Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst.
Glede na to, da je Wolfgang Amadeus Mozart živel v 18. stoletju in le 36 let, je videl presenetljivo veliko Evrope: potoval je od Londona do Bratislave in od Amsterdama do Neaplja in – kako bi bilo drugače – dvakrat obiskal Frankfurt, do Amerike pa ni prišel. Vendar je Mozartova glasba zasedla osrednji del klasičnega kanona, s katerim se je morala spoprijeti generacija ameriških skladateljev, rojena okrog leta 1900, v prizadevanju, da bi na tej "evropski tradiciji" ustvarili pristno "ameriško" umetniško glasbo in jo hkrati zavestno razlikovali od nje. Nocoj sta na sporedu dva zelo različna predstavnika te generacije: William Grant Still, potomec temnopoltih sužnjev, in Aaron Copland, otrok judovskih priseljencev iz Litve. Coplandov koncert za klarinet, navdihnjen s tradicijo Severne in Južne Amerike, bo kot solist interpretiral švedski virtuoz na klarinetu Martin Fröst.
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
Brata Jussen na dveh klavirjih znata igrati z mladostnim šarmom – tako kot Maurice Ravel, skladatelj z izrazito otroško dušo. Veliki francoski skladatelj, čigar 150. obletnico rojstva letos praznujemo, se je rad poglabljal v otroške teme, tako v brezčasno lepi pravljici o materi Gosi kot v operni miniaturi »L'enfant et les sortilèges/Otrok in čarovnije«, ki je bila premierno uprizorjena pred natanko 100 leti in je veliko manj znana, a nič manj iskrivega duha. V njej se otrok upre svoji strogi materi, se poda na divjanje – in se nenadoma znajde ogrožen zaradi vseh živali in stvari, ki jih je mučil in uničil. Sliši se smešno, a tudi srhljivo, bizarno in ganljivo poetično. Osemglasni solistični ansambel, otroški zbor in simfonični orkester Frankfurtskega radia s številnimi efektnimi instrumenti ter glasbeni direktor Alain Altinoglu zagotavljajo, da se tukaj ustvarja zvočno kraljestvo velike magije, čarobni svet, v katerem ima domišljija neomejeno moč.
Brata Jussen na dveh klavirjih znata igrati z mladostnim šarmom – tako kot Maurice Ravel, skladatelj z izrazito otroško dušo. Veliki francoski skladatelj, čigar 150. obletnico rojstva letos praznujemo, se je rad poglabljal v otroške teme, tako v brezčasno lepi pravljici o materi Gosi kot v operni miniaturi »L'enfant et les sortilèges/Otrok in čarovnije«, ki je bila premierno uprizorjena pred natanko 100 leti in je veliko manj znana, a nič manj iskrivega duha. V njej se otrok upre svoji strogi materi, se poda na divjanje – in se nenadoma znajde ogrožen zaradi vseh živali in stvari, ki jih je mučil in uničil. Sliši se smešno, a tudi srhljivo, bizarno in ganljivo poetično. Osemglasni solistični ansambel, otroški zbor in simfonični orkester Frankfurtskega radia s številnimi efektnimi instrumenti ter glasbeni direktor Alain Altinoglu zagotavljajo, da se tukaj ustvarja zvočno kraljestvo velike magije, čarobni svet, v katerem ima domišljija neomejeno moč.
Slikanje krajine s pianistom. Obkrožen z bleščečimi motivi razglednic iz Italije in Hrvaške bo še vedno osupljivo mladi Aleksander Malofejev predstavil enega najbolj priljubljenih in izjemnih klavirskih koncertov romantičnega obdobja, katerega legendarni prvi akordi so znani vsem: Koncert za klavir in orkester v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, pri tem pa se Malofejev pri klavirju izogiba kakršnim koli klišejem in se vedno zanaša bolj na prefinjenost kot patos. Pokrajine, ki jih hrvaški dirigent Ivan Repušić združuje okoli Čajkovskega, so upodobljene s subtilnimi potezami čopiča. To so žive rimske upodobitve narave in ljudskega izročila Ottorina Respighija in Čajkovskega ter »Sončna polja«, ki jim je hrvaški skladatelj Blagoje Bersa leta 1917 posvetil vrhunsko zvočno simfonično pesnitev.
Slikanje krajine s pianistom. Obkrožen z bleščečimi motivi razglednic iz Italije in Hrvaške bo še vedno osupljivo mladi Aleksander Malofejev predstavil enega najbolj priljubljenih in izjemnih klavirskih koncertov romantičnega obdobja, katerega legendarni prvi akordi so znani vsem: Koncert za klavir in orkester v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, pri tem pa se Malofejev pri klavirju izogiba kakršnim koli klišejem in se vedno zanaša bolj na prefinjenost kot patos. Pokrajine, ki jih hrvaški dirigent Ivan Repušić združuje okoli Čajkovskega, so upodobljene s subtilnimi potezami čopiča. To so žive rimske upodobitve narave in ljudskega izročila Ottorina Respighija in Čajkovskega ter »Sončna polja«, ki jim je hrvaški skladatelj Blagoje Bersa leta 1917 posvetil vrhunsko zvočno simfonično pesnitev.
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.