Koliko stopinj še?

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Koliko stopinj še?

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Zadnje

Koliko stopinj še?

Gozdovi blažijo posledice podnebnih sprememb, vendar koliko časa še?

28. 1. 2022

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

8 min

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Koliko stopinj še?

Podnebje in diplomacija

21. 1. 2022

Posledice podnebnih sprememb občutimo že povsod in jih bomo v prihodnosti čedalje bolj. Da je blaženje podnebnih sprememb možno le s skupnim ukrepanjem vse mednarodne skupnosti, se zavedajo tako nevladne organizacije kot svetovni voditelji in ta tema zaseda vse večjo težo na diplomatskih srečanjih. Primanjkuje pa politične volje za ukrepanje. O mednarodnih podnebnih pogajanjih se je Špela Novak pogovarjala z novinarjem doktorjem Tomažem Gerdenom, ki je tudi sam spremljal več podnebnih konferenc.

6 min

Posledice podnebnih sprememb občutimo že povsod in jih bomo v prihodnosti čedalje bolj. Da je blaženje podnebnih sprememb možno le s skupnim ukrepanjem vse mednarodne skupnosti, se zavedajo tako nevladne organizacije kot svetovni voditelji in ta tema zaseda vse večjo težo na diplomatskih srečanjih. Primanjkuje pa politične volje za ukrepanje. O mednarodnih podnebnih pogajanjih se je Špela Novak pogovarjala z novinarjem doktorjem Tomažem Gerdenom, ki je tudi sam spremljal več podnebnih konferenc.

Koliko stopinj še?

Taljenje ledenikov

14. 1. 2022

Ledeni pokrovi se pospešeno talijo. V le 15 letih bo denimo Arktika poleti povsem brez ledu, a za dvig gladine morja je še precej bolj zaskrbljujoče dogajanje na Antarktiki, kjer je stanje enega največjih ledenikov na svetu vse bolj negotovo. Ledenik Thwaites, ki se po obsegu primerja z Veliko Britanijo, je še posebej ključen zaradi svoje lege, ker deluje kot neke vrste zamašek. Če pade njegova obramba, se utegne močno pospešiti tudi taljenje drugih obsežnih ledenikov zahodne Antaktike. Za razliko od arktičnega ledu na severu, ki je sicer še bolj pod udarom podnebnih sprememb in vse toplejšega morja, pretežni del ledu na Antarktiki seveda leži na kopnem, kar pomeni, da taljenje tam povsem neposredno vpliva na dvigovanje gladine svetovnih morij. "Če bi se ledenik Thwaites v celoti stalil, bi se za več kot pol metra dvignil svetovni nivo morja," izpostavlja mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Prav tako daljnosežne pa so tudi posledice izginjanja visokogorskih ledenikov.

9 min

Ledeni pokrovi se pospešeno talijo. V le 15 letih bo denimo Arktika poleti povsem brez ledu, a za dvig gladine morja je še precej bolj zaskrbljujoče dogajanje na Antarktiki, kjer je stanje enega največjih ledenikov na svetu vse bolj negotovo. Ledenik Thwaites, ki se po obsegu primerja z Veliko Britanijo, je še posebej ključen zaradi svoje lege, ker deluje kot neke vrste zamašek. Če pade njegova obramba, se utegne močno pospešiti tudi taljenje drugih obsežnih ledenikov zahodne Antaktike. Za razliko od arktičnega ledu na severu, ki je sicer še bolj pod udarom podnebnih sprememb in vse toplejšega morja, pretežni del ledu na Antarktiki seveda leži na kopnem, kar pomeni, da taljenje tam povsem neposredno vpliva na dvigovanje gladine svetovnih morij. "Če bi se ledenik Thwaites v celoti stalil, bi se za več kot pol metra dvignil svetovni nivo morja," izpostavlja mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Prav tako daljnosežne pa so tudi posledice izginjanja visokogorskih ledenikov.

Koliko stopinj še?

Glas ljudstva o podnebnih spremembah

7. 1. 2022

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

14 min

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Koliko stopinj še?

Kam gremo?

31. 12. 2021

Če si tega želimo ali ne, časi so pač taki, ko bi bilo vse bolj na mestu med številne dobre želje, ki si jih na ta dan voščimo, dodati še eno. Namreč, da bi nam bilo vreme naklonjeno in bi se nam ekstremni vremenski dogodki na daleč ognili. V vse toplejšem podnebju bo žal sreča vse več štela tudi pri vremenu. V zadnji letošnji epizodi Koliko stopinj še? si bomo ogledali podnebne obete, kot se kažejo na podlagi trenutnih podatkov in zavez za zmanjševanje izpustov. Te še zdaleč niso dovolj ambiciozne. Peljejo namreč v prihodnost, ki jeza 2,8 °C toplejša od predindustrijske dobe. A upati je, da zmoremo kaj več, kajti tako topla prihodnost nikakor ne bo udobna.

9 min

Če si tega želimo ali ne, časi so pač taki, ko bi bilo vse bolj na mestu med številne dobre želje, ki si jih na ta dan voščimo, dodati še eno. Namreč, da bi nam bilo vreme naklonjeno in bi se nam ekstremni vremenski dogodki na daleč ognili. V vse toplejšem podnebju bo žal sreča vse več štela tudi pri vremenu. V zadnji letošnji epizodi Koliko stopinj še? si bomo ogledali podnebne obete, kot se kažejo na podlagi trenutnih podatkov in zavez za zmanjševanje izpustov. Te še zdaleč niso dovolj ambiciozne. Peljejo namreč v prihodnost, ki jeza 2,8 °C toplejša od predindustrijske dobe. A upati je, da zmoremo kaj več, kajti tako topla prihodnost nikakor ne bo udobna.

Koliko stopinj še?

Okoljske organizacije

24. 12. 2021

Veliko zaslug za to, da je okolje danes prepoznano kot pomembno politično vprašanje, imajo nevladne okoljske organizacije. Okoljska gibanja so nastala kot odgovor na okoljske katastrofe, kot je bil pojav strupenega smoga v Londonu leta 1952, ki naj bi po ocenah zahteval 12.000 smrtnih žrtev. O razvoju nevladnih okoljskih organizacij in njihovem pomenu danes se je Špela Novak pogovarjala z doktorjem Tomažem Gerdenom.

6 min

Veliko zaslug za to, da je okolje danes prepoznano kot pomembno politično vprašanje, imajo nevladne okoljske organizacije. Okoljska gibanja so nastala kot odgovor na okoljske katastrofe, kot je bil pojav strupenega smoga v Londonu leta 1952, ki naj bi po ocenah zahteval 12.000 smrtnih žrtev. O razvoju nevladnih okoljskih organizacij in njihovem pomenu danes se je Špela Novak pogovarjala z doktorjem Tomažem Gerdenom.

Koliko stopinj še?

Podnebne spremembe niso samo okoljska kriza

17. 12. 2021

Energetsko revno je tisto gospodinjstvo, ki si težko ali si ne more privoščiti oz. zagotoviti osnovnih energetskih potreb, zlasti električne energije ter ogrevanja vode in prostorov, v zadnjem času vse bolj tudi hlajenje teh zadnjih. Ko nekdo nima sredstev za investicijo v obnovljive vire, da bi zamenjal zastarele, neučinkovite naprave, se lotil energetske sanacije, nove fasade, pomeni tudi, da verjetno uporablja tisti energent, ki je najcenejši.

8 min

Energetsko revno je tisto gospodinjstvo, ki si težko ali si ne more privoščiti oz. zagotoviti osnovnih energetskih potreb, zlasti električne energije ter ogrevanja vode in prostorov, v zadnjem času vse bolj tudi hlajenje teh zadnjih. Ko nekdo nima sredstev za investicijo v obnovljive vire, da bi zamenjal zastarele, neučinkovite naprave, se lotil energetske sanacije, nove fasade, pomeni tudi, da verjetno uporablja tisti energent, ki je najcenejši.

Koliko stopinj še?

Električni avtomobil- od rešitelja do ekološke iluzije

10. 12. 2021

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

10 min

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Koliko stopinj še?

Hrana

15. 12. 2021

V razpravah o podnebnih ukrepih je relativno malo pozornosti namenjene podeželju. Ki pa je zelo pomembno za zeleni prehod. Podeželje je namreč glavni vir hrane, vode in ekosistemov, hkrati pa tam živi največji delež prebivalstva. Podeželje je tudi zelo ranljivo na posledice podnebnih sprememb – pridelava hrane je namreč najbolj neposredno odvisna od spreminjajočega se vremena.

4 min

V razpravah o podnebnih ukrepih je relativno malo pozornosti namenjene podeželju. Ki pa je zelo pomembno za zeleni prehod. Podeželje je namreč glavni vir hrane, vode in ekosistemov, hkrati pa tam živi največji delež prebivalstva. Podeželje je tudi zelo ranljivo na posledice podnebnih sprememb – pridelava hrane je namreč najbolj neposredno odvisna od spreminjajočega se vremena.

Koliko stopinj še?

Tisoči majhnih prihrankov za rešitev podnebne enačbe

26. 11. 2021

Učinki ogljikovega dioksida, ki ga že stoletje in pol vse hitreje dodajamo v ozračje, se bodo poznali še desetletja. Vremenski ekstremi bodo vse bolj pogosti. To smo v zadnjih letih že zelo nazorno spoznali. Zmanjševanje izpustov je torej nujno. A iz marsikaterega razloga ne bo prijetno. Zahteva namreč temeljite prilagoditve naših dejavnosti, če naj se izognemo popolnemu iztirjenju podnebja. Tudi določenemu delu udobja, ki nam je danes samoumevno, se bomo morali odreči. Kje so prihranki energije najbolj občutni, kje je največji razkorak med načrti in prakso ter zakaj zgolj tehnologija ne more rešiti težav z izpusti, bo razložil Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan".

8 min

Učinki ogljikovega dioksida, ki ga že stoletje in pol vse hitreje dodajamo v ozračje, se bodo poznali še desetletja. Vremenski ekstremi bodo vse bolj pogosti. To smo v zadnjih letih že zelo nazorno spoznali. Zmanjševanje izpustov je torej nujno. A iz marsikaterega razloga ne bo prijetno. Zahteva namreč temeljite prilagoditve naših dejavnosti, če naj se izognemo popolnemu iztirjenju podnebja. Tudi določenemu delu udobja, ki nam je danes samoumevno, se bomo morali odreči. Kje so prihranki energije najbolj občutni, kje je največji razkorak med načrti in prakso ter zakaj zgolj tehnologija ne more rešiti težav z izpusti, bo razložil Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan".

Koliko stopinj še?

Bo zeleni vodik rešil zeleni prehod?

19. 11. 2021

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

9 min

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Koliko stopinj še?

V živo iz Glasgowa

12. 11. 2021

Vrh svetovnih voditeljev in voditeljic o podnebnih spremembah gre proti koncu.

6 min

Vrh svetovnih voditeljev in voditeljic o podnebnih spremembah gre proti koncu.

Koliko stopinj še?

Koliko zelene premore gospodarstvo danes?

5. 11. 2021

Medtem ko na podnebnem vrhu v Glasgowu svetovni voditelji obljubljajo, da bodo v prihodnje omejili deforestacijo, zmanjšali izpuste metana in prenehali s financiranjem fosilnih projektov v tretjih državah, pa realnost tukaj in zdaj ne kaže zelo obetavnega obraza. Izpusti toplogrednih plinov so se po skromnem 5 odstotnem padcu v letu 2020, letos skokovito hitro dvignili do rekordnih ravni in nazorno pokazali, da pandemičnega šoka nismo zares izkoristili za zeleno prenovo. Koliko se torej je realno spremenilo v zadnjem desetletju, koliko je obrat gospodarstva v bolj obnovljivo smer dejansko dobil poleta ob naglem razvoju zelenih tehnologij? »Če pogledamo številke, so trendi jasni. Vse manj je investicij v fosilna goriva in vse več v tehnologije obnovljivih energetskih virov in sorodne tehnologije, kot so baterije ali električna omrežja. Če se omejimo zgolj na proizvodnjo energije, so danes investicije v obnovljive vire trikrat višje kot investicije v fosilne vire,« izpostavlja okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein iz Umanotere. A če so trendi videti obetavni, je podrobnejši pogled mnogo manj. »350 milijard ameriških dolarjev na globalni ravni gre za razvoj obnovljivih virov, medtem ko investicije v fosilne vire znašajo nekaj več kot 100 milijard. V črpanje fosilnih virov se še vedno veliko vlaga. Tu so investicije v nova naftna polja, nove vrtine za zemeljski plin, celo v nove rudnike premoga. Čeprav je torej splošni trend pozitiven, gre mnogo preveč investicij v proizvodnjo izpustov, ki se jih ne moremo več privoščiti,« še dodaja Sonnenschein. Znanstveniki napovedujejo, da bomo mejo 1,5 stopinj dosegli v 11 letih. Ob trenutnih zavezah smo še vedno na poti k dvigu globalne temperature za 2,7 stopinj Celzija. Tako bo ključno, kako resno in učinkovito bodo zastavljeni mehanizmi za ukinjanje fosilnih virov in drugi podnebni ukrepi, ki jih napovedujejo v Glasgowu. A za podnebne cilje bo potrebno tudi temeljito oklestiti porabo.

8 min

Medtem ko na podnebnem vrhu v Glasgowu svetovni voditelji obljubljajo, da bodo v prihodnje omejili deforestacijo, zmanjšali izpuste metana in prenehali s financiranjem fosilnih projektov v tretjih državah, pa realnost tukaj in zdaj ne kaže zelo obetavnega obraza. Izpusti toplogrednih plinov so se po skromnem 5 odstotnem padcu v letu 2020, letos skokovito hitro dvignili do rekordnih ravni in nazorno pokazali, da pandemičnega šoka nismo zares izkoristili za zeleno prenovo. Koliko se torej je realno spremenilo v zadnjem desetletju, koliko je obrat gospodarstva v bolj obnovljivo smer dejansko dobil poleta ob naglem razvoju zelenih tehnologij? »Če pogledamo številke, so trendi jasni. Vse manj je investicij v fosilna goriva in vse več v tehnologije obnovljivih energetskih virov in sorodne tehnologije, kot so baterije ali električna omrežja. Če se omejimo zgolj na proizvodnjo energije, so danes investicije v obnovljive vire trikrat višje kot investicije v fosilne vire,« izpostavlja okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein iz Umanotere. A če so trendi videti obetavni, je podrobnejši pogled mnogo manj. »350 milijard ameriških dolarjev na globalni ravni gre za razvoj obnovljivih virov, medtem ko investicije v fosilne vire znašajo nekaj več kot 100 milijard. V črpanje fosilnih virov se še vedno veliko vlaga. Tu so investicije v nova naftna polja, nove vrtine za zemeljski plin, celo v nove rudnike premoga. Čeprav je torej splošni trend pozitiven, gre mnogo preveč investicij v proizvodnjo izpustov, ki se jih ne moremo več privoščiti,« še dodaja Sonnenschein. Znanstveniki napovedujejo, da bomo mejo 1,5 stopinj dosegli v 11 letih. Ob trenutnih zavezah smo še vedno na poti k dvigu globalne temperature za 2,7 stopinj Celzija. Tako bo ključno, kako resno in učinkovito bodo zastavljeni mehanizmi za ukinjanje fosilnih virov in drugi podnebni ukrepi, ki jih napovedujejo v Glasgowu. A za podnebne cilje bo potrebno tudi temeljito oklestiti porabo.

Koliko stopinj še?

Kaj lahko storimo sami?

29. 10. 2021

Čez nekaj dni se bo v Glasgowu začela podnebna konferenca, katere namen je sprejeti zaveze za pospešitev doseganja ciljev pariškega podnebnega sporazuma. Pričakovanja so velika in vprašanje je, ali jih bo delegatom uspelo doseči. Jasno je, da so za izpolnitev podnebnega cilja, to je omejitev segrevanja ozračja na stopinjo in pol, nujne politične odločitve in ukrepi največjih onesnaževalcev. Po drugi strani pa lahko nekatere korake storimo tudi na osebni ravni.

6 min

Čez nekaj dni se bo v Glasgowu začela podnebna konferenca, katere namen je sprejeti zaveze za pospešitev doseganja ciljev pariškega podnebnega sporazuma. Pričakovanja so velika in vprašanje je, ali jih bo delegatom uspelo doseči. Jasno je, da so za izpolnitev podnebnega cilja, to je omejitev segrevanja ozračja na stopinjo in pol, nujne politične odločitve in ukrepi največjih onesnaževalcev. Po drugi strani pa lahko nekatere korake storimo tudi na osebni ravni.

Koliko stopinj še?

" Ne smemo dovoliti privatizacije zelenega vprašanja"

22. 10. 2021

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

8 min

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Koliko stopinj še?

Koliko stopinj - Mesta

15. 10. 2021

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

7 min

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

Koliko stopinj še?

Kje smo danes?

8. 10. 2021

Pred podnebnimi spremebami si ne moremo več zatiskati oči. Ekstremni dogodki se vrstijo preprosto prepogosto, toplotni rekordi padajo po tekočem traku, požari redno požirajo gozdna prostranstva ter s tem obenem sproščajo velike količine tam shranjenega ogljikovega dioksida. Po drugi strani tudi poplave izrednih razsežnosti postajajo tako rekoč vsakoletna mora. Nekoliko tiše morda gredo mimo vse pogostejše suše in vztrajno nižanje podtalnice. Pri globalnem dvigu temprature za 1,1 °C, so se oceani segreli za 0,9 °C, površje pa bistveno bolj, za 1,6 °C. Velike razlike so tudi med posameznimi geografskimi regijami. Slovenija v tem pogledu nima sreče. »V Sloveniji nekje od leta 1980 temperatura precej hitro narašča, približno za pol stopinje vsako desetletje,« pravi klimatolog Gregor Vertačnik. »Od druge polovice 19. stoletja se je Slovenija segrela za 2,5 °C. To pomeni, da je Slovenija eno območji na svetu z najhitrejšo rastjo temperature zraka.«

6 min

Pred podnebnimi spremebami si ne moremo več zatiskati oči. Ekstremni dogodki se vrstijo preprosto prepogosto, toplotni rekordi padajo po tekočem traku, požari redno požirajo gozdna prostranstva ter s tem obenem sproščajo velike količine tam shranjenega ogljikovega dioksida. Po drugi strani tudi poplave izrednih razsežnosti postajajo tako rekoč vsakoletna mora. Nekoliko tiše morda gredo mimo vse pogostejše suše in vztrajno nižanje podtalnice. Pri globalnem dvigu temprature za 1,1 °C, so se oceani segreli za 0,9 °C, površje pa bistveno bolj, za 1,6 °C. Velike razlike so tudi med posameznimi geografskimi regijami. Slovenija v tem pogledu nima sreče. »V Sloveniji nekje od leta 1980 temperatura precej hitro narašča, približno za pol stopinje vsako desetletje,« pravi klimatolog Gregor Vertačnik. »Od druge polovice 19. stoletja se je Slovenija segrela za 2,5 °C. To pomeni, da je Slovenija eno območji na svetu z najhitrejšo rastjo temperature zraka.«

Koliko stopinj še?

Podnebne spremembe z različnih zornih kotov

1. 10. 2021

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.

10 min

Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine