Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Filharmonični orkester iz Strasbourga se predstavlja s svojim šefom dirigentom, Slovencem Markom Letonjo. Na koncertu, ki je potekal na slikovitem zunanjem prizorišču, je orkester pod taktirko maestra Marka Letonje izvedel zanimiv izbor Beethovnove glasbe – Uverturo Prometej, Simfonijo št. 8 v F-duru in Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru (solistka Charlotte Juillard). Marko Letonja je trenutno najuspešnejši slovenski dirigent v tujini in je umetniški vodja in dirigent Filharmoničnega orkestra iz Strasbourga od leta 2012.
Filharmonični orkester iz Strasbourga se predstavlja s svojim šefom dirigentom, Slovencem Markom Letonjo. Na koncertu, ki je potekal na slikovitem zunanjem prizorišču, je orkester pod taktirko maestra Marka Letonje izvedel zanimiv izbor Beethovnove glasbe – Uverturo Prometej, Simfonijo št. 8 v F-duru in Romanco za violino in orkester št. 2 v F-duru (solistka Charlotte Juillard). Marko Letonja je trenutno najuspešnejši slovenski dirigent v tujini in je umetniški vodja in dirigent Filharmoničnega orkestra iz Strasbourga od leta 2012.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Obarvana je naslov svežega izbora avtorskih skladb in novega albuma, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Avtorske skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov, ki jih je Mia obarvala z najrazličnejšimi odtenki iskrene in srčne interpretacije, obogatene z zvokom izjemne glasbene zasedbe Big Banda RTV Slovenija in gostujočih glasbenikov, Petra Ugrina na violini in Gašperja Bertonclja na bobnih.
Spremljali boste poslušljivo glasbo, ki smo jo posneli na slikovitih notranjih in zunanjih lokacijah. Kitarista z mnogimi koncertnimi izkušnjami sta se za skupno muziciranje odločila iz veselja do glasbe in v želji, da bi igrala sijajna dela iz repertoarja za kitarski duo. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Klemen Dvornik.
Spremljali boste poslušljivo glasbo, ki smo jo posneli na slikovitih notranjih in zunanjih lokacijah. Kitarista z mnogimi koncertnimi izkušnjami sta se za skupno muziciranje odločila iz veselja do glasbe in v želji, da bi igrala sijajna dela iz repertoarja za kitarski duo. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Klemen Dvornik.
Koncert generacij je nastal pod umetniškim vodstvom prof. Tomaža Habeta, ki je za ta koncert prispeval tudi svoje skladbe. Pod vodstvom različnih dirigentov, ki so bili vsi učenci Tomaža Habeta, je Policijski orkester igral v družbi solistov – saksofonista Andreja Omejca in pevca Matjaža Mraka skupaj s skupino Katrinas.
Koncert generacij je nastal pod umetniškim vodstvom prof. Tomaža Habeta, ki je za ta koncert prispeval tudi svoje skladbe. Pod vodstvom različnih dirigentov, ki so bili vsi učenci Tomaža Habeta, je Policijski orkester igral v družbi solistov – saksofonista Andreja Omejca in pevca Matjaža Mraka skupaj s skupino Katrinas.
Slovenska filharmonija je koncertni večer z naslovom Slavnostno posvetila 90. jubileju skladatelja Vinka Globokarja. Globokar je eden od najbolj znanih slovenskih skladateljev, ki ustvarja v mednarodnem prostoru. V drugi polovici 20. stoletja se je zapisal modernizmu, raziskovanju zvoka in vnašanju zunajglasbenih fenomenov in vprašanj v glasbo ter temu ostal zvest vse do danes. Orkester in razširjeni zbor Slovenske filharmonije sta pod vodstvom dveh dirigentov pripravila izvedbo njegove skladbe Voie – Pot, ki jo je napisal leta 1965 in ki je njegovo drugo delo. V vlogi recitatorja je nastopil igralec Boris Ostan. V uvodnem delu programa je zazvenela skladba z naslovom Vdih – izdih, ki jo je v počastitev Globokarjevega jubileja ustvaril skladatelj mlajše generacije Matej Bonin.
Slovenska filharmonija je koncertni večer z naslovom Slavnostno posvetila 90. jubileju skladatelja Vinka Globokarja. Globokar je eden od najbolj znanih slovenskih skladateljev, ki ustvarja v mednarodnem prostoru. V drugi polovici 20. stoletja se je zapisal modernizmu, raziskovanju zvoka in vnašanju zunajglasbenih fenomenov in vprašanj v glasbo ter temu ostal zvest vse do danes. Orkester in razširjeni zbor Slovenske filharmonije sta pod vodstvom dveh dirigentov pripravila izvedbo njegove skladbe Voie – Pot, ki jo je napisal leta 1965 in ki je njegovo drugo delo. V vlogi recitatorja je nastopil igralec Boris Ostan. V uvodnem delu programa je zazvenela skladba z naslovom Vdih – izdih, ki jo je v počastitev Globokarjevega jubileja ustvaril skladatelj mlajše generacije Matej Bonin.
Slovenska filharmonija je koncertni večer z naslovom Slavnostno posvetila 90. jubileju skladatelja Lojzeta Lebiča. Lebič je eden od najbolj znanih glasbenih umetnikov pri nas. Svoje ustvarjanje je v drugi polovici 20. stoletja posvetil modernizmu in ga skozi čas razvijal na edinstven način. Ob tej priložnosti je orkester pod vodstvom priznanega hrvaškega dirigenta za sodobno glasbo, Berislava Šipuša, pripravil izvedbo njegove skladbe Novembrske pesmi. V solistični vlogi je nastopila mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst. V uvodnem delu programa pa je zazvenela skladba z naslovom Barve tvojega srca, ki jo je v počastitev Lebičevega jubileja ustvarila skladateljica mlajše generacije Nana Forte.
Slovenska filharmonija je koncertni večer z naslovom Slavnostno posvetila 90. jubileju skladatelja Lojzeta Lebiča. Lebič je eden od najbolj znanih glasbenih umetnikov pri nas. Svoje ustvarjanje je v drugi polovici 20. stoletja posvetil modernizmu in ga skozi čas razvijal na edinstven način. Ob tej priložnosti je orkester pod vodstvom priznanega hrvaškega dirigenta za sodobno glasbo, Berislava Šipuša, pripravil izvedbo njegove skladbe Novembrske pesmi. V solistični vlogi je nastopila mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst. V uvodnem delu programa pa je zazvenela skladba z naslovom Barve tvojega srca, ki jo je v počastitev Lebičevega jubileja ustvarila skladateljica mlajše generacije Nana Forte.
Koncert za klavir in orkester v a-molu najbolj prepoznavnega norveškega skladatelja Edvarda Griega sodi poleg suite Peer Gynt med najbolj priljubljena skandinavska glasbena dela. Zanj je značilna ljudsko obarvana melodika, ki poudarja melanholično vzdušje severnih držav, znamenit pa je predvsem zaradi uvodnih klavirskih kaskad. Z orkestrom SNG Maribor je pod vodstvom dirigenta Günterja Neuholda koncert poustvaril trinajstletni Mak Muni Mihevc, ki ima kljub rosni mladosti za seboj že nekaj nastopov s simfoničnim orkestrom ter solistični recital v newyorški Carnegie Hall. Režija Aljaž Bastič, redaktorica Teja Turk
Koncert za klavir in orkester v a-molu najbolj prepoznavnega norveškega skladatelja Edvarda Griega sodi poleg suite Peer Gynt med najbolj priljubljena skandinavska glasbena dela. Zanj je značilna ljudsko obarvana melodika, ki poudarja melanholično vzdušje severnih držav, znamenit pa je predvsem zaradi uvodnih klavirskih kaskad. Z orkestrom SNG Maribor je pod vodstvom dirigenta Günterja Neuholda koncert poustvaril trinajstletni Mak Muni Mihevc, ki ima kljub rosni mladosti za seboj že nekaj nastopov s simfoničnim orkestrom ter solistični recital v newyorški Carnegie Hall. Režija Aljaž Bastič, redaktorica Teja Turk
13. festival sodobne glasbe Slowind je potekal v Slovenski filharmoniji in je bil tesno povezan z legendarnim ameriškim sodobnim skladateljem Elliottom Carterjem. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let, in ob tej priložnosti so po svetu pripravili praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu opusu. Praznovanju se je pridružil tudi Festival Slowind in v koncertni program vključil kar 27 njegovih komornih kompozicij iz različnih obdobij, med katerimi je bila tudi krstna izvedba nove kompozicije, ki jo je skladatelj napisal in podaril festivalu. Izvedbam so se pridružili domači in tuji glasbeni gostje, poslušalci pa so poleg glasbe lahko spremljali tudi pogovore in predavanja o skladateljevem življenju in delu. Scenarij Matej Šarc, redaktorica Zarja Zavodnik, režija Mina Bergant.
13. festival sodobne glasbe Slowind je potekal v Slovenski filharmoniji in je bil tesno povezan z legendarnim ameriškim sodobnim skladateljem Elliottom Carterjem. Elliott Carter je leta 2008 dopolnil 100 let, in ob tej priložnosti so po svetu pripravili praznovanja, posvečena njegovemu obsežnemu opusu. Praznovanju se je pridružil tudi Festival Slowind in v koncertni program vključil kar 27 njegovih komornih kompozicij iz različnih obdobij, med katerimi je bila tudi krstna izvedba nove kompozicije, ki jo je skladatelj napisal in podaril festivalu. Izvedbam so se pridružili domači in tuji glasbeni gostje, poslušalci pa so poleg glasbe lahko spremljali tudi pogovore in predavanja o skladateljevem življenju in delu. Scenarij Matej Šarc, redaktorica Zarja Zavodnik, režija Mina Bergant.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Nastop Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, enega najvidnejših slovenskih zborovodij druge polovice 20. stoletja. Muzikolog, duhovnik in dirigent Mirko Cuderman je velik poudarek v poustvarjalnosti namenil kvalitetni predstavitvi duhovne in posvetne slovenske zborovske glasbe. V tokratni oddaji boste spremljali predstavitev izbranih motetov iz obsežne zbirke Opus Musicum, slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina Gallusa. Posnetek je nastal leta 1991 na slavnostnem koncertu v Cankarjevem domu ob skladateljevi 400-letnici smrti.
Ansambel violončelistov festivala 'STRINGS ONLY' sestavljajo izbrani mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Njegov nastanek je spodbudil priznani hrvaški violončelist in pedagog Valter Dešpalj. Pod Dešpaljevim umetniškim vodstvom so mladi violončelisti z velikim uspehom nastopili v Zagrebu, Ljubljani, Gradcu, na Dunaju, nato na Dubrovniških poletnih prireditvah ter v oddajah na hrvaški televiziji. Predvajali vam bodo posnetek ansamblovega poletnega koncerta iz leta 2003, ki je potekal na ljubljanskem gradu. Solistka bo Karmen Pečar.
Ansambel violončelistov festivala 'STRINGS ONLY' sestavljajo izbrani mladi violončelisti iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Njegov nastanek je spodbudil priznani hrvaški violončelist in pedagog Valter Dešpalj. Pod Dešpaljevim umetniškim vodstvom so mladi violončelisti z velikim uspehom nastopili v Zagrebu, Ljubljani, Gradcu, na Dunaju, nato na Dubrovniških poletnih prireditvah ter v oddajah na hrvaški televiziji. Predvajali vam bodo posnetek ansamblovega poletnega koncerta iz leta 2003, ki je potekal na ljubljanskem gradu. Solistka bo Karmen Pečar.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Televizijski projekt z naslovom Prešeren v preoblekah predstavlja priljubljene uglasbitve Prešernove poezije v izvedbi sedanjih pevcev popularne glasbe in v novih priredbah za big band. Ob spremljali Big banda RTV Slovenija bodo svojo glasbeno interpretacijo in doživljanje Prešernove nesmrtne poezije predstavili Raiven, Tokac, Alex Volasko, Nina Strnad in Gregor Strasberger Štras (Mrfy). Projekt je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj. Idejno zasnovo je prispeval urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka je bila Tina Novak, dirigent Big banda RTV Slovenija pa Tadej Tomšič.
Nekdanji šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, En Shao, je na koncertu predstavil program z deli svojih rojakov iz Kitajske. Posnetek v uvodu ponuja izvedbo simfonične pesnitve Xu Zhenmina, ki uživa velik ugled med kitajskimi skladatelji. Sledi izvedba koncerta za pipo z naslovom Junaški sestri stepe skladatelja Wu Zugjanga, v katerem je predstavljen primer sožitja kitajske ljudske glasbe s simfoničnimi prvinami klasične glasbe zahoda. V solistični vlogi nastopa priznana virtuozinja Hongyan Zhang na tradicionalnem kitajskem glasbilu, ki se imenuje pipa.
Nekdanji šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, En Shao, je na koncertu predstavil program z deli svojih rojakov iz Kitajske. Posnetek v uvodu ponuja izvedbo simfonične pesnitve Xu Zhenmina, ki uživa velik ugled med kitajskimi skladatelji. Sledi izvedba koncerta za pipo z naslovom Junaški sestri stepe skladatelja Wu Zugjanga, v katerem je predstavljen primer sožitja kitajske ljudske glasbe s simfoničnimi prvinami klasične glasbe zahoda. V solistični vlogi nastopa priznana virtuozinja Hongyan Zhang na tradicionalnem kitajskem glasbilu, ki se imenuje pipa.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
V okviru Svetovnih glasbenih dnevov, ki so leta 2003 potekali v Sloveniji, sta v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki nastopila tudi naš mednarodno priznani klarinetist Mate Bekavac ter prav tako naš Godalni kvartet Tartini. V njuni občuteni in pretanjeni izvedbi boste spremljali delo Sanje in molitve slepega Izaka, ki je nastalo pod peresom argentinskega skladatelja Osvalda Golijova. Skladba je zanimiva glasbena različica zgodovine judovstva, njeni trije stavki pa ponazarjajo tri jezike (skoraj 6000 let trajajoče) judovske zgodovine: armenščino, jidiš in hebrejščino.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Baročni orkester Evropske unije predstavlja edinstven glasbeni sestav, ki na vsakoletnih avdicijah zbere najboljše mlade baročne glasbenike iz vse Evrope. Ti si v šestih mesecih dela in nastopanja pod vodstvom enega izmed vodilnih dirigentov za to vrsto glasbe pridobijo neprecenljive izkušnje. Prav zaradi tega orkester vedno zaznamujeta mladostna živahnost in svežina, ter dovršenost in občutek novega odkrivanja. Vodja orkestra je danski dirigent in čembalist Lars Ulrik Mortensen, ki se je ob študiju muzikologije močno navdušil in specializiral v zvok in poustvarjanje baročne glasbe ter igranje čembala. Orkester se je poslušalcem predstavil v okviru Festivala Seviqc Brežice, ki po vsej Sloveniji uspešno oživlja staro glasbo. V zgodovinskem ambientu Gradu Slovenska Bistrica so tako zazvenele slikovite baročne plesne in sakralne kompozicije francoskih skladateljev J. F. Rebela in M. A. Charpentiera. Začetno delo predstavlja zanimivo vsebinsko uglasbitev elementov, ki ponazarjajo nastanek sveta. To so voda, zemlja, ogenj in zrak.
Baročni orkester Evropske unije predstavlja edinstven glasbeni sestav, ki na vsakoletnih avdicijah zbere najboljše mlade baročne glasbenike iz vse Evrope. Ti si v šestih mesecih dela in nastopanja pod vodstvom enega izmed vodilnih dirigentov za to vrsto glasbe pridobijo neprecenljive izkušnje. Prav zaradi tega orkester vedno zaznamujeta mladostna živahnost in svežina, ter dovršenost in občutek novega odkrivanja. Vodja orkestra je danski dirigent in čembalist Lars Ulrik Mortensen, ki se je ob študiju muzikologije močno navdušil in specializiral v zvok in poustvarjanje baročne glasbe ter igranje čembala. Orkester se je poslušalcem predstavil v okviru Festivala Seviqc Brežice, ki po vsej Sloveniji uspešno oživlja staro glasbo. V zgodovinskem ambientu Gradu Slovenska Bistrica so tako zazvenele slikovite baročne plesne in sakralne kompozicije francoskih skladateljev J. F. Rebela in M. A. Charpentiera. Začetno delo predstavlja zanimivo vsebinsko uglasbitev elementov, ki ponazarjajo nastanek sveta. To so voda, zemlja, ogenj in zrak.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala Samuela Barberja, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Televizijska upodobitev Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Rossena Milanova. Orkester v studijski upodobitvi predstavlja bisere klasične glasbe, Air iz Suite št. 3 Johanna Sebastiana Bacha, Adagio za godala Samuela Barberja, Kanon v D-duru Johannesa Pachelbela in odlomek Nimrod iz Variacij Enigma Edwarda Elgarja. Zasnova programa in urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Big band RTV Slovenija je na zanimivem in zvočno razkošnem koncertu v eni od ljubljanskih koncertnih dvoran nastopil z gostujočim dirigentom Izidorjem Leitingerjem. Dirigent in trobentač Izidor Leitinger že nekaj let živi in ustvarja v Parizu, njegov najodmevnejši projekt pa je slovenski big band The Fool Cool Jazz Orchestra, ki ga vodi in zanj tudi piše avtorsko glasbo. Tokrat je Leitinger popolnoma nov program napisal za solista – pianista Bojana Z in za nizozemskega trobentača Erica Vloeimansa. Solista sta pod spretno 'taktirko' Izidorja Leitingerja nastopila ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in s svojim muziciranjem prepričala številne zbrane jazzovske zanesenjake.
Big band RTV Slovenija je na zanimivem in zvočno razkošnem koncertu v eni od ljubljanskih koncertnih dvoran nastopil z gostujočim dirigentom Izidorjem Leitingerjem. Dirigent in trobentač Izidor Leitinger že nekaj let živi in ustvarja v Parizu, njegov najodmevnejši projekt pa je slovenski big band The Fool Cool Jazz Orchestra, ki ga vodi in zanj tudi piše avtorsko glasbo. Tokrat je Leitinger popolnoma nov program napisal za solista – pianista Bojana Z in za nizozemskega trobentača Erica Vloeimansa. Solista sta pod spretno 'taktirko' Izidorja Leitingerja nastopila ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in s svojim muziciranjem prepričala številne zbrane jazzovske zanesenjake.
V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.
V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.
V okviru cikla Mladi virtuozi sta se predstavila izjemna kitarista mlajše generacije, Nejc Kuhar in Mak Grgić. S svojimi nastopi sta se že uveljavila in potrdila kot prava mojstra kitarske igre. Nejc Kuhar se poleg interpretiranja glasbe vse bolj posveča tudi skladateljevanju. Na koncertu v Viteški dvorani Križank sta tako predstavila tudi nekaj njegovih kompozicij. Prav posebno mesto med njimi ima vizualno-glasbeno delo z naslovom Niagarski slapovi. Poleg njegovih del pa je zazvenel še neminljiv repertoar kitarskih plesov španskega, italijanskega in brazilskega porekla. Predstavila sta dela skladateljev Manuella De Falle, Enrique Granadosa, Joaquina Turina, Luigija Boccherinija in Egberta Gismontija.
V okviru cikla Mladi virtuozi sta se predstavila izjemna kitarista mlajše generacije, Nejc Kuhar in Mak Grgić. S svojimi nastopi sta se že uveljavila in potrdila kot prava mojstra kitarske igre. Nejc Kuhar se poleg interpretiranja glasbe vse bolj posveča tudi skladateljevanju. Na koncertu v Viteški dvorani Križank sta tako predstavila tudi nekaj njegovih kompozicij. Prav posebno mesto med njimi ima vizualno-glasbeno delo z naslovom Niagarski slapovi. Poleg njegovih del pa je zazvenel še neminljiv repertoar kitarskih plesov španskega, italijanskega in brazilskega porekla. Predstavila sta dela skladateljev Manuella De Falle, Enrique Granadosa, Joaquina Turina, Luigija Boccherinija in Egberta Gismontija.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
Spremljali boste odlomke priljubljenih arij iz svetovne zakladnice muzikalov. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta k sodelovanju povabila slovito Mestno gledališče Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov. Nastopili so pevki Ivana Vaňková in Viktória Matušovová, ter pevca Petr Gazdík in Lukáš Vlček. Taktirka je bila v rokah češkega dirigenta Dana Kalouska. Skozi program znanih pesmi iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Dr. Jekyll in g. Hyde, Zgodba z zahodne strani, Lasje, Mačke, Nesrečniki, Porgy in Bess in drugih je glasbenike z iskrivo vsebino pospremil voditelj Ambrož Kvartič.
V novo leto bomo vstopili s tradicionalnim glasbenim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Glasbeno vodstvo bo prevzel italijanski dirigent Riccardo Muti, ki je svoje bogato sodelovanje z dunajskim orkestrom začel leta 1971 in bo tokrat že sedmič vodil to prestižno novoletno prireditev. Program koncerta bo tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske dinastije Strauss in njenih sodobnikov. Glasbeni svet v letu 2025 praznuje 200. obletnico rojstva Johanna Straussa mlajšega, ki je avtor številnih polk in valčkov, med drugimi valčka Na lepi modri Donavi, ki vsako leto zveni na Novoletnem koncertu z Dunaja. Koncert bodo tudi tokrat obogatili plesalci Dunajske državne opere.
V novo leto bomo vstopili s tradicionalnim glasbenim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Glasbeno vodstvo bo prevzel italijanski dirigent Riccardo Muti, ki je svoje bogato sodelovanje z dunajskim orkestrom začel leta 1971 in bo tokrat že sedmič vodil to prestižno novoletno prireditev. Program koncerta bo tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske dinastije Strauss in njenih sodobnikov. Glasbeni svet v letu 2025 praznuje 200. obletnico rojstva Johanna Straussa mlajšega, ki je avtor številnih polk in valčkov, med drugimi valčka Na lepi modri Donavi, ki vsako leto zveni na Novoletnem koncertu z Dunaja. Koncert bodo tudi tokrat obogatili plesalci Dunajske državne opere.
Uživali boste lahko v spremljanju posnetka koncerta New Swing Quarteta, ko se je po desetih letih premora vrnil na koncertni oder. Ob 50-letnici delovanja je v okviru Zimskega festivala s svojo energijo in doživeto izvedbo navdušil polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Člani New Swing Quarteta so: Dare Hering in Oto Pestner (tenor), Tomaž Kozlevčar (bariton) in Marijan Petan (bas). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Marjan Kučej.
Uživali boste lahko v spremljanju posnetka koncerta New Swing Quarteta, ko se je po desetih letih premora vrnil na koncertni oder. Ob 50-letnici delovanja je v okviru Zimskega festivala s svojo energijo in doživeto izvedbo navdušil polno Unionsko dvorano v Ljubljani. Člani New Swing Quarteta so: Dare Hering in Oto Pestner (tenor), Tomaž Kozlevčar (bariton) in Marijan Petan (bas). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Marjan Kučej.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Baročni sijaj na prazničnem vokalno-instrumentalnem koncertu Glasbene matice žlahtnijo dela velikanov iz »razreda božanskih skladateljev«. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Georga Philippa Telemanna (1681–1767). Z njunega vrta ustvarjalnosti sta dirigenta Sebastjan Vrhovnik in Klara Maljuga izbrala umetnine, ki so navdih in vedno dobrodošel izziv zborovskim pevcem, ob tem pa prav v prazničnih dneh vedno znova navdušujejo širok krog ljubiteljev glasbe. Prvi božič v Leipzigu je bil za Bacha izjemno deloven. Skladatelj je napisal kar osem novitet in med njimi sta tudi prva različica Magnificata ter kantata na psalmsko besedilo Singet dem Herrn. Zboru Glasbene matice se bo pridružil Koroški baročni orkester, v katerem igrajo ugledni avstrijski glasbeniki s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Solisti bodo Mojca Bitenc Križaj, Rebeka Pregelj, Nuška Drašček, Hans-Jörg Gaugelhofer, Peter Dolinšek in Tilen Udovič. Producenta Juš Hrastnik in Primož Zevnik. Režiser Primož Zevnik.
Baročni sijaj na prazničnem vokalno-instrumentalnem koncertu Glasbene matice žlahtnijo dela velikanov iz »razreda božanskih skladateljev«. Na sporedu bodo dela Johanna Sebastiana Bacha (1685–1750) in Georga Philippa Telemanna (1681–1767). Z njunega vrta ustvarjalnosti sta dirigenta Sebastjan Vrhovnik in Klara Maljuga izbrala umetnine, ki so navdih in vedno dobrodošel izziv zborovskim pevcem, ob tem pa prav v prazničnih dneh vedno znova navdušujejo širok krog ljubiteljev glasbe. Prvi božič v Leipzigu je bil za Bacha izjemno deloven. Skladatelj je napisal kar osem novitet in med njimi sta tudi prva različica Magnificata ter kantata na psalmsko besedilo Singet dem Herrn. Zboru Glasbene matice se bo pridružil Koroški baročni orkester, v katerem igrajo ugledni avstrijski glasbeniki s številnimi mednarodnimi izkušnjami. Solisti bodo Mojca Bitenc Križaj, Rebeka Pregelj, Nuška Drašček, Hans-Jörg Gaugelhofer, Peter Dolinšek in Tilen Udovič. Producenta Juš Hrastnik in Primož Zevnik. Režiser Primož Zevnik.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uživali boste lahko v vizualizaciji slovenskih in tujih božičnih pesmi, ki so jo posneli v čudoviti Plečnikovi Cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani. Mladinski pevski zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija, Nuša Derenda in Aljaž Farasin vam bodo z občuteno izvedbo priljubljenih božičnih pesmi pričarali čarobno praznično vzdušje, vizualizacijo pa bogatijo tudi posnetki praznične Ljubljane. Zborovodja Tomaž Pirnat, dirigent Patrik Greblo, režiser Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
V zagrebški Laubi je zazvenela veličastna mojstrovina sakralne glasbe zgodnjega baroka – Večernice blažene Device Claudia Monteverdija. Delo, ki se na Hrvaškem redko izvaja, še redkeje pa z avtentičnimi zgodovinskimi glasbili, so pod vodstvom dirigenta Tomislava Fačinija izvedli Zbor Hrvaške radiotelevizije, zasedba Concerto dei venti in glasbeniki Marija Andrejaš, Leo Sušanj Lujo, Pavlo Mašić in Izidor Erazem Grafenauer.
V zagrebški Laubi je zazvenela veličastna mojstrovina sakralne glasbe zgodnjega baroka – Večernice blažene Device Claudia Monteverdija. Delo, ki se na Hrvaškem redko izvaja, še redkeje pa z avtentičnimi zgodovinskimi glasbili, so pod vodstvom dirigenta Tomislava Fačinija izvedli Zbor Hrvaške radiotelevizije, zasedba Concerto dei venti in glasbeniki Marija Andrejaš, Leo Sušanj Lujo, Pavlo Mašić in Izidor Erazem Grafenauer.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ana Čop. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ana Čop. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Uživali boste v posnetku Beethovnovega koncerta za violino, ki ga bo s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel solist Stefan Milenković. Srbski violinist Stefan Milenković je že pri petih letih prvič igral z orkestrom, pri devetih je imel prvo koncertno turnejo po Evropi, pri šestnajstih letih je odigral že 1000. koncert, pri sedemnajstih pa je imel v žepu zmage in nagrade z najuglednejših glasbenih tekmovanj. Na svoji poti je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi glasbeniki in orkestri, posebno mesto pa ima zanj Simfonični orkester RTV Slovenija, s katerim zelo rad nastopa in s katerim bo predstavil tudi Beethovnov violinski koncert, eno najbolj priljubljenih del za violino in orkester.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
Studijska glasbena vizualizacija s priznanim slovenskim tenoristom Acom Aleksandrom Bišćevićem. V njegovi občuteni izvedbi boste spremljali tri samospeve Franza Schuberta: Blaženost (Seligkeit), Slavčku (An die Nachtigal) in V večerni zarji (Im Abendrot). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Vojko Boštjančič.
S svojim bogatim opusom se Alojz Srebotnjak (1931-2010) uvršča med najuglednejše slovenske ustvarjalce. Srebotnjakovo kompozicijsko delo je raznovrstno, pogosto naslovljeno na ljudsko glasbo, emotivno ter oblikovno jasno. V samospevih Alojza Srebotnjaka, ki jih je skladatelj napisal na besedila najznamenitejših slovenskih pesnikov, boste prisluhnili petim samospevom za tenor in klavir iz zbirke »Soneti« ter samospevu »Ne, jaz nočem še umreti«, ki jih je Jurij Reja zapel ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je režiral Klemen Dvornik.
S svojim bogatim opusom se Alojz Srebotnjak (1931-2010) uvršča med najuglednejše slovenske ustvarjalce. Srebotnjakovo kompozicijsko delo je raznovrstno, pogosto naslovljeno na ljudsko glasbo, emotivno ter oblikovno jasno. V samospevih Alojza Srebotnjaka, ki jih je skladatelj napisal na besedila najznamenitejših slovenskih pesnikov, boste prisluhnili petim samospevom za tenor in klavir iz zbirke »Soneti« ter samospevu »Ne, jaz nočem še umreti«, ki jih je Jurij Reja zapel ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je režiral Klemen Dvornik.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Nastop posameznih pevskih skupin in solistov, ki delujejo pod vodstvom Glasbene matice v Ljubljani. V oddaji se predstavlja Seniorski pevski zbor pod vodstvom Igorja Švare in baritonist Gregor Budal, ki se petja uči pod vodstvom pevske pedagoginje Tanje Rupnik. Posnetek je nastal na slavnostni prireditvi v Slovenski filharmoniji, ki jo je pripravila Glasbena matica, ustanova, ki že 150 let skrbi za razvoj, izobraževanje in promocijo glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ajda Stina Turek. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila nadobudna jazz pevka Ajda Stina Turek. Ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana je izvedla tri avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja z zanimivim, redko izvajanim programom. Na sporedu bosta Suita iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (v priredbi Duka Ellingtona, Billyja Strayhorna in Jeffa Tyzika) ter Sonata concertante za klavir in orkester, ki jo je skladatelj in pianist Friedrich Gulda poimenoval Concerto for myself. Solistka bo pianistka Lisa Smirnova, avstrijska glasbenica z ruskimi koreninami. Glasbo je študirala v svojem rojstnem mestu Moskvi, v devetdesetih pa se je izpopolnjevala v Salzburgu in se potem za stalno naselila v Avstriji. Po odličnem nastopu v sloviti Carnegiejevi dvorani v New Yorku in na Salzburškem festivalu je danes gostja vseh svetovnih koncertnih odrov. Dirigent Darko Butorac velja v današnjem času za enega najbolj iskanih mladih dirigentov.
Simfonični orkester RTV Slovenija se predstavlja z zanimivim, redko izvajanim programom. Na sporedu bosta Suita iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega (v priredbi Duka Ellingtona, Billyja Strayhorna in Jeffa Tyzika) ter Sonata concertante za klavir in orkester, ki jo je skladatelj in pianist Friedrich Gulda poimenoval Concerto for myself. Solistka bo pianistka Lisa Smirnova, avstrijska glasbenica z ruskimi koreninami. Glasbo je študirala v svojem rojstnem mestu Moskvi, v devetdesetih pa se je izpopolnjevala v Salzburgu in se potem za stalno naselila v Avstriji. Po odličnem nastopu v sloviti Carnegiejevi dvorani v New Yorku in na Salzburškem festivalu je danes gostja vseh svetovnih koncertnih odrov. Dirigent Darko Butorac velja v današnjem času za enega najbolj iskanih mladih dirigentov.
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Slovenski oktet in Festival Ljubljana sta s koncertom v poletnem gledališču ljubljanskih Križank obeležila 70. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti se je najvidnejši slovenski moški vokalni sestav posvetil slovenski pesmi, tako ljudski kot avtorski, ki jo vedno znova predstavlja s prav posebnim žarom. Prisluhnite prvemu delu koncerta v katerem bodo med drugim zazvenele tudi Rož, podjuna, zila, Žabe in Katrca. Režiser: Aljaž Bastič
Simfonični orkester RTV Slovenija se pod vodstvom gostujočega dirigenta vsako leto predstavi v televizijskem studiu s priljubljenimi odlomki iz klasične glasbe. Posnetek iz leta 2023 je nastal pod vodstvom ustvarjalnega in pronicljivega slovenskega dirigenta Simona Krečič. Spremljali boste koncertno izvedbo znanega baletnega odlomka Pas de deux iz božične zgodbe o Hrestaču. Peter Iljič Čajkovski jo je napisal na podlagi pripovedke nemškega romantičnega pisatelja E. T. A. Hoffmanna.
Simfonični orkester RTV Slovenija se pod vodstvom gostujočega dirigenta vsako leto predstavi v televizijskem studiu s priljubljenimi odlomki iz klasične glasbe. Posnetek iz leta 2023 je nastal pod vodstvom ustvarjalnega in pronicljivega slovenskega dirigenta Simona Krečič. Spremljali boste koncertno izvedbo znanega baletnega odlomka Pas de deux iz božične zgodbe o Hrestaču. Peter Iljič Čajkovski jo je napisal na podlagi pripovedke nemškega romantičnega pisatelja E. T. A. Hoffmanna.
Spremljali boste krstno izvedbo kompozicije Maksa Strmčnika z naslovom Introars 23, ki je bila predstavljana na osrednjem koncertnem dogodku ob praznovanju 60-letnice program Ars Radia Slovenija. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom Rossena Milanova sta se na odru pridružila glasbena gosta. Strokovnjak in poznavalec historične glasbe in glasbil Janez Jocif je nastopil kot solist na stari ljudski basovski piščali, ki se imenuje fujara. V izvedbi je sodelovala tudi organistka Polona Gantar.
Spremljali boste krstno izvedbo kompozicije Maksa Strmčnika z naslovom Introars 23, ki je bila predstavljana na osrednjem koncertnem dogodku ob praznovanju 60-letnice program Ars Radia Slovenija. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija pod vodstvom Rossena Milanova sta se na odru pridružila glasbena gosta. Strokovnjak in poznavalec historične glasbe in glasbil Janez Jocif je nastopil kot solist na stari ljudski basovski piščali, ki se imenuje fujara. V izvedbi je sodelovala tudi organistka Polona Gantar.
V okviru srečanja najboljših slovenskih tamburaških skupin in orkestrov sta se predstavili tudi dve otroški oziroma mladinski zasedbi. Nastope je spremljala strokovna žirija: mag. Damir Zajec, Vladimir Horvat in Igor Kudjeljak. Zaigrali so Modrijački in Mlajši tamburjaši, ki so za svoj nastop prejeli zlato plaketo s pohvalo.
V okviru srečanja najboljših slovenskih tamburaških skupin in orkestrov sta se predstavili tudi dve otroški oziroma mladinski zasedbi. Nastope je spremljala strokovna žirija: mag. Damir Zajec, Vladimir Horvat in Igor Kudjeljak. Zaigrali so Modrijački in Mlajši tamburjaši, ki so za svoj nastop prejeli zlato plaketo s pohvalo.
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
V prostranem grajskem parku, ki obdaja baročni dvorec v Beltincih, je vnovič zaživel eden od najstarejših folklornih festivalov na Slovenskem. Ob praznovanju 50-letnice festivala so bili v program uvrščeni številni dogodki, med drugimi koncert, ki je bil pripravljen v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija. Z domiselnim prepletom pesemskega in godčevskega izročila so se predstavili Marko banda, Zvezdana Novaković, Grlenice, Duo Miro Božič in Benjamin Barbarič, Gugutke, Ljudski pevci Kulturno-umetniškega društva Anton Mlačnik Luče in Beročka. Režiser: Aljaž Bastič
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila mlada jazzovska pevka, ki si utira glasbeno pot v Švici. Nadobudna Patricija Škof je ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedla tri avtorske skladbe: (The Hope of) Dawn, Flying Lady in Why so fast?
V televizijski studijski upodobitvi se je predstavila mlada jazzovska pevka, ki si utira glasbeno pot v Švici. Nadobudna Patricija Škof je ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedla tri avtorske skladbe: (The Hope of) Dawn, Flying Lady in Why so fast?
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Posnetek priljubljene Beethovnove Simfonije št. 3 v Es-duru, Eroice, v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Mihaila Agafite. Simfonija Eroica velja za eno najbolj priljubljenih vseh časov in je po ocenah najuglednejših dirigentov največja simfonija vseh časov. Beethoven jo je prvotno posvetil Napoleonu, ko pa se je ta okronal za cesarja, jo je skladatelj preimenoval in posvetil vsem junakom našega časa. Režiser posnetka Tomaž Švigelj, urednik oddaje Daniel Celarec.
Novomeški mešani pevski zbor Pomlad je eden najpomembnejših slovenskih pevskih zborov. Na tekmovanju Naša pesem 2024 je osvojil zlato plaketo in skupno drugo mesto, dve nagradi pa je prejel tudi za eno od dveh tekmovalnih skladb. Skladba Elizijska polja, ki jo je napisal skladatelj Jan Triler, je prav na tem tekmovanju prejela nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, napisane v zadnjem letu, ter nagrado za najboljšo noviteto. Zbor dobro desetletje vodi Alenka Podpečan, tudi zborovodkinja Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Glasbeni producent videospota EIizijska polja, ki je prvi videospot zbora, je Danilo Ženko, režiserka Anuša Gaši. Videospot je bil posnet na slikovitih prizoriščih v Novem mestu in njegovi okolici.
Novomeški mešani pevski zbor Pomlad je eden najpomembnejših slovenskih pevskih zborov. Na tekmovanju Naša pesem 2024 je osvojil zlato plaketo in skupno drugo mesto, dve nagradi pa je prejel tudi za eno od dveh tekmovalnih skladb. Skladba Elizijska polja, ki jo je napisal skladatelj Jan Triler, je prav na tem tekmovanju prejela nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, napisane v zadnjem letu, ter nagrado za najboljšo noviteto. Zbor dobro desetletje vodi Alenka Podpečan, tudi zborovodkinja Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Glasbeni producent videospota EIizijska polja, ki je prvi videospot zbora, je Danilo Ženko, režiserka Anuša Gaši. Videospot je bil posnet na slikovitih prizoriščih v Novem mestu in njegovi okolici.
Na letošnjem 15. festivalu sodobne glasbe Slowind, ki ga prireja in razvija Pihalni kvintet Slowind so se imeli ponovno priložnost predstaviti in spoznavati glasbeniki, skladatelji in drugi sodobni ustvarjalci, ki krojijo umetnost tega časa. Tudi argentinski skladatelj Mauricio Kagel je bil med njimi, saj se je v času svojega življenja aktivno ukvarjal z vprašanjem povezovanja glasbene in odrske umetnosti. Na povezovanje cirkuške umetnosti z glasbo nas napeljeta že sam naslov in podnaslov kompozicije: Variete, koncertni spektakel za artista in glasbenike. Predstavila ga je francoska skupina glasbenikov Ensemble Aleph in gostujoči artist, žongler Jérôme Thomas. Ansambel se posveča kreativnemu procesu poustvarjanja glasbe in raziskovanju novih odnosov med zvokom, besedilom, gibom in glasbo. V 30-ih letih poustvarjanja si je pridobil ugled ene najpomembnejših ustanov za premierno izvajanje sodobnih kompozicij iz celega sveta.
Na letošnjem 15. festivalu sodobne glasbe Slowind, ki ga prireja in razvija Pihalni kvintet Slowind so se imeli ponovno priložnost predstaviti in spoznavati glasbeniki, skladatelji in drugi sodobni ustvarjalci, ki krojijo umetnost tega časa. Tudi argentinski skladatelj Mauricio Kagel je bil med njimi, saj se je v času svojega življenja aktivno ukvarjal z vprašanjem povezovanja glasbene in odrske umetnosti. Na povezovanje cirkuške umetnosti z glasbo nas napeljeta že sam naslov in podnaslov kompozicije: Variete, koncertni spektakel za artista in glasbenike. Predstavila ga je francoska skupina glasbenikov Ensemble Aleph in gostujoči artist, žongler Jérôme Thomas. Ansambel se posveča kreativnemu procesu poustvarjanja glasbe in raziskovanju novih odnosov med zvokom, besedilom, gibom in glasbo. V 30-ih letih poustvarjanja si je pridobil ugled ene najpomembnejših ustanov za premierno izvajanje sodobnih kompozicij iz celega sveta.
Luka Žužić je večkratni prejemnik nagrad Status in Porin, diplomirani pozavnist in pianist ter eden najbolj iskanih aranžerjev na področju jazz glasbe na Hrvaškem. V Jazz orkestru HRT-a deluje od svojega devetnajstega leta. Tokrat se je z matičnim orkestrom predstavil v vlogi dirigenta, pozavnista in skladatelja.
Luka Žužić je večkratni prejemnik nagrad Status in Porin, diplomirani pozavnist in pianist ter eden najbolj iskanih aranžerjev na področju jazz glasbe na Hrvaškem. V Jazz orkestru HRT-a deluje od svojega devetnajstega leta. Tokrat se je z matičnim orkestrom predstavil v vlogi dirigenta, pozavnista in skladatelja.
Z glasbenim uvodom v poletje so občinstvo na Kongresnem trgu v Ljubljani navdušili prvaki mariborske operne hiše (Andreja Zakonjšek Krt, Rebeka Lokar, Martin Sušnik, Jaki Jurgec) in neverjetna komaj desetletna harfistka Evelin Greblo. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča so zazvenele večne melodije ljubezni. Režiser Aljaž Bastič.
Z glasbenim uvodom v poletje so občinstvo na Kongresnem trgu v Ljubljani navdušili prvaki mariborske operne hiše (Andreja Zakonjšek Krt, Rebeka Lokar, Martin Sušnik, Jaki Jurgec) in neverjetna komaj desetletna harfistka Evelin Greblo. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča so zazvenele večne melodije ljubezni. Režiser Aljaž Bastič.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
V ospredju oddaje bosta nenavadno velika instrumenta, ki sta bila uporabljena v krstni izvedbi Simfonije št. 5, »7 trobent apokalipse«, skladatelja Igorja Krivokapiča. Spoznali boste največji saksofon na svetu, subkontrabasovski saksofon, o katerem bosta govorila saksofonist Primož Fleischman in predstavnik butičnega izdelovalca tovrstnih saksofonov Gilberto Lopes. O historičnem oktobasu, največjemu godalu, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti, pa bo spregovoril belgijski kontrabasist Ben Faes, čigar oče in ded sta izdelala omenjeni inštrument.
Zametki festivala slovenskega jazza so se začeli že daljnega leta 1960, ko je Jazzovsko društvo Ljubljana na Bledu pripravilo prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope in takratni 1. jugoslovanski jazz festival. Kasneje se je njegova izvedba večkrat preoblikovala in selila, leta 2003 pa pripravila 1. festival slovenskega jazza. Njegovo organizacijo je v zadnjih letih prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem, kjer je letos potekal 10. festival slovenskega jazza. Na otvoritvenem koncertu se je v izvedbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Lundra predstavila uspešna mlada generacija slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Priložnost smo imeli slišati in posneti sodobne kompozicije Igorja Lundra, Kaje Draksler in Jureta Pukla. V solističnih vlogah njihovih izvedb sta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in bobnar Clarence Penn.
Zametki festivala slovenskega jazza so se začeli že daljnega leta 1960, ko je Jazzovsko društvo Ljubljana na Bledu pripravilo prvi jazz festival na vzhodnem koncu Evrope in takratni 1. jugoslovanski jazz festival. Kasneje se je njegova izvedba večkrat preoblikovala in selila, leta 2003 pa pripravila 1. festival slovenskega jazza. Njegovo organizacijo je v zadnjih letih prevzela ekipa programa Jazz Ravne z Raven na Koroškem, kjer je letos potekal 10. festival slovenskega jazza. Na otvoritvenem koncertu se je v izvedbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Igorja Lundra predstavila uspešna mlada generacija slovenskih jazzovskih ustvarjalcev. Priložnost smo imeli slišati in posneti sodobne kompozicije Igorja Lundra, Kaje Draksler in Jureta Pukla. V solističnih vlogah njihovih izvedb sta kot gosta nastopila saksofonist Jure Pukl in bobnar Clarence Penn.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Televizijska upodobitev skladbe Slovenska suita skladatelja Alda Kumarja v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Simona Krečiča. Ustvarjalci so Simfonični orkester posneli v prelepem ambientu parka Tivoli, prav za ta namen pa so posneli tudi različne slovenske pokrajine, ki jih opisuje skladba Alda Kumarja. Upodobitev je nastala v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Vsako leto avgusta se v sklopu tabora Musica Creativa predstavijo mladi godbeniki iz slovenskih godb. Pod vodstvom akademskih glasbenikov so v letnem amfiteatru Avditorija Portorož tudi tokrat predstavili razgiban program. V prvem delu koncerta so nastopili Pihalni orkester Musica Creativa, Mlajši pihalni orkester godb Furlanije - Julijske krajine in Slovenski mladinski pihalni orkester pod taktirkami Marca Somadossija, Mirana Šumečnika in Gregorja Kovačiča. Režiser Juš Hrastnik.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Pridružila se jim je mednarodno priznana slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki že desetletje živi in ustvarja v Londonu ter sodeluje z glasbeniki po vsem svetu. Na sporedu so bila dela Bacha, Tartinija, Vivaldija in Krstnika Dolarja.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Pridružila se jim je mednarodno priznana slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki že desetletje živi in ustvarja v Londonu ter sodeluje z glasbeniki po vsem svetu. Na sporedu so bila dela Bacha, Tartinija, Vivaldija in Krstnika Dolarja.