike, v njej pa je tudi Hemin grob, kamor so nekdaj množično romali Slovenci. Pred skoraj tridesetimi leti pa je ta kraj obiskal tudi papež Janez Pavel II.
Kum je najvišja gora Dolenjcev in Zasavcev, zato ga imenujejo tudi ‘’Dolenjski Triglav’’, danes so na vrhu cerkev sv. Neže, planinski dom in oddajnik RTV Slovenija. Po starem izročilu je sv. Neža bivala v Kostanjevici na Krki, vendar je nato odšla na Kum in domačini iz Kostanjevice vsakih sedem let poromajo na Kum in prinesejo novo obleko za kip svetnice. Tudi letos so izpolnili stoletno zaobljubo na Kumsko nedeljo. V oddaji bomo predstavili zlasti etnološko izročilo o sv. Neži ter povezali Kostanjevico in Kum, obiskali pa bomo tudi druge kraje na Kumljanskem.
Kum je najvišja gora Dolenjcev in Zasavcev, zato ga imenujejo tudi ‘’Dolenjski Triglav’’, danes so na vrhu cerkev sv. Neže, planinski dom in oddajnik RTV Slovenija. Po starem izročilu je sv. Neža bivala v Kostanjevici na Krki, vendar je nato odšla na Kum in domačini iz Kostanjevice vsakih sedem let poromajo na Kum in prinesejo novo obleko za kip svetnice. Tudi letos so izpolnili stoletno zaobljubo na Kumsko nedeljo. V oddaji bomo predstavili zlasti etnološko izročilo o sv. Neži ter povezali Kostanjevico in Kum, obiskali pa bomo tudi druge kraje na Kumljanskem.
Na Uršlji gori je postavljena najvišje ležeča cerkev na Slovenskem, ki je prava gorska katedrala. Zgrajena je bila v dobi protireformacije, njen nastanek pa je povezan z znamenitim ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Uršlja gora je orientacijska in simbolna točka, ki sooblikuje mitično krajino Mislinjske doline, domačini pa ji pravijo kar Gora. Oddaja bo predstavila vrh, ki ni samo romarsko središče, temveč tudi priljubljen izletniški cilj in oddajniška točka RTV Slovenija.
Na Uršlji gori je postavljena najvišje ležeča cerkev na Slovenskem, ki je prava gorska katedrala. Zgrajena je bila v dobi protireformacije, njen nastanek pa je povezan z znamenitim ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Uršlja gora je orientacijska in simbolna točka, ki sooblikuje mitično krajino Mislinjske doline, domačini pa ji pravijo kar Gora. Oddaja bo predstavila vrh, ki ni samo romarsko središče, temveč tudi priljubljen izletniški cilj in oddajniška točka RTV Slovenija.
Brez znamenitega komendskega župnika in upravitelja posesti malteškega viteškega reda Petra Pavla Glavarja ne bi bilo cerkve sv. Ane, saj jo je dal zgraditi v spomin na svojo neznano mater. Baročna cerkev je eden naših največjih kulturnih spomenikov, k njej pa so se nekdaj zgrinjali romarji. Danes je slavna božja pot v Tunjicah pozabljena, v strokovnih knjigah pa je njen spomin ohranil domačin France Stele, ki je bil umetnostni zgodovinar in utemeljitelj spomeniškega varstva na Slovenskem.
Brez znamenitega komendskega župnika in upravitelja posesti malteškega viteškega reda Petra Pavla Glavarja ne bi bilo cerkve sv. Ane, saj jo je dal zgraditi v spomin na svojo neznano mater. Baročna cerkev je eden naših največjih kulturnih spomenikov, k njej pa so se nekdaj zgrinjali romarji. Danes je slavna božja pot v Tunjicah pozabljena, v strokovnih knjigah pa je njen spomin ohranil domačin France Stele, ki je bil umetnostni zgodovinar in utemeljitelj spomeniškega varstva na Slovenskem.
Sredi avgusta vsako leto oživijo trije vrhovi, ki jih romarji obiskujejo enega za drugim: Sladka gora, Tinsko in Sv. Rok nad Šmarjami pri Jelšah. Shodi so še danes zelo obiskani in so zaradi značilnih krajevnih šeg in navad izjemno doživetje. Te cerkve pa so tudi veliki umetnostni spomeniki, s katerimi je slovenski barok dosegel svoj vrh. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo se združujejo v celostne umetnine, ki so slikovito umeščene v pokrajino. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Sredi avgusta vsako leto oživijo trije vrhovi, ki jih romarji obiskujejo enega za drugim: Sladka gora, Tinsko in Sv. Rok nad Šmarjami pri Jelšah. Shodi so še danes zelo obiskani in so zaradi značilnih krajevnih šeg in navad izjemno doživetje. Te cerkve pa so tudi veliki umetnostni spomeniki, s katerimi je slovenski barok dosegel svoj vrh. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo se združujejo v celostne umetnine, ki so slikovito umeščene v pokrajino. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Višarje sodijo med najstarejše, najvišje ležeče in najbolj priljubljene slovenske božje poti. Ta visokogorski kraj leži v Italiji, a s pozicijo na tromeji povezuje italijanski, avstrijski in slovenski narod, in še vedno privablja mnoge naše rojake. Začetki božje poti imajo legendarno osnovo in segajo v 14. stoletje. Cerkev je bila v prvi svetovni vojni porušena, a so jo obnovili, celostno pa jo je likovno opremil slikar Tone Kralj. Danes vozi na vrh gondola, ki premaguje kar tisoč metrov razlike v nadmorski višini in omogoča zimski smučarski turizem, vrh pa je priljubljen tudi pri planincih.
Višarje sodijo med najstarejše, najvišje ležeče in najbolj priljubljene slovenske božje poti. Ta visokogorski kraj leži v Italiji, a s pozicijo na tromeji povezuje italijanski, avstrijski in slovenski narod, in še vedno privablja mnoge naše rojake. Začetki božje poti imajo legendarno osnovo in segajo v 14. stoletje. Cerkev je bila v prvi svetovni vojni porušena, a so jo obnovili, celostno pa jo je likovno opremil slikar Tone Kralj. Danes vozi na vrh gondola, ki premaguje kar tisoč metrov razlike v nadmorski višini in omogoča zimski smučarski turizem, vrh pa je priljubljen tudi pri planincih.
Mengore so stara tolminska božja pot in pomnik prve svetovne vojne. Stara cerkev je bila namreč porušena in po vojni na novo zgrajena, oživljena romanja pa so bila v času fašizma edina priložnost za druženje in izražanje v domači slovenski besedi. Danes je vrh znova zelo aktualen zaradi pohodniške poti miru v Posočju in novega križevega pota, v zgodovino Mengor pa sta se zapisala zlasti Tone Kralj in Ivan Pregelj. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Mengore so stara tolminska božja pot in pomnik prve svetovne vojne. Stara cerkev je bila namreč porušena in po vojni na novo zgrajena, oživljena romanja pa so bila v času fašizma edina priložnost za druženje in izražanje v domači slovenski besedi. Danes je vrh znova zelo aktualen zaradi pohodniške poti miru v Posočju in novega križevega pota, v zgodovino Mengor pa sta se zapisala zlasti Tone Kralj in Ivan Pregelj. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
V 18. stoletju se je v Zgornji Savinjski dolini blizu Gornjega grada razvila znamenita božja pot sv. Frančiška Ksaverja na Stražah, ki so jo poznali po vsej Evropi. Zlasti med evropskim plemstvom se je razširila navada, da so v Radmirje pošiljali dragocena darila, tako so mašna oblačila in posodje darovali kralji in cesarji s francoskega, poljskega, neapeljskega in dunajskega dvora. Po izročilu je cesarica Marija Terezija iz poročne obleke lastnoročno izvezla mašni plašč in ga poslala v Radmirje. V oddaji bomo predstavili zgodovino božje poti in še prav posebej povezavo s cesarico Marijo Terezijo in Habsburžani.
V 18. stoletju se je v Zgornji Savinjski dolini blizu Gornjega grada razvila znamenita božja pot sv. Frančiška Ksaverja na Stražah, ki so jo poznali po vsej Evropi. Zlasti med evropskim plemstvom se je razširila navada, da so v Radmirje pošiljali dragocena darila, tako so mašna oblačila in posodje darovali kralji in cesarji s francoskega, poljskega, neapeljskega in dunajskega dvora. Po izročilu je cesarica Marija Terezija iz poročne obleke lastnoročno izvezla mašni plašč in ga poslala v Radmirje. V oddaji bomo predstavili zgodovino božje poti in še prav posebej povezavo s cesarico Marijo Terezijo in Habsburžani.
Cerkev v Crngrobu, njena idilična lega in bogata umetnost so navdihnile režiserja Boštjana Hladnika in Matjaža Klopčiča, že stoletja pa navdušuje tudi romarje in izletnike, ki se vračajo v ta romarski kraj. Cerkev je eden največjih slovenskih kulturnih spomenikov, dragoceni so zlasti srednjeveška arhitektura in freske ter zlati oltarji. V oddaji se bomo odpravili po romarski poti, ki vodi iz Stare Loke v Crngrob mimo številnih starih znamenj, in predstavili zgodovino teh krajev.
Cerkev v Crngrobu, njena idilična lega in bogata umetnost so navdihnile režiserja Boštjana Hladnika in Matjaža Klopčiča, že stoletja pa navdušuje tudi romarje in izletnike, ki se vračajo v ta romarski kraj. Cerkev je eden največjih slovenskih kulturnih spomenikov, dragoceni so zlasti srednjeveška arhitektura in freske ter zlati oltarji. V oddaji se bomo odpravili po romarski poti, ki vodi iz Stare Loke v Crngrob mimo številnih starih znamenj, in predstavili zgodovino teh krajev.
Po starem prepričanju velja, da če pridete na Bled in ne greste na otok in ne pozvonite z zvonom želja, potem niste bili na Bledu! Slavni zvonček je izhodišče oddaje, ki bo predstavila kompleks na otoku z Marijino cerkvijo in zgodovinski razvoj od pokristjanjevanja dalje. Ljudje so začeli prihajati na Bled prav zaradi božje poti in zato se je kraj začel razvijati, s tem pa tudi kultura in umetnost ter šege in navade. Ustvarjalci so obiskali Bled v različnih delih leta ter zabeležili utrip kraja in obnovljenega romarskega središča.
Po starem prepričanju velja, da če pridete na Bled in ne greste na otok in ne pozvonite z zvonom želja, potem niste bili na Bledu! Slavni zvonček je izhodišče oddaje, ki bo predstavila kompleks na otoku z Marijino cerkvijo in zgodovinski razvoj od pokristjanjevanja dalje. Ljudje so začeli prihajati na Bled prav zaradi božje poti in zato se je kraj začel razvijati, s tem pa tudi kultura in umetnost ter šege in navade. Ustvarjalci so obiskali Bled v različnih delih leta ter zabeležili utrip kraja in obnovljenega romarskega središča.
Rožnik je priljubljen sprehajalni in rekreacijski cilj Ljubljančanov ter prizorišče tradicionalnih prireditev, kot je podelitev literarne nagrade Kresnik. Rožnik je predstavljal navdih mnogim umetnikom, tudi Ivanu Cankarju, ki je na vrhu krajši čas bival in ga opisoval v svojih pismih. Pred stoletji pa je bil to predvsem romarski cilj, v cerkvi so imeli vsako leto tudi mašo za dijake ob začetku šolskega leta.
Rožnik je priljubljen sprehajalni in rekreacijski cilj Ljubljančanov ter prizorišče tradicionalnih prireditev, kot je podelitev literarne nagrade Kresnik. Rožnik je predstavljal navdih mnogim umetnikom, tudi Ivanu Cankarju, ki je na vrhu krajši čas bival in ga opisoval v svojih pismih. Pred stoletji pa je bil to predvsem romarski cilj, v cerkvi so imeli vsako leto tudi mašo za dijake ob začetku šolskega leta.
Slikar Matija Jama in pesnik Oton Župančič sta vsak na svoj način v svet ponesla dediščino in duha Bele Krajine. Danes Vinico in Dragatuš povezuje Župančičeva spominska pot, ki vodi tudi mimo cerkve na Žežlju. To je pomembna belokranjska božja pot in umetnostni spomenik, kjer se že stoletja zbirajo domačini in sosednji Hrvati. Božja pot je posebej zaživela v težkih časih turških vpadov, ki so prav prek Bele krajine potekali proti osrednji Sloveniji. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Slikar Matija Jama in pesnik Oton Župančič sta vsak na svoj način v svet ponesla dediščino in duha Bele Krajine. Danes Vinico in Dragatuš povezuje Župančičeva spominska pot, ki vodi tudi mimo cerkve na Žežlju. To je pomembna belokranjska božja pot in umetnostni spomenik, kjer se že stoletja zbirajo domačini in sosednji Hrvati. Božja pot je posebej zaživela v težkih časih turških vpadov, ki so prav prek Bele krajine potekali proti osrednji Sloveniji. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom je danes priljubljen izletniški cilj in izjemen umetnostni spomenik, saj je eden najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških ambientov pri nas. Ob arhitekturi so pomembne zlasti poznogotske freske z zgodnjerenesančnimi slogovnimi elementi ter baročni oltarji. Vrh je povezan z zgodovino mesta Kamnik, s sv. Primožem pa sta povezana tudi umetnostna zgodovinarja, domačina iz neposredne kamniške soseščine, France Stele in Emilijan Cevc. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Cerkev sv. Primoža nad Kamnikom je danes priljubljen izletniški cilj in izjemen umetnostni spomenik, saj je eden najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških ambientov pri nas. Ob arhitekturi so pomembne zlasti poznogotske freske z zgodnjerenesančnimi slogovnimi elementi ter baročni oltarji. Vrh je povezan z zgodovino mesta Kamnik, s sv. Primožem pa sta povezana tudi umetnostna zgodovinarja, domačina iz neposredne kamniške soseščine, France Stele in Emilijan Cevc. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Dokumentarna serija Kulturni vrhovi predstavlja dediščino, povezano s slovenskimi višinskimi točkami, ki niso samo geografski vrhovi, temveč predstavljajo tudi vrhove zgodovine, kulture in umetnosti. Cerkve, zgrajene na hribih, so bile nekoč znamenite božje poti, danes pa so predvsem priljubljene izletniške točke. Avtor in voditelj serije Andrej Doblehar bo predstavil Veselo in Žalostno goro v Mirnski dolini, Sv. Trojico nad Vrhniko, Grad nad Slovenj Gradcem in Žeželj nad Vinico. Vesela in Žalostna gora v Mirnski dolini Slikovita Mirnska dolina je bila znana po gradovih in cerkvah. Na začetku in na koncu doline so postavili božjepotni cerkvi, ki sta zaznamovali dolenjsko zgodovino. Njuni imeni pričata o močni čustveni angažiranosti romarjev in različnih pobožnostih, ki so se razvile pred stoletji, nekatere so še danes žive. Žalostno goro je v času bivanja na Dolenjskem v času pred drugo svetovno vojno obiskal in opisal tudi Prežihov Voranc.
Gospa Sveta je izjemen kulturni spomenik na avstrijskem Koroškem, ki je povezan tudi s slovenskim narodom in našo zgodovino. To je najstarejša slovenska božja pot in v času pokristjanjevanja v 8. stoletju tudi sedež prve škofije. V oddaji bomo predstavili umetnostne zaklade cerkve pri Gospe Sveti, odkrivali bomo zgodnjo zgodovino Slovencev, ki se je odvijala na Gosposvetskem polju, in obiskali tudi druge pomembne simbolne kraje, kot sta Krnski grad in vojvodski prestol.
Gospa Sveta je izjemen kulturni spomenik na avstrijskem Koroškem, ki je povezan tudi s slovenskim narodom in našo zgodovino. To je najstarejša slovenska božja pot in v času pokristjanjevanja v 8. stoletju tudi sedež prve škofije. V oddaji bomo predstavili umetnostne zaklade cerkve pri Gospe Sveti, odkrivali bomo zgodnjo zgodovino Slovencev, ki se je odvijala na Gosposvetskem polju, in obiskali tudi druge pomembne simbolne kraje, kot sta Krnski grad in vojvodski prestol.
Kostanjevica nad Novo Gorico je božja pot s samostanom, ki je vedno bila del mejnega prostora med Italijo in Slovenijo. To je zaznamovalo zgodovino tega kulturnega vrha, ki je doživljal boljše in slabše čase, tudi razdejanje v prvi svetovni vojni. Za Kostanjevico že dve stoletji skrbijo patri frančiškani, v grobnici so pokopani francoski kralji Burboni, po katerih je dobila ime sorta vrtnic. Na Kostanjevici pa je deloval tudi slavist in jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
Kostanjevica nad Novo Gorico je božja pot s samostanom, ki je vedno bila del mejnega prostora med Italijo in Slovenijo. To je zaznamovalo zgodovino tega kulturnega vrha, ki je doživljal boljše in slabše čase, tudi razdejanje v prvi svetovni vojni. Za Kostanjevico že dve stoletji skrbijo patri frančiškani, v grobnici so pokopani francoski kralji Burboni, po katerih je dobila ime sorta vrtnic. Na Kostanjevici pa je deloval tudi slavist in jezikoslovec p. Stanislav Škrabec. Avtor in voditelj: Andrej Doblehar
V dokumentarni seriji Kulturni vrhovi je televizijska ekipa v sedmih letih obiskala in gledalcem predstavila trideset pomembnih kulturnih spomenikov na Slovenskem in v zamejstvu. Cerkve, ki so jih naši predniki zgradili na odmaknjenih vzpetinah, so bile nekdaj znane božje poti, danes pa so zlasti cilj pohodnikov in kulturnih turistov. Zato so na teh simbolnih točkah ustvarjalci želeli povezati preteklost in tradicijo ter sedanjost in sodoben utrip. V zaključni oddaji bo avtor in voditelj Andrej Doblehar predstavil, kako je serija nastajala ter povzel zgodbe romarskih cerkva in razvoj slovenske likovne umetnosti skozi stoletja. Pri realizaciji zaključne oddaje so sodelovali režiserji Aleš Žemlja, Ita Obersnu in Boštjan Vrhovec.
V dokumentarni seriji Kulturni vrhovi je televizijska ekipa v sedmih letih obiskala in gledalcem predstavila trideset pomembnih kulturnih spomenikov na Slovenskem in v zamejstvu. Cerkve, ki so jih naši predniki zgradili na odmaknjenih vzpetinah, so bile nekdaj znane božje poti, danes pa so zlasti cilj pohodnikov in kulturnih turistov. Zato so na teh simbolnih točkah ustvarjalci želeli povezati preteklost in tradicijo ter sedanjost in sodoben utrip. V zaključni oddaji bo avtor in voditelj Andrej Doblehar predstavil, kako je serija nastajala ter povzel zgodbe romarskih cerkva in razvoj slovenske likovne umetnosti skozi stoletja. Pri realizaciji zaključne oddaje so sodelovali režiserji Aleš Žemlja, Ita Obersnu in Boštjan Vrhovec.
Sv. Valentin sodi med znanilce pomladi in ima »ključ od korenin«, danes pa je predvsem praznik zaljubljencev, ki se je oblikoval po tujih vzorih. Temu svetniku so na Slovenskem posvetili več cerkva, najbolj znana pa je cerkev na Limbarski gori nad Moravčami. V oddaji se bomo povzpeli na goro in predstavili lokalne šege in navade ter veliko cerkev, ki priča o nekdanjem ugledu božje poti in je dolgo veljala za najboljše delo domačega baročnega arhitekta Gregorja Mačka.
Sv. Valentin sodi med znanilce pomladi in ima »ključ od korenin«, danes pa je predvsem praznik zaljubljencev, ki se je oblikoval po tujih vzorih. Temu svetniku so na Slovenskem posvetili več cerkva, najbolj znana pa je cerkev na Limbarski gori nad Moravčami. V oddaji se bomo povzpeli na goro in predstavili lokalne šege in navade ter veliko cerkev, ki priča o nekdanjem ugledu božje poti in je dolgo veljala za najboljše delo domačega baročnega arhitekta Gregorja Mačka.
Prav trojka duhovnost-umetnost-rekreacija najbolje opiše ključne vidike geografskih vrhov, ki so hkrati tudi vrhovi naše zgodovine in kulturne dediščine, s tem pa tudi bistvo dokumentarne serije v njeni večplastnosti. Spoznavanje naše kulturne preteklosti je glavni motiv in rdeča nit serije Kulturni vrhovi, ki je sicer skrbno študijsko zastavljena, vendar ni predstavljena na akademski način, ampak kot kulturno popotovanje voditelja in scenarista Andreja Dobleharja, ki je hkrati tudi protagonist serije. V njej namreč predstavi lastne interpretacije vrhov in osebne spomine, s tem pa pritegne in angažira gledalca, da se mu pridruži na fizični in duhovni poti ter se simbolno pridruži vsem nekdanjim romarjem in današnjim rekreativcem.
Prav trojka duhovnost-umetnost-rekreacija najbolje opiše ključne vidike geografskih vrhov, ki so hkrati tudi vrhovi naše zgodovine in kulturne dediščine, s tem pa tudi bistvo dokumentarne serije v njeni večplastnosti. Spoznavanje naše kulturne preteklosti je glavni motiv in rdeča nit serije Kulturni vrhovi, ki je sicer skrbno študijsko zastavljena, vendar ni predstavljena na akademski način, ampak kot kulturno popotovanje voditelja in scenarista Andreja Dobleharja, ki je hkrati tudi protagonist serije. V njej namreč predstavi lastne interpretacije vrhov in osebne spomine, s tem pa pritegne in angažira gledalca, da se mu pridruži na fizični in duhovni poti ter se simbolno pridruži vsem nekdanjim romarjem in današnjim rekreativcem.
Kaj druži procesije kurentov in procesije romarjev, ki se odvijajo v okolici Ptuja? Oboje je na svojih platnih upodobil slikar France Mihelič, ki je med vojnama deloval v teh krajih. Še danes hodijo mnogi romarji in občudovalci umetnosti na osrednjo štajersko božjo pot na Ptujsko Goro in stopajo pod plašč Marije Zavetnice. Oddaja bo predstavila delo patrov minoritov, romarski shod na veliki šmaren in cerkev, ki je naša najpomembnejša gotska arhitektura, postavili pa so jo štajerski plemiči v zgodnjem 15. stoletju.
Kaj druži procesije kurentov in procesije romarjev, ki se odvijajo v okolici Ptuja? Oboje je na svojih platnih upodobil slikar France Mihelič, ki je med vojnama deloval v teh krajih. Še danes hodijo mnogi romarji in občudovalci umetnosti na osrednjo štajersko božjo pot na Ptujsko Goro in stopajo pod plašč Marije Zavetnice. Oddaja bo predstavila delo patrov minoritov, romarski shod na veliki šmaren in cerkev, ki je naša najpomembnejša gotska arhitektura, postavili pa so jo štajerski plemiči v zgodnjem 15. stoletju.