Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Koncert evroradia

»Iz ponudbe evropske zveze radijskih postaj izbrani najaktualnejši posnetki simfoničnih koncertov najimenitnejših orkestrov, solistov in dirigentov s prizorišč po celem svetu.«.

Simfonični orkester Bavarskega radia, Jakub Hruša in Isabelle Faust

29. 11. 2021

Simfonični orkester Bavarskega radia bo na posnetku s koncerta, ki je bil 29. oktobra v Filharmoniji na Isarju v Münchnu, igral z dirigentom Jakubom Hrůšo in violinistko Isabelle Faust, ki je v Münchnu nazadnje navdušila z deli Ondreja Adamka, Arnolda Schönberga in Petra Eötvösa. Tokrat bo izvedla Violinski koncert Benjamina Brittna iz leta 1939, ki je s svojo simfonično resnostjo in violinsko lepoto eden najpomembnejših violinskih koncertov 20. stoletja. Poleg Šostakovičeve Prve simfonije, drzno genialne diplomske naloge 19-letnika, nam bo Jakub Hrůša predstavil še skladatelja iz svoje češke domovine, ki je imel to usodo, da je živel na napačnem kraju ob napačnem času; Miloslav Kabelač se ni mogel sprijazniti s totalitarnimi režimi, pod katerimi je trpela njegova država, in je tako ostal komaj slišan glas.

Kraljevi škotski nacionalni orkester in Valerij Gergijev

22. 11. 2021

Leta 2013 sta Kraljevi škotski nacionalni orkester in dirigent Valerij Gergijev naredila senzacijo na mednarodnem festivalu Edinburgh z izvedbo spektakularnega Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Prokofjeva. Letos sta se 18. avgusta vrnila s koncertom, polnim prisrčne melodije in navihanega humorja. V vlogi solista se je predstavil pianist Steven Osborne, ki je prav tako redni obiskovalec edinburškega festivala in v interpretacijo vnaša izjemno čustveno iskrenost, ki poslušalce navduši. Za izvedbo razposajenega Šostakovičevega mladostnega prvega klavirskega koncerta, polnega glasbenih šal in brezskrbnega humorja, se jim je pridružil še Christopher Hart, glavni trobentač orkestra. Gergijev je koncert odprl s sončno Serenado za godala v C-duru, op. 48 Petra Iljiča Čajkovskega, končal pa s klasično lepoto elegantne baletne partiture Apolon, vodja muz Igorja Stravinskega.

Berlinski filharmoniki in dirigent Jakub Hrůša

15. 11. 2021

Hitro lahko slišimo, zakaj je Anton Bruckner svojo četrto simfonijo poimenoval Romantična. V njej se čuti izrazit občutek hrepenenja in bližine narave – na primer v rogu na začetku, melanholičnem petju godal in živahnih zvokih lova. Na posnetku koncerta, ki je nastal 12. septembra v Berlinski filharmoniji, je Berlinske filharmonike vodil Jakub Hrůša, ki je dirigiral tudi svetovno premiero skladbe Ključni okvirji za hipogrifa – Glasbeni kaligrami v spomin na Hester Diamond ene najopaznejših skladateljic našega časa Olge Neuwirth, ki pravi, da gre pri njeni novosti za to, da poskuša "ostati svobodna duša kljub obupu in bolečini na tem svetu". Izvajalci: kontratenorist Andrew Watts, Deški zbor iz Tölza, Berlinski filharmoniki in dirigent Jakub Hrůša

Berlinski filharmoniki in dirigent Jakub Hrůša

15. 11. 2021

Hitro lahko slišimo, zakaj je Anton Bruckner svojo četrto simfonijo poimenoval Romantična. V njej se čuti izrazit občutek hrepenenja in bližine narave – na primer v rogu na začetku, melanholičnem petju godal in živahnih zvokih lova. Na posnetku koncerta, ki je nastal 12. septembra v Berlinski filharmoniji, je Berlinske filharmonike vodil Jakub Hrůša, ki je dirigiral tudi svetovno premiero skladbe Ključni okvirji za hipogrifa – Glasbeni kaligrami v spomin na Hester Diamond ene najopaznejših skladateljic našega časa Olge Neuwirth, ki pravi, da gre pri njeni novosti za to, da poskuša "ostati svobodna duša kljub obupu in bolečini na tem svetu". Izvajalci: kontratenorist Andrew Watts, Deški zbor iz Tölza, Berlinski filharmoniki in dirigent Jakub Hrůša

Gradnja sveta

8. 11. 2021

Skoraj ni glasbenega dela, ki bi ga lahko primerjali s kolosalno Tretjo simfonijo Gustava Mahlerja. Hiter pogled na njeno velikansko partituro brž razkrije, da je to skladba, ki presega vse meje, in Mahler se je zavedal njene edinstvenosti. Poleti leta 1895 je violistki in prijateljici Natalie Bauer-Lechner izjavil: »To, čemur pravim simfonija, je pravzaprav napačno, ker se v ničemer ne drži konvencionalne oblike. Toda simfonija mi pomeni: z vsemi sredstvi razpoložljive tehnike zgraditi svet.«