Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine

Kdo smo?

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“.
Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope.
V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Avtor: Ivan Merljak

Zadnji posnetki

V kraljestvu Zlatoroga – prvi slovenski nemi celovečerni film

2. 8. 2022

Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kakor je bilo tedaj v navadi. Danes ponavljamo oddajo o tem, kako so ga posneli mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.

Noše našega naroda

26. 7. 2022

Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.

Poslikane panjske končnice

19. 7. 2022

Poslikane panjske končnice so slovenska posebnost. Pred 300 leti, ko je slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobilo primat v tedanji habsburški monarhiji, so začeli na Gorenjskem in Koroškem poslikovati panjske končnice na panjih kranjičih. Največji razmah je to svojevrstno ljudsko slikarstvo doseglo v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa je počasi zamrlo. Danes je ohranjenih še kakšnih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes (ponovitev).

Kolonstvu v Goriških Brdih

12. 7. 2022

Kolonat kot vir preživetja. Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. Za razliko od tlačanstva je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

Šempetrska vijolica

5. 7. 2022

Tako dišeče in vijolične nikjer drugje ni! Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so pošiljali v Benetke, Trst in na Reko, prek Bohinjske proge pa tudi na cesarski Dunaj. Z razpadom cesarstva in novimi mejami je posel začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah (ponovitev).

Postojnska jama – slovenski in svetovni biser podzemnega sveta

28. 6. 2022

Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in na svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. V več milijonih let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z raztapljanjem apnenca v tisočletjih ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi (ponovitev).

Orgle na Slovenskem - bogastvo raznolikosti tehnik in zvoka

21. 6. 2022

Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1.100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega (ponovitev).

Fenomen Cerkniškega polja

14. 6. 2022

V okviru oddaj o posebnostih in lepotah kraškega sveta smo pred dvema letoma posneli oddajo o fenomenu Cerkniškega polja. Danes jo ponavljamo. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, potem pa presahne. Ali pa tudi ne. Odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izkoristili prednost jezera in suhega polja.

Goriške vrtnice

7. 6. 2022

Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen.

Academia operosorum Labacensium

31. 5. 2022

Skupina ljubljanskih intelektualcev je pred dobrimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Najprej je delovala le na področju prava, teologija in zdravstva, a se je njena dejavnost kmalu razširila tudi na področje arhitekture ter likovne in glasbene umetnosti. Gost je doc. dr. Luka Vidmar (ponovitev oddaje).

Hrana kot naša identiteta

24. 5. 2022

Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših.

Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

17. 5. 2022

Danes ponavljamo oddajo o v javnosti manj znanih dogodkih spomladi leta 1945, ko se je že nakazoval konec vojne. Tedaj so se prek Primorske na zahod valile množice umikajočih vojakov. Bilo jih je kakih 100 tisoč nemških in njim pridruženih vojakov, zato je bilo to obdobje za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala Južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so delovala pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov.

Slovensko morje kot identiteta

10. 5. 2022

Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem.

Auerspergi

3. 5. 2022

Plemiška rodbina Auerspergov, grofov Turjaških, je ena najstarejših na naših tleh. Bili so tudi ena najbolj razširjenih s številnimi družinami po gradovih na tedanjem Kranjskem. Zaradi zaslug za dunajski dvor je bila veja Auerspergov povišana celo v kneze in vojvode.

Skrb za Slovence po svetu

19. 4. 2022

Nedavno smo pregledali potek izseljevanja slovenskih rojakov po svetu v minulih dveh stoletjih, pa tudi družbene in politične vzroke za odhod v tujino. Danes bomo govorili o tem, da je poleg institucionalnih rešitev, pomembna tudi civilna skrb za rojake in povezovanje vseh, ne glede kjerkoli ti so, v domovini ali tujini.

Pokristjanjevanje Slovencev

12. 4. 2022

Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v obdobje kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa sta se začela močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje sta prevzela pobudo brata Ciril in Metod, ki sta slovanskim ljudstvom, tudi našemu, prinesla blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.

Škofjeloški pasijon

5. 4. 2022

Pasijon, ki ga na škofjeloških ulicah s prekinitvami uprizarjajo tri stoletja, je zadnja leta prekinila pandemija covida-19. Žal je dogodek tudi letos odpadel. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta (ponovitev oddaje).

Slovensko izseljenstvo

29. 3. 2022

S krepitvijo industrijskih družb v 19. stoletju in prostem gibanju ljudi, zlasti delovne sile, se je začelo izseljenstvo kot splošen pojav v Evropi. Prve generacije slovenskih izseljencev so šle s trebuhom za kruhom ''čez lužo'', kot so tedaj rekli, še ko so bili naši predniki državljani Avstro-Ogrske, a migracijska gibanja se po prvi svetovni vojni niso umirila, niti po drugi. In tudi danes so.

Zgodovina šolstva na Slovenskem

22. 3. 2022

Začetki šolstva segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so se pojavile v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva; stoletja so ga izvajali v latinščini, pozneje v nemščini. Slovenščino so sprva uporabljali le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa smo Slovenci dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije.

Plemstvo na Slovenskem

15. 3. 2022

V srednjem in novem veku je bilo na naših tleh kar precejšnje število plemičev. Toda o njih povprečen Slovenec ne ve veliko, saj po vojni v obdobju socializma niso bili čislani, marveč preganjani, kolikor jih je še ostalo. Zato se o plemstvu na Slovenskem tudi nismo nič ali pa zelo skromno in predvsem netočno učili. Toda ali smo Slovenci sploh imeli svoje plemstvo ali le plemstvo na naših tleh?

Jezera na Slovenskem

8. 3. 2022

V Sloveniji je veliko jezer in jezerc. Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko, a poleg njiju jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih. To je pomembna posebnost naše domovine in barij, ki so bila nekoč jezera. No, veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja.

Črni Vrh v zaledju fronte

1. 3. 2022

Ponavljamo oddajo o dogajanju v zaledju fronte med prvo svetovno vojno. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je iz razmeroma bogatega življenja v Avstro-Ogrski na prelomu stoletij vojna pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.

Romarska kultura na Slovenskem

22. 2. 2022

Romanja so med Slovenci zelo priljubljena; že stoletja. Res nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima ali Kompostelj, a smo med vsemi zahodnimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča: Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska gora in druga, vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?

Krajinski park Sečoveljske soline

15. 2. 2022

Krajinski park Sečoveljske soline nikogar na pusti ravnodušnega. Pozorni obiskovalec zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju.

Kolonstvo v Goriških brdih

1. 2. 2022

Danes ponavljamo oddajo o kolonstvu v Goriških brdih kot posebni obliki pravnih lastniško-najemnih odnosov, ki se pojavlja že od razvitega srednjega veka naprej. To je v nasprotju s tlačanstvom veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.

Noše našega naroda

25. 1. 2022

Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.

Poslikane panjske končnice

18. 1. 2022

Pred 300 leti, ko slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobi primat v tedanji habsburški monarhiji, se začnejo na Gorenjskem in Koroškem pojavljati poslikane panjske končnice na panjih, imenovanih kranjiči. Največji razmah doseže to svojevrstno ljudsko slikarstvo, če lahko tako rečemo, v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa počasi zamre. Danes je ohranjenih še kakih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes.

Kuge - nadloge človeštva

11. 1. 2022

Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo klimatskih razmer in ravnanja človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge. V zadnjih 2000 letih je bilo na evropskih tleh kar 150 kužnih let (ponovitev oddaje).

Šempetrska vijolica

4. 1. 2022

Čas prinaša spremembe in mnogokrat pošlje v zgodovinski spomin tudi kaj lepega, kakor na primer šempetrsko vijolico. Ta je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prodajali v Benetke, Trst in na Reko pred prvo svetovno vojno, ko je bila zgrajena Bohinjska proga pa tudi na cesarski Dunaj. A posel je z razpadom cesarstva in z novimi mejami začel propadati, dokončno je ugasnil po drugi svetovni vojni in novih mejah (ponovitev oddaje).

Orgle na Slovenskem

28. 12. 2021

Slovenija ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar približno 1.100 jih je, to nas uvršča v sam svetovni vrh. Ker smo ozemlje na prepihu, je pri nas pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega. Prisluhnite ponovitvi oddaje o orglah na Slovenskem!

Kdo smo

21. 12. 2021

Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejeni prostor okoli Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto. (Gre za ponovitev oddaje.)

Kdo smo

14. 12. 2021

Karel Destovnik - Kajuh je v zavesti Slovencev partizanski pesnik. Toda to je le del resnice, saj je kot mlad pesnik pisal predvsem lirične, čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino, a le nekaj pesmi je napisal kot partizan, vodja kulturniške skupine 14. divizije, med njimi tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili številni slovenski skladatelji, tudi iz povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem.

Miklavž na Slovenskem

7. 12. 2021

Sveti Miklavž je bil zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, kjer ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru.

Tiskarstvo na Slovenskem

30. 11. 2021

Redko kateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? (Ponovitev oddaje)

Kolonstvo v Goriških Brdih

23. 11. 2021

V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je veliko bolj sproščena oblika od tlačanstva, saj temelji na svobodi posameznika, ki vstopa v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.

Kuge - nadloge človeštva

16. 11. 2021

Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge.

Črni Vrh v zaledju fronte

9. 11. 2021

Ob stoti obletnici prve svetovne vojne smo veliko napisali in povedali o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.

Zgodovina šolstva na Slovenskem

2. 11. 2021

Začetki šolstva na Slovenskem segajo v antiko, a prve formalne oblike srečamo šele v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku in potem v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije ... Sogovornik je direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okolíš. Arhiv: AR92556 \t\t\t\tTraja: 55,02 min

Elektrifikacija Slovenije

26. 10. 2021

Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.

Šempetrska vijolica

19. 10. 2021

Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času avstro-ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijoličaste in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.

Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

12. 10. 2021

Danes ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda tik pred koncem druge svetovne vojne. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa Narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.

Koroški plebiscit

5. 10. 2021

Danes ponavljamo oddajo o Koroškem plebiscitu, od katerega te dni mineva 101 leto. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva. Za avstrijsko stran je bil plebiscit zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Avtor oddaje je Ivan Merljak. AR92567\t\t\t \t\t\ttraja: 42,05 min

Postojnska jama

28. 9. 2021

Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. Skozi več milijonov let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočletja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi.

V kraljestvu Zlatoroga

21. 9. 2021

Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kot je bilo tedaj v navadi. Posneli so ga mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.

Orgle na Slovenskem

14. 9. 2021

Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega.

Čas spominov

7. 9. 2021

Trideset let ni dolga doba, a dovolj za dozorelost. To velja tako za človeka kot za družbene organizme, kakršen je tudi država. Tridesetletnica je hkrati priložnost, da z razumne razdalje razmislimo o času, ki je minil, in uredimo razmislek o svojem ravnanju v času, ki postaja zgodovina. Danes ponavljamo oddajo Čas spominov, ki je refleksija nekaterih udeležencev osamosvojitvene vojne.

Nova Gorica

31. 8. 2021

Na sporedu je ponovitev oddaje „NOVA GORICA“ s podnaslovom Paradigma nove Evrope.Nova Gorica je nastala ob bridkosti izgube Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja tik po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo lokalne skupnosti.

Tomos - slovenska pot v mobilnost

24. 8. 2021

Tovarna mopedov Tomos v Kopru je že v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni začela izdelovati mopede, ki so postali prvo prevozno sredstvo za mnoge Slovence. Danes ponavljamo oddajo „Tomos - slovenska pot v mobilnost“, ki pa se je po spletu okoliščin končala s propadom proizvodnje. A spomin med ljudmi še živi.

Kroparski kovači

17. 8. 2021

Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo. Avtor oddaje, ki jo zdaj ponavljamo, je Ivan Merljak.

Kraški kamen

10. 8. 2021

V okviru oddaj Mejniki identitete danes ponavljamo oddajo o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.

Kraški pojavi

3. 8. 2021

Danes ponavljamo oddajo o kraških pojavih. Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.

Železnica in ljudje

27. 7. 2021

S prihodom železnice so se korenito predrugačili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se s prihodom železnice začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi. Prisluhnimo ponovitvi oddaje avtorja Ivana Merljaka.

Gorenjska železnica in življenje ob njej

20. 7. 2021

Tokrat ponavljamo oddajo Gorenjska železnica in življenje ob njej. Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi Gorenjska železnica.

Južna železnica

13. 7. 2021

Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V poldrugem stoletju je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: Avstrijo, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče prek ozemelj treh držav, vendar, žal, brez neposredne povezave.

Fenomen Toneta Kralja

6. 7. 2021

Danes ponavljamo oddajo z naslovom „Fenomen Toneta Kralja“. Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano, da je bil politično angažiran slikar slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v času italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub. \t\t \t\t

Čas spominov

29. 6. 2021

Trideset let ni dolga doba, a dovolj za dozorelost. To velja tako za človeka kot za družbene organizme, kakršen je tudi država. Tridesetletnica je hkrati priložnost, da z razumne razdalje razmislimo o času, ki je minil, in uredimo razmislek o našem ravnanju v času, ki postaja zgodovina.

Poraz papirnatega zmaja

22. 6. 2021

JLA je veljala za eno najmočnejših armad v Evropi in svetu. A bila je pravzaprav samo papirnati zmaj, ki je med poskusom poteptanja neodvisne slovenske države sprejela vrsto napačnih odločitev in vojno izgubila. O tem so govorili teroretiki in praktiki v vojni za samostojnost: polkovnik Miha Butara pred in med vojno za Slovenijo poveljnik 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, vojaški zgodovinar in analitik, profesor na več vojaških šolah doma in po svetu, podpolkovnik Karlo Nanut ter polkovnik mag. Vojko Adamič, organizator Manevrske skupine in njen prvi operativni častnik na državni ravni.

Čas dejanj

15. 6. 2021

Le še nekaj dni nas loči od 30. obletnice, ko so tanki in drugi oklepniki nekdanje JLA zahrumeli po slovenskih cestah in se odpravili poteptat pravkar razglašeno mlado samostojno in neodvisno slovensko državo. A smo se odločno uprli in porazili do tedaj močno Jugoslovansko armado. Kronološke dogodke v oddaji prikazujejo pripovedi nekdanjih akterjev upora in boja za neodvisnost iz vrst tedanje milice in Teritorialne obrambe.

Pekre - uvod v vojno

8. 6. 2021

Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se jugoslovanski vojski uprli z golimi telesi. General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in da je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so bili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.

Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev

1. 6. 2021

Triglav je sveta gora Slovencev, radi pravimo in vzklikamo z Jakobom Aljažem „Oj, Triglav, moj dom!“ V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so Delov fotograf Joco Znidaršič in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tudi pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.

Manevrska sruktura narodne zaščite, prvi del

25. 5. 2021

V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o nastanku Manevrske strukture Narodne zaščite. Neposredni povod zanjo je bil ukaz tedanjega Republiškega štaba Teritorialne obrambe o premestitvi orožja Teritorialne obrambe v skladišča pod nadzor Jugoslovanske ljudske armade, katere vrh je to zahteval. To se je zgodilo 15. maja 1990, le dva dni pred prisego nove slovenske Demosove vlade, ki se je odkrito zavzemala za osamosvojitev. Namen JLA je bil razorožiti TO kot oboroženo silo slovenskega naroda. Temu so se uprli mnogi občinski sekretariati za Ljudsko obrambo in skupaj z organi za notranje zadeve začeli oblikovati sprva tajno in neformalno obrambno mrežo – Manevrsko strukturo narodne zaščite. Njen načelnik je bil tedaj rezervni stotnik Tone Krkovič, ki je sogovornik v oddaji.

Ljubezen do domovine

18. 5. 2021

Danes ponavljamo oddajo Ljubezen do domovine. K razmisleku o domoljubju smo ob srebrni obletnici plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok izkusil tujino, a je ljubezen do domovine dobil z ljubeznijo matere in očeta in jo nosil globoko v srcu. Podobno kot sogovornik bi najbrž lahko svoj odnos do domovine opisal marsikdo izmed nas, še zlasti tisti, ki je okusil tujino.

Plebiscit o samostojnosti Slovenije

11. 5. 2021

V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o plebiscitu slovenskega naroda pred dobrimi tremi desetletji. Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23.decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.

Druga Majniška deklaracija

4. 5. 2021

Osamosvojitev slovenskega naroda se je dolgo nakazovala kakor jutranja zarja na obzorju, ki nastaja počasi, a z gotovostjo napoveduje nov dan. Danes ponavljamo oddajo o drugi Majniški deklaraciji, razglašeni 8. maja 1989. Dobrih sedem desetletij po Majniški deklaraciji ob koncu Avstro-Ogrske smo Slovenci z drugo Majniško deklaracijo postavili temeljno zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda, po demokraciji in pluralizmu političnega prepričanja. Nastajala je v krogu slovenskih intelektualcev in književnikov v času, ko je JLA kot močna centralistična sila zaprla četverico, to pa je sprožilo demonstracije po vsej Sloveniji. Na protestnem shodu v Ljubljani je Majniško deklaracijo prebral slovenski pesnik Tone Pavček. Dobri dve leti pozneje je Slovenija uresničila vsa njena določila in postala svobodna, samostojna demokratična država.

80 let od začetka 2. svetovne vojne na naših tleh

27. 4. 2021

Šestega aprila 1941 so nemške sile in članice trojnega pakta iz več smeri napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo v nekaj dneh razkosale. Slovenijo so si okupatorji razdelili kakor zveri, ki so se lotile plena. Toda z organiziranim odporom smo si priborili svobodo in se združili v Republiki Sloveniji kot delu povojne Jugoslavije.

Železnica in ljudje

20. 4. 2021

S prihodom železnice so se korenito spremenili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se z njenim prihodom začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi.

Gorenjska železnica in življenje ob njej

13. 4. 2021

Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi gorenjska železnica.

Škofjeloški pasion

6. 4. 2021

Danes ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasionu. Ta bi moral biti letos prav te dni v živo uprizorjen na škofjeloških ulicah, a ga je ustavila pandemija vitusa Covid-19. Škofjeloški pasijon je tri stoletja staro literano delo z versko vsebino in hkrati prva dramska uprizoritev v slovenščini. Napisal jo je pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta.

Bohinjska železnica

30. 3. 2021

Danes ponavljamo oddajo o Bohinjski železnici, ki je bila posneta ob njeni stoti obletnici, leta 2006. Pod imenom Bohinjska železnica označujemo gorsko progo, ki z Jesenic prek Bohinja skozi dolg predor pripelje v Baško grapo in vodi naprej po Soški dolini v Novo Gorico in prek Krasa v Trst. Progo so začeli graditi leta 1900 in jo samo šest let pozneje dokončali kot zadnji velik projekt nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Stoletno zgodovino Bohinjske železnice sta osvetlila Matjaž Marušič in Bernard Bratož iz Društva za bohinjsko-goriško progo. Avtor oddaje Ivan Merljak jo je tedaj posnel za Sledi časa dokumentarno-feljtonskega uredništva.

Fenomen Toneta Kralja

23. 3. 2021

Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji so ga po vojni namerno prezrli in potisnili na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano: da je bil politično angažirani slikar s slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v obdobju italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub.

Južna železnica

16. 3. 2021

Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V stoletju in pol je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: avstrijsko, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče čez ozemlja treh držav, a žal brez neposredne povezave.

Nova Gorica

9. 3. 2021

Nova Gorica. Mesto, ki je nastalo iz bridkosti ob izgubi Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja takoj po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo tamkajšnje skupnosti.

Baron Žiga Zois

2. 3. 2021

Eden vodilnih predstavnikov razsvetljenstva na Slovenskem je bil baron Žiga Zois pl. Edelstein. Bil je vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik številnih rudnikov železove rude in fužin, posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja osebnost razsvetljenskega kulturnega gibanja na Slovenskem. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali številni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Danes ponavljamo oddajo o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture.

Slovenska pratika

23. 2. 2021

Ob besedi pratika marsikdo med mladimi zamahne z roko, češ kaj bi z njo v sedanjem času elektronskih meritev in napovedovanj vremena. A pratika s svojimi izreki na podlagi opazovanj in izkušenj v preteklih skoraj treh stoletjih ni opisovala samo vremena in ga povezovala z godovanjem svetnikov. Bila je prinašalka omike med preproste ljudi, jih seznanjala z novostmi, jim svetovala, kako ravnati, in jim utrjevala smisel za lepo slovensko besedo.

Cerkljanski laufarji

16. 2. 2021

Težko je reči, od kod človeku potreba, da se našemi, si nadene maske in smešne kostume in se spremeni v nekaj drugega od tistega, kar je vse druge dni v letu. Od kod pust, norčav in šegav ljudski dogodek, ki je preživel stoletja in tisočletja? Na Slovenskem je pustni karneval živ na celotnem ozemlju, ponekod kot kritika časa, drugod kot etnološki običaj. Tak je tudi laufarija na Cerkljanskem, zavita v skrivnost stoletnih nenapisanih pravil. Arhiv: AR92631\t\t\t \t\ttraja: 51,59 min

Kraški pojavi

9. 2. 2021

Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.

Fenomen cerkniškega polja

2. 2. 2021

Med kraške pojave na Slovenskem sodijo tudi presihajoča jezera, pravzaprav polja, kajti voda zalije polje in ga preplavlja, dokler ne odteče. V okviru oddaj o krasu in kraških pojavih bomo danes ponovili oddajo Fenomen cerkniškega polja. Zanj velja, da ni nikdar enako, da je danes drugačno od tistega včeraj in bo jutri tako, kakršno še nikoli ni bilo.

Kraški teran

26. 1. 2021

Teran je eden izmed treh velikih oblikovalcev identitete Krasa in Kraševcev. Je posebno vino, ki v svetu nima primere. Nastane iz grozdja sorte refošk, ki iz rdeče zemlje jarina ali terra rossa na kraški planoti počrpa pravo bogastvo snovi, različnih kot drugod, koder refošk uspeva. Teran je tradicija in je sedanjost Krasa.

Kraški pršut

19. 1. 2021

Poleg kamna Kras močno zaznamuje – pršut. Nihče pravzaprav ne ve, od kdaj ga Kraševci sušijo in zorijo, a izpričano ga po bolj ali manj enakem postopku kmetje pripravljajo že stoletja. Moderna proizvodnja upošteva tradicijo, saj za pripravo uporablja le morsko sol in burjo ter potrpežljivo spoštuje čas, ki je za nastanek pršuta potreben, nadzoruje le vlago in temperaturo.

Kraški kamen

12. 1. 2021

V okviru oddaj Mejniki identitete danes začenjamo trilogijo o Krasu. To pokrajino najbolj opredeljujejo kamen, pršut in teran. Pa še burjo bi lahko zraven prišteli. V tej prvi oddaji bomo govorili o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.

Slomšek in prenos lavantinske škofije v Maribor

5. 1. 2021

Eden največjih mož slovenskega naroda, ki je živel v času utrjevanja narodove zavesti sredi 19. stoletja, je Anton Martin Slomšek, slovenski škof, pesnik, pisatelj, vzgojitelj in narodni buditelj. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, si je začel prizadevati, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor. To je utrdilo slovenski značaj tedanje Južne Štajerske v habsburški monarhiji in okrepilo narodno zavest v širšem slovenskem prostoru.

Ljubezen do domovine

29. 12. 2020

Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo in težko bi našli koga, ki ne spoštuje doma in domovine. Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, ki smo posneli pred petimi leti na praznično obletnico plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo in tedaj k razmisleku o domoljubju povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino, a ljubezen do nje dobil z ljubeznijo matere in očeta...

Jaslice na Slovenskem

22. 12. 2020

Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto.

Papirnica Radeče skozi zgodovino

15. 12. 2020

Polnih petsto let je staro izdelovanje papirja na slovenskih tleh. K temu so največ prispevali bogati vodni viri, ki so poganjali papirne mline in hkrati zagotavljali vodo pri postopku izdelave papirja. Razvoj slovenskega papirništva si bomo ogledali ob primeru papirnice Radeče, v kateri so od 18. stoletja naprej naši predniki izdelovali boljše vrste papirja za denar in dokumente.

Kroparski kovači

8. 12. 2020

Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala na pomenu vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo.

Tiskarstvo na Slovenskem

1. 12. 2020

Redkokateri izum je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih vlitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku?

Žagarstvo na Slovenskem

24. 11. 2020

Človek je začel že zelo zgodaj uporabljati les iz gozdov za zidavo svojih domov in opreme. Delo s hlodovino pa je bilo težko in dolgotrajno, zato so ljudje stoletja iskali način, da bi si ga olajšali. To se je zgodilo šele konec 15.stoletja, ko so uporabili vodo za pogon žage.

Tomos, slovenska pot v mobilnost

17. 11. 2020

Tomos Koper je bil tovarna mopedov, ki je v drugem povojnem desetletju spremenila sliko slovenskih vasi in mest in začrtala slovensko pot v\tmobilnost. \t\t Postala je nov dom številnim prišlekom, ki so z mladostnim elanom iz nič zgradili tovarno in si ustvarili družine. Zato o Tomosu ni mogoče govoriti brez čustev .... Toda - je Tomos ponos Slovenije ali samo epska zgodba z žalostnim koncem?

Oljkarstvo na Slovenskem

10. 11. 2020

Iz oljk, ki so plod oljčnega drevesa, človeštvo že tisočletja stiska naravnost zdravilno oljčno olje. Poznali in uživali so ga tudi prvotni prebivalci današnjega Slovenskega Primorja že kakšno stoletje ali dve pred našim štetjem. Pravzaprav se pridelovanje plodov in stiskanje oljčnega olja do današnjih dni ni spreminjalo. Zdaj oljkarji v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini in na Krasu z modernimi sredstvi, znanstvenimi dognanji in strojno opremo pridobijo več olja, ki po kakovosti dosega sam svetovni vrh.

Suhorobarstvo na Slovenskem

3. 11. 2020

Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. 23. oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan ''Krošnjarski patent''. Ta je dal ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju pravico do trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji bosta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihélič. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Izdelki iz slame

27. 10. 2020

Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Pletarstvo na Slovenskem

20. 10. 2020

Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Košare so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine.

Čebelarstvo na Slovenskem

13. 10. 2020

Najbrž ni slovenskega kraja brez čebelarja in čebel. Te spremljajo človeka od začetkov njegovega zavedanja. Sprva je bil človek ropar medu, a je skozi tisočletja postal gojitelj čebel. Brez ljubezni do čebel ne more biti pravega čebelarjenja. In med je samo nagrada za delo z njimi. Slovenski čebelarji so v Evropi in svetu zelo spoštovani; ugled jim je pravzaprav dala naša čebela, kranjska sivka, ki je razširjena po vseh celinah.

Koroški plebiscit

6. 10. 2020

Te dni bo minilo sto let od plebiscita na Koroškem, s katerim so se Korošci po prvi svetovni vojni izrekli za priključitev k tedaj že demokratični republiki Avstriji. Zgodovinski pregled dogajanja, vzroke in posledice plebiscita, ki je začrtal mejo med Avstrijo in Slovenijo, je opisala zgodovinarka prof. dr. Tamara Griesser Pečar, ki je preučila Koroški plebiscit za svojo doktorsko disertacijo.

800 let Sodražice

29. 9. 2020

Sodražica je kraj in občina, nekoliko odmaknjena od glavne ceste na Kočevsko, a trdno na povezovalni poti z Dolenjske na Notranjsko in Primorsko. To, kar jo snovno zaznamuje, je – suha roba. Na kulturnem področju pa glasba. Ob 800-ti obletnici prve omembe kraja so izdali obsežno monografijo. Njen urednik, profesor geografije in zgodovine mag. Ludvik Mihelič je gost oddaje.

Zgodovina šolstva na Slovenskem

22. 9. 2020

Zametki šolstva na Slovenskem segajo že v antiko, a prve formalne oblike srečamo v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku, nato v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19.stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske Ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije...

Ob bistrem potoku je mlin

15. 9. 2020

Mlini za mletje žita in pridobivanje moke za kruh so stari skoraj kot človeštvo. Sprva so bile to preproste žrmlje, ko so zrnje dali med dva kamna in zgornjega vrteli. Z razvojem ročnih spretnosti ter obdelave lesa, kamna in kovin so nastali mlini, kakršne po načinu delovanja poznamo še danes. Uporabljali so jih že Rimljani in svoje znanje prenesli na slovanske prišleke ob zatonu rimske dobe. Velik razvoj so vodni in drugi mlini na mlinske kamne doživljali vse do druge polovice 19. stoletja, ko so jih začeli nadomeščati zmogljivejši valjčni mlini. Sogovornica v oddaji je prof. Irena Marušič, kustosinja v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, avtor pa Ivan Merljak.

Zavezniški letalski napad na obrobju Trnovskega gozda

8. 9. 2020

Spomladi leta 1945, ko se je čez Primorsko na zahod valilo kakih 100 tisoč umikajočih se nemških in njim pridruženih vojakov, je bilo za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so bila pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Slomšek in prenos lavantinske škofije v maribor

1. 9. 2020

Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o Antonu Martin Slomšku, slovenskem škofu, pesniku, pisatelju, vzgojitelju in pomembnem narodnem buditelju sredi 19. stoletja. Že kot študent je ustanovil slovensko društvo in kolege bogoslovce poučeval in spodbujal h govoru, pisanju in branju v slovenščini. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, se je začelo njegovo prizadevanje, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del tedanje slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor, kar je imelo daljnosežne pozitivne posledice za slovenski narod. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Verstva v Prekmurju

25. 8. 2020

V današnji ponovitvi oddaj Mejniki identitete bomo govorili o verstvih v Prekmurju. To območje Slovenije je bilo vse do konca prve svetovne vojne pod ogrskim kraljestvom, zato je proces širitve protestantizma in poznejše rekatolizacije potekal drugače kot po drugih tedanjih slovenskih deželah, ki so bile pod habsburško oblastjo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

''V iskanju narodove identitete''

18. 8. 2020

Ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini ponavljamo oddajo z naslovom ''V iskanju narodove identitete''. V njej dr. Klavdija Sédar, slovenska latinistka in jezikoslovka, domoznanka pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, pojasnjuje, kako težko so si Prekmurci izborili priključitev. Madžari, ki so zasedali slovensko ozemlje vse do levega brega Mure, Prekmurcem nikoli niso priznavali, da so del slovenskega naroda, katerega glavnina je bila do konca prve svetovne vojne v slovenskih deželah avstrijske monarhije. Zato je bila priključitev Prekmurja k slovenski domovini in tedanji državni formi, Kraljevini SHS, še toliko pomembnejša. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Oglarstvo na Slovenskem

11. 8. 2020

Tokrat ponavljamo oddajo Oglarstvo na Slovenskem. To se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka sočasno z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Slovenci kot vojaki tujih vojska

4. 8. 2020

Danes ponavljamo oddajo o Slovencih kot vojakih tujih vojska. Slovensko ljudstvo se je stoletja razvijalo ob sobivanju s številčno močnejšimi sosedi, ki so imeli svojo oblastno strukturo, še preden so dozoreli v narod. In vsaka oblast je to postala, ker je lahko uveljavila svojo silo in si podredila druge. Tudi cela ljudstva. Sila prisile je bila sprva samo – vojska. Najbrž ni naroda v Evropi, ki bi imel svoje može in fante v toliko različnih vojskah v istem času, celo na različnih straneh spopadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Izdelki iz slame

28. 7. 2020

Naši predniki so znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete: slamnike, peharje in venčke – doužnjeke – ter druge velike in majhne okraske. Danes ponavljamo oddajo o dveh središčih, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: o širšem območju Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in o Lipovcih v Prekmurju, v katerih so izdelovali doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Gozd in Slovenci

21. 7. 2020

Gozd je za Slovence več kot samo ekonomska dobrina, ki daje les in zaslužek za življenje. Gozd širi mir, prinaša sprostitev po napornem delu ter zdravilno deluje na telo in duha. Je dom prepletene združbe rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov. Za človeka imajo številna drevesa tudi simbolen pomen. O tem bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje o gozdu in Slovencih. Njen avtor je Ivan Merljak.

Fenomen Cerkniškega polja

14. 7. 2020

Danes ponavljamo oddajo MID o fenomenu Cerkniškega polja. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje slike pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, ki potem presahne. Ali pa tudi ne. Pač odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izdatno izkoristili prednosti jezera in suhega polja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Vprašanje odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma v Trstu

7. 7. 2020

Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte. Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.

3. oddaja o okoliščinah požiga Narodnega doma v Trstu

30. 6. 2020

Na vrsti je tretja oddaja iz cikla o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13.julija 1920. V njej zgodovinar dr. Borut Klabjan podrobno popisuje požig, kakor ga je lahko povzel po različnih pisnih virih. Dotakne pa se tudi nasilja nad drugimi slovenskimi domovi v okoliških slovenskih vaseh ter nad ustanovami in objekti, ki so bili povezani s Slovenci v Trstu in predstavniki drugih slovanskih narodov.

2. oddaja o okoliščinah požiga Narodnega doma v Trstu

23. 6. 2020

Z današnjo oddajo Mejniki identitete nadaljujemo osvetljevanje okoliščin in razmer, ki so privedle do požiga Narodnega doma v Trstu. Pozornost bomo namenili sarajevskemu atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika princa Ferdinanda, ki je do skrajnosti zaostril že sicer hudo napete odnose med pripadniki različnih narodov v Trstu. Začele so se manifestacije in demonstracije, ki so se pogosto sprevrgle v medsebojno nasilje. Avtor besedila je zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan.

Kdo smo

16. 6. 2020

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Slovenci kot vojaki tujih vojska

9. 6. 2020

Slovenci smo svojo državo vzpostavili šele desetletje pred koncem 20. stoletja. Prej smo bili formalno državljani drugih držav in moški so v njih "služili vojsko" kot pravimo. Nekoliko zagate nastane pri Slovencih v Kraljevini Jugoslaviji in po vojni v SFRJ. A ti državni tvorbi sta bili dejansko le napol tudi slovenski, vsaj z vidika slovenskih vojakov, ki so poslušali povelja v tujem jeziku in povečini tujih častnikov. Taka je bila praksa že stoletja, še najbolj pa se je razmahnila prav v 20.stoletju, ko so bili Slovenci vojaki tujih vojska. Sogovornik v oddaji Ivana Merljaka je bil zgodovinar prof.dr. Branko Marušič.

Anton Martin Slomšek

2. 6. 2020

Tokratno oddajo namenjamo škofu Antonu Martinu Slomšku in njegovi vlogi za prenos sedeža lavantinske škofje iz St. Andraža na Koroškem v Maribor. Gost oddaje je prof. dr. Vincenc Rajšp, vodja Slovenskega inštituta na Dunaju.

Zamejska kultura v karanteni

26. 5. 2020

Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let Koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali. Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje se še vedno odvija na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.

Fenomen cerkniškega polja s presihajočim jezerom

19. 5. 2020

V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Oglarstvo na slovenskem

12. 5. 2020

Oglarstvo na Slovenskem sega že v predantični čas. V železni dobi se je dodobra uveljavilo, saj so oglje potrebovali za pridobivanje železa. V poznem srednjem veku, ko so začeli že tržno pridobivati železo, pa se je oglarstvo močno razmahnilo (ponovitev oddaje).

Savinjski flosarji

5. 5. 2020

V eni prejšnjih oddaj smo preučili splavarstvo na Dravi. Reka Savinja pa je veliko bolj divja reka od Drave in je zahtevala precej več spretnosti v ozki dolini, dokler se ta ni odprla v ravnini. Danes si skoraj ne moremo zamisliti, da je med obema vojnama po Savinji na jug plulo po več kot 4.000 flosov na leto (ponovitev oddaje).

Gančki majoš

28. 4. 2020

V Gančanih v Prekmurju so pred 101. letom postavili prvi Gančki majoš oziroma gančanski mlaj. Ta običaj izvedejo vsakega 30. aprila, dan pred prvim majem. Mladi dekleta in fantje, ki v tekočem letu dopolnijo 18. let, tako imenovani ''lejtniki'', posekajo in s papirnatim trakovi in cvetovi okrasijo velik smrekov vrh. Tega potem nosijo po vasi do kraja, kjer ga dvignejo na mlaj. Prvič so majoša dvignili v zahvalo Materi božji, ker so se fantje živi vrnili iz prve svetovne vojne. Sočasno je bil velik izraz pripadnosti slovenstvu in so ga postavili v kljubovanje madžarski oblasti, ki Slovencev ni priznavala. Štiri mesece pozneje je bilo Prekmurje priključeno slovenskemu ozemlju v tedanji kraljevini Jugoslaviji... Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Slovenske vode: Flosarji na Dravi

21. 4. 2020

Po reki Dravi je do zgraditve cest potekala pomembna transportna vodna pot že od zgodnjega srednjega veka. Pozneje pa so po njej splavljali les iz pohorskih gozdov na jug do Save in Donave in naprej vse do Črnega morja. Skozi čas se je razvila posebna kultura splavarstva – flosarstvo. Posel je bil finančno donosen in je podžigal avanturistični duh flosarjev.

Accademia operosorum Labacensium

14. 4. 2020

Na sporedu je ponovitev oddaje Mejniki identitete o Academii operosorum Labacensium, ki so jo pred tremi stoletji ustanovili tedanji ljubljanski intelektualci. Njena dejavnost se je kmalu razširila na skoraj vsa področja tedanje znanosti in umetnosti. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Škofjeloški pasijon

7. 4. 2020

Danes, v velikem tednu, ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasijonu. Slovenci nismo številčno velik narod, naša veličina je v bogastvu kulturne dediščine. Med bisere baročne kulture sodi tudi Škofjeloški pasijon, enkraten v svoji pisani besedi in izvedbi. Njegov veličasten pomen potrjuje tudi vpis na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Barok na Slovenskem

31. 3. 2020

Barok je umetnostni slog, ki je močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije, ki je kot reakcija na protestantizem potekal po vsem Habsburškem cesarstvu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Slovenske vode, prva oddaja

24. 3. 2020

Danes ponavljamo prvo oddajo o vodah na Slovenskem iz cikla Mejniki identitete. Slovenija je v marsičem poseben prostor v geografskem, pa tudi zgodovinskem in kulturnem pogledu. Eden močnih, a danes za večino najbrž nerazumljenih elementov naše identitete so tudi slovenske vode: potoki, reke, jezera, močvirja in morje. O njih smo se pogovarjali z geografom dr. Mitjem Bricljem, ki se vse svoje poklicno življenje ukvarja z vodami. Na ministrstvu za okolje je odgovoren za uresničevanje mednarodnih pogodb na področju voda in je tudi predsednik slovenskih komisij za sodelovanje s sosednjimi državami na področju voda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Gozd in Slovenci

17. 3. 2020

Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti... V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Slovenski gozdovi

10. 3. 2020

Slovenci smo na gozd močno navezani v gmotnem in čustvenem pogledu. Slovenski gozd prekriva skoraj dve tretjini ozemlja in je vedno v naši bližini. Daje nam kisik in čisto pitno vodo. Je prostor za rekreacijo, nabiranje gob in gozdnih sadežev. Že od davnih časov je tudi ekonomski prostor. Vedno je dajal les za kurjavo in ogrevanje, bil je vir gradbenega materiala za pripravo bivališč ter uporabnih in okrasnih predmetov. S krčenjem gozdov so predniki pridobivali zemljo za poljedelstvo. V slovenskih gozdovih uspeva skoraj tisoč rastlinskih vrst, med njimi več kot 70 drevesnih. Gozd je dom ptic, divjih živali, dvoživk in plazilcev, ščiti pred erozijo in plazovi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Izdelki iz slame

3. 3. 2020

Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame izdelovali uporabne stvari, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in Prekmurje; v Lipovcih v okolici Beltincev so izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Oglarstvo na Slovenskem

25. 2. 2020

Oglarstvo na Slovenskem se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka hkrati z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Dodobra se je oglarstvo razmahnilo v 16. stoletju in doseglo vrh proti koncu 19. stoletja. Tedaj so spoznali, da so zaradi oglarjenja kar precej opustošili slovenske gozdove, hkrati pa so začeli v plavžih namesto oglja kuriti premog in koks. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Je pa oglarjenje danes povsod dobro obiskana etnološka prireditev in turistična zanimivost.

Železarstvo na Slovenskem

18. 2. 2020

Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelomu v novi vek. Strm vzpon tehnologije in kakovosti je kljub občasnim krizam opazen vse do danes.

Barok na Slovenskem

11. 2. 2020

Barok je umetnostni slog, ki je zelo močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije slovenskih in drugih dežel tedanjega Habsburškega cesarstva. Zato je barok presegel zgolj umetniške sloge...

Janez Vajkard Valvasor

4. 2. 2020

Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Kdo smo?

28. 1. 2020

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Baron Žiga Zois

28. 1. 2020

V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Slovenske dežele

21. 1. 2020

Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Kdo smo

14. 1. 2020

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Savinjski flosarji

14. 1. 2020

Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

France Štiglic v spominih Iva Belca, ponovitev oddaje

7. 1. 2020

Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.

Kdo smo

31. 12. 2019

Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Med slovenskimi vojaki na mirovni misiji, ponovitev

24. 12. 2019

Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!

Kdo smo

17. 12. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Kdo smo

10. 12. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Kdo smo

3. 12. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Kdo smo

26. 11. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Kdo smo

19. 11. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Mejniki generala Rudolfa Maistra

19. 11. 2019

Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Kdo smo

12. 11. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Kdo smo

5. 11. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Kdo smo

29. 10. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Kdo smo

22. 10. 2019

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Jurij Vega

15. 10. 2019

Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.

Kdo smo

8. 10. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo

1. 10. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo

24. 9. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Mejniki identitete: Skrivnostna Litija

17. 9. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Mejniki identitete: Verstva v Prekmurju

10. 9. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo

3. 9. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo

27. 8. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo

20. 8. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Mejniki identitete: Slovensko slovstvo v Prekmurju

13. 8. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Mejniki identitete: Gančki Majoš

6. 8. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo

30. 7. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Mejniki identitete

23. 7. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Mejniki identitete: Baron Žiga Zois

16. 7. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Mejniki identitete: Janez Vajkard Valvasor

9. 7. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Kdo smo

2. 7. 2019

Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

Mejniki identitete: Jakob Aljaž

25. 6. 2019

Prihodnji teden se bomo zavedni Slovenci in ljubitelji gora spomnili obletnice rojstva Jakoba Aljaža, slovenskega katoliškega duhovnika in skladatelja, ki je bržkone najbolj zaslužen mož, da so v kritičnem obdobju avstro-ogrske monarhije naše gore ostale  - slovenske. Nemško meščanstvo v Ljubljani, Kranju in po drugih mestih je imelo v zadnjih desetletjih habsburškega cesarstva veliko več ekonomske moči kot Slovenci, toda naši predniki so imeli več srčne moči in zagnanosti. Eden najbolj srčnih mož, ki je s svojimi dejanji za venomer utrdil slovenskost naših gora in Triglav kot sveto goro Slovencev, je bil prav dovški župnik Jakob Aljaž.

Mejniki identitete: Protireformacija na Slovenskem

18. 6. 2019

Na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski Cerkvi, je Katoliška Cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška Cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, koder se je prej razširilo reformacijsko gibanje.

MID - Protireformacija na Slovenskem) Protestantizem 2.del.

18. 6. 2019

S PROTIREFORMACIJO PO EVROPI JE SKUŠALA KATOLIŠKA CERKEV SPET PRIDOBITI OZEMLJA IN VERNIKE, KODER SE JE PREJ ŠIRIL PROTESTANTIZEM. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK

MID - France Štiglic v spominih Iva Belca

21. 5. 2019

O SVOJIH SPOMINIH NA PIONIRJA SLOVENSKJEGA FILMA, REŽISERJA FRANCETA ŠTIGLICA, GOVORI FILMSKI SNEMALEC IVO BELEC, KI JE S ŠTIGLICEM SODELOVAL V VSEH NJEGOVIH FILMIH, POSNETIH V PRVIH DVEH DESETLETJIH REŽISERJEVEGA DELA.

MID - Slovenske dežele

19. 3. 2019

SLOVENCI SMO BILI V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE RAZDELJENI NA VEČ DEŽEL JE BILO TO OVIRA A PREDNOST?

MID - druga majniška deklaracija

14. 5. 2019

V PRIPRAVAH NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE SO SE ZBRALI NEKATERI SLOVNSKI INTELETUALCI, PUBLICISTI, UNIVERTITETNI PROFESORJI, PRAVNIKI... IN SESTAVILI MAJNIŠKO DEKLARACIJO, V KATERI SO ZAPISALI ZAHTEVE O TEM, V KATERI IN KAKŠNI DRŽAVI ŽELIMO SLOVENCI ŽIVETI.

MID - Štiglic o Štiglicu

4. 6. 2019

O FILMSKEM REŽISERJU FRANCETU ŠTIGLICU, PIONIRJU SLOVENSKEAG POVOJNEGA IGRANEGA FILMA V ODDAJI GOVORI NJEGOV SIN TUGO ŠTIGLIC, KI JE ŠEL PO OČETOVIH STOPINJAH. NAJPREJ JE KOT 10 LETNI DEČEK NASTOPIL V FILMU DOLINA MIRU, POZNJE JE KOT MLADENIČ SODELOVAL Z OČETOM KOT ASISTENT REŽIJE, NAPOSLED SE JE TUDI SAM ZAPISAL REŽIJI FILMO.

Peter Pavel Glavar

28. 5. 2019

Peter Pavel Glavar je bil slovenki duhovnik, čebelar, gospodarstvenik in predvsem ljudski dobrotnik ter učitelj čeblarstva, živinoreje in kmetijstva na Kranjskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

MID - Gančki Majoš

7. 5. 2019

ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.

JAZ PA STOJIM NA GORI KAKOR PREJ

16. 4. 2019

Oddaja govori o dramatični poti slike Svetogorske Matere božje, ki so jo ukradli fašisti in je po dolgih zapletih in letih ter po diplomatskem posredovanju vendarle prispela nazaj v baziliko na Sveti gori.

MID - Čarovniški procesi na slovenskem

9. 4. 2019

Oddaja govori o čarovniških procesih v evropi, ša zlasti na Slovenskem. Ti si se razmahnili na začetku novega veka in pomenijo črn madež zgodovine, seveda gledano z današnjimi odčmi. Razsvetljena cesarica Marija Terezija je čarovniške procese prepovedala, a duh je ostal. Kar pomnimo se stalinistilčnih in udbaških procesov v 20 stoletju, ko so obasti z mučenji izsilile priznanje nedolžnih ljudi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Academia Operosorum Labacensium

2. 4. 2019

Skupina ljubljanskih intelektualcev je po italijanskem vzoru pred dobimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Sprva je delovala na področju prava, teologije in zdravstva, a so jo kmalu razširili, tudi na druga področja arhitekture, likovne in glasbene umetnosti.

MID - Škofjeloški pasion

26. 3. 2019

Škofjeloški pasijon: oddaja govori o veličini in pomenu Škofjeloškega pasijona za naš narod. Pred 300 leti je nastajal na podlagi starejših izkušenj pri pripravi spokornh procesij, a se je razvil do popolnosti. Pasijon je v verzih zapisal pater Romuald oz. Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in bil bržkone tudi prvi med ražiserji pasijona v prvih leih uprizarjanja. Teadj so v prireditev vključili meščane in vaščane okoliških vasi, kar okrog 300 je bilo vseh nastopajočih. Danes je Škofjeloški poasijon vpisan v seznam nesnovne kolutrne dediščine UNESCA. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

MID - Baron Žiga Zois

12. 3. 2019

ODDAJA GOVORI O BARONU ŽIGI ZOISU, GOPODARSTVENIKU, POSESTNIKU, GEOLOGU, LASTNIKU RUDNIKOV IN FUŽIN IN MECENU. žIGA ZOIS JE VODIL TAKO IMENOVANI ZOISOV KROŽEK, V KATEREM SO SE NA NJEGOVEM DOMU, V PALAČI NA BREGU LJUBLJANICE ZBIRALI SLOVENSKI INTELETUALCI TEDANJE DOBE. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK

Barok na Slovenskem

5. 3. 2019

Barok na Slovenskem je vztočno povezan z rekatolizacijo slovenskih dežel. Podobno se je zgodilo tudi v drugih deželah Habsburškega cesarstva, zato je barok presegal zgolj umetniške sloge.

Janez Vajkard Valvasor

26. 2. 2019

Janez Vajkard Valvasor je bil polihistor, ki je imel velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev. Njegovo najpomembenjše delo je Slava Vojvodine Kranjske kot veren prikaz življenja tedanje dobe.

Jezuiti na Slovenskem

19. 2. 2019

oddaja govori o pomenu in vlogi jezuitov v procesu rekatolizacije kranjske dežele in o uveljavitvi šolske izobrazbe tudi med kmečkim prebivalstvom

Protireformacija na Slovenskem

12. 2. 2019

V minuli oddaji smo preučili razmah protestantizma na Slovenskem, v tej pa se posvečamo protreformaciji. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.

MID - Protestantizem na Slovenskem 1.del

5. 2. 2019

ODDAJA GOVORI O ŠIRJENJU PROTESTANTIZMA NA SLOVENSKEM, KI SE JE ZAČELO ŽE PRED TRUBARJEM, A JE Z NJIM DOSEGLO VRH. TO JE PRVI DEL ODDAJE, DRUGI BO O PROTIREFOIRMACIJI. AVTOR ODDAJE JE IVANA MERLJAK.

Črni bratje, ponovitev

29. 1. 2019

Črni bratje je resnična zgodba o skupini mladih slovenskih srednješolcih v času fašizma v Gorici, ki so se odločili upreti fašističnemu raznarodovanju.

Zbor svečenikov Sv. Pavla

22. 1. 2019

Ob odsotnosti posvetne inteligence so se slovenski duhovniki v času fašizma na Primorskem organizirali v posebno organizacijo, ki se je fašizmu upirala tako, da je mlade Slovence učila narodove kulture in knjižnega jezika. Sprva je bila to javna, nato pa tajna organizacija duhovnikov.

MID_PARTIJA IN TIGROVCI

15. 1. 2019

ARTIJA IN TIGROVCI_ ODDAJA IZ SERIJE MEJNIKI IDENTITETE GOVORI O TEM, KAKO SE JE PARTIJA MED NOB ZNEBILA VSEH VODILNIH TIGORVCEV, KI SO BILI PRVI NOSILCI OBOREŽENEGA ODPORA NA PRIMORSKEM IN AKTIVNI BORCI IX. KORPUSA. VODILNI TIGROVCI SO SKORAJ VSI IZGINILI ALI UMRLI V ČUDNIH OKOLIŠČINAH. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK-

Partija in tigrovci, ponovitev

15. 1. 2019

Oddaja govori o odnosu med trigrovci in partijo v časui NOB na Primorskem. Tigrovci so se množično vključili v NOB, a so bili trn v peti komunistom, ker so poudarjali narodno, ne pa revolucionarno noto boja za osvoboditev.

MID - Emilija Soklič Emiliy 100 let

8. 1. 2019

EMILIJA SOKLIČ EMILLY JE NEDAVNO PRAZNOVALA STOTO OBLETNICO ROJSTVA. VSE SVOJE ŽIVLJENJE IN POSVETILA STRASTNEMU RAZISKOVANJU NA PODROČJU ELEKTORTEHNIKE IN ELEKTRONIKE. BILA JE DESNA ROKA IN TESNA SODELAVKA ZVOKOVNEGAM MOJSTRA IN IZNAJDITELJA RUDIJA OMOTE TER TUDI ENA OD PIONIRK SLOVENSKEGA FUILMA IN PROFESORICA NA PRVI SLOVENSKI FIILMSKI ŠOLI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.

100 let Emilije Soklič - Emiliy

8. 1. 2019

Stoletnica Emilija Soklič je strokovnjakinja na področju elektrotehnike in je sodelovala s pokojnim iznajditeljem Rudijem Omoto že pri prvih poskusih zvočnega filma na Slovenskem. Pozneje je bila vodja tehnične baze pri Triglav filmu in Viba filmu.

MID - BOŽIČ MED SLOVENSKIMI VOJAKI NA MIROVNI MISIJI

25. 12. 2018

ODDAJA GOVORI O TEM, KAKO SLOVENSKIVOJAKI NA MIROVNIH MISIJAH PO SVETU, DLEČ OD SVOJIH DRUŽIN IN LJUBLJENIH, DOŽIVLJAJO IN PROSLAVLJAJO BOŽIČ. O TEM PRIPOVEDUJE VIKAR SLOVENSKE VOJSKE MATEJ JAKOPIČ. AVTORODDAJE JE iVAN MERLJAK.

Pomen in smisel delovanja generala Rudolfa Maistra

18. 12. 2018

Oddaja govori o vojaško-političnih potezah in hkrati pogumnih in odločnih dejanjih generala Rudolfa Maistra Vojanova, ki je ob koncu prve svetovne vojne prevzel oblastv Mariboru in potisnil slovensko mejo proti severu.

MID - Kdaj je nastala Slovenska vojska

11. 12. 2018

ODDAJA GOVORI O DILEMI , KDAJ JE NASTALA SLOVENSKA VOJSKA. DOTIKA SE ZAPELETA MED ''DE FACTO'' IN ''DE IURE''. URADNO JE SLOVENSKA VOJSKA, PISANA Z VELIKO ZAČETNICO NASTALA ŠELE Z ZAKONOM LETA 1994 IN V SAMOSTOJNI SLOVENIJI IOZ NEKDANJE TERITORIALNE OBRAMBE. DEJANSKO PA SMO IMELI SLOVENCI SVOJO VOJSKO ŽE V PREVRATNIH ČASIH OB RAZPADU AVSTROOGRSKE MONARHIJE. KONEC OKTOBRA 1918 SO PRVE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE PREVZELE NADZOR NAD LJUBLJANO, DAN POZNEJE PA MAISTROVE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE NADZOR NAD MARIBOROM IN KMALU POTISNILE SLOVENSKO MEJO NA SEVERU DO ETNILČNIH MEJA. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.

Pogumna dejanja generala Rudolfa Maistra

4. 12. 2018

Oddaja z zgodovinskega vidika opredeli vlogo in pomen vojaškega posega genrala Maistra za obrambo severne slovenske meje.

Grenkoba v srcu Rudolfa Maistra

20. 11. 2018

Čeprav je bil Rudolf Maister zaslužen za utrditev severne slovenske meje in kot tak ideal vsem svojim borcem in priljubljena osebnost na Slovenskem, pa je postal nevaren kraljevi oblasti Beogradu. Ta je nepričakovano predčasno upokojila generala Maistra in ga odstranila iz javnega življenja.

MID - Um in pogum generala Rudolfa Maistra

13. 11. 2018

Zgodovina dr. Damjan Guštin govori o dejanjih in vlogi generala Rudolfa Maistra pri zagotovitvi severne slovenske meja na slovenskem etničnem ozemlju. Maister je s samoiniciativno in odločno akcijo prevzel vojaško oblast v Mariboru, ustanovil svojo vojsko in potisnil nemške polke v Gradec, za slovensko narodnostno mejo. S tem je zagotovil, da je spodnja Štajerska postala del SHS n pozneje Kraljevine SHS. Maistrova meja je že dane slovenska meja z Acstrijo. Avtor oddaje je Ivan Merljak

Um in pogum generala Rudolfa Maistra

13. 11. 2018

General Maister se je zavedal, kako pomembno je v času zmede ob koncu vojne hitro in odločno delovati, zato je lahko z majhnimi silami prevzel vojaški nadzor nad celotnim ozemljem slovenske Štajerske.

MID - Rapalska pogodba in Primorci

30. 10. 2018

Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi… To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

MID Zgodovina slovenskega filma

23. 10. 2018

ODDAJA GOVORI O ZGODODVINI SLOVENSKEGA FILMA. STAR JE SKORAJ TOLIKO KOT FILM SPLOH, A KAJ KO SE ZDI, DA JE VEČNO MLAD, V NENEHNEM NASTAJANJU IN DOZOREVANJU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.

50 let Teritorialne obrambe

16. 10. 2018

V oddaji ob 50. obletnici TO nizamo argumente, zakaj je bila TO predhodnica Slovenske vojske.

Oj, Triglav moj dom!

9. 10. 2018

Triglav je skozi zgodovino postal simbol Slovenstva. Že naši predniki so ga začutili kot varen dom, ki jih je varoval v najhujših trenutkih narodovega obstoja.

150 let tabora Ljutomer

27. 9. 2018

ODDAJA JE POSVEČENA 150 OBLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA, KI JE BIL LETA 1868 V LJUTOMERU IN JE POMENIL ZAČETEK PRAVCATEGA VSESLOVENSEKA TABORSKEGA GIBANJA. TO JE UTRJEVALO ZAVEST O PRIPADNOSTI SLOVENSKEMU NARODU TUDI MED PREPRESOTIM PREBIVALSTVOM. V ODDAJI SODELUJE FILOZOF IN SLAVIST, DR. MIRAN PUCONJA, DOMA S CVENA PRI LJUTOMERU, KI JE PREUČEVAL TABORSKO GIBANJE IN RAZVOJ NACIONALNE ZAVESTI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.

MID - 90 let radia na Slovenskem

6. 9. 2018

PRVEGA SEPTEMBA SMO SLAVILI 90 LET RADIA LJUBLJANA, POZNEJE RADIA SLOVENIJA. ZGODOVINSKI VPOGLED V PRVO OBDOBJE RADIA JE PRIPRAVIL IVAN MERLJAK

240 let prvega pristopa na Triglav

30. 8. 2018

LETOS PROSLAVLJAMO 240. OBLETNICO PRVEGA DIKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV. TO SO OPRAVILI 4 SRČNI BOHINJCI.... AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.

DSR - Renato Petrič

19. 4. 2018

Kontraadmiral Renato Petrič je eden tistih, ki so kot nekdanji oficirji JLA pretrgali vezi z nekdanjo armado in golih rok odšli na tvegano pot v Slovenijo, da bi se priključili Teritorialni obrambi. Tedaj je bil poročnik in poveljnik bojne ladje, a v Slovenski vojski je napredoval do admiralskega čina. Imel je več dolžnosti v generalštabu slovenske vojske, bil pa je tudi vojaški predstavnik Slovenije ri Zvezi Nato in Evropski uniji ter v Črni Gori.

DSR - Tomaž Strgar

12. 4. 2018

Polkovnik Tomaž Strgar ima pestro življenje in bogato karier. Začel je kot oficir JLA, md vojno prebegnil in prestopil v Teritorialno obrambo in v Slovenski vojski delal na več pomembnih dolžnostih. Bil je tudi vojaški ataše v Rusiji in na Dunaju. Po vojaški službi se je podal v podjetniške vrste in bo skupaj z ruskimi partnerji kmalu slovenskemu trgu in svetu ponudil – slovenski kaviar.

DSR - Zlatko Bešker

5. 4. 2018

Mag. Zlatko Bešker, policist, pravnik in diplomat. V času osamosvajanja je bil sprva pripadnik posebne enote milice. S prihodom nove Demosove vlade na oblast pa je postal vodja posebne varnostne službe pri tedanjem državnem sekretarju oziroma notranjemu ministru Igorju Bavčarju. Aktivno je sodeloval pri nabavi orožja in streliva za potrebe slovenske policije. Takoj po vojni pa je pripravil varnostne projekte za novo nastajajoča slovenska diplomatska predstavništva. Kariero je končal kot konzularni predstavnik v več državah. Avtor oddaje je Ivan Merljak

MID - MSNZ 1.del

29. 3. 2018

Po nalogu generalskega vrha JLA v Beogradu je tedanji poveljnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe generalpodpolkovnik Ivan Hočevar 15. maja 1990 izdal ukaz, ki je pomenil dejansko razorožitev slovenske Teritorialne obrambe. Tako rekoč svoje vojske. Podpisal ga je sicer njegov načelnik štaba generalmajor Drago Ožbolt, a to ne spremni dejstva samo-razorožitve. Dejanje je bilo skrbno premišljeno, saj je bil to čas brezvladja; stara vlada je odhajala, nova Demosova pa še ni bil izvoljena… Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Janez Sodržnik

22. 3. 2018

Mag. JANEZ SODRŽNIK je obramboslovec, nekdanji sekretar za Splošni ljudski odpor in Družbeno samozaščito v Ljubljani in v času osamosvajanja nosilec še več drugih obrambnih funkcij in dolžnosti na ravni države in glavnega mesta. Danes je še aktiven podjetnik in športni funkcionar. V pripravah na osamosvojitev je med drugim sodeloval pri aktivnem zagotavljanju poti za pridobitev in uvoz orožja za Teritorialno obrambo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSV - MSGR.DR. Jože Plut

15. 3. 2018

MONSIGNOR DR. JOŽE PLUT JE VOJNI VETERA, BRIGADIR IN PRVI VIKAR SLOVENSKE VOJSKE. MED VOJNO ZA SLOVENIJO JE DAROVAL MAŠO MED TERITORIALCI, KI SO BRANILI BLOKADO NA MEDVEDJEKU.

DSR - JOŽE RUS

8. 3. 2018

Jože Rus je vojni veteran. Bil je Petrolov komercialist praktično vse svoje delovno obdobje. V desetletju pred osamosvojitvijo je v svoji enoti Teritorialne obrambe na Škofljici skrbel za orožje in opremo. S približevanjem odločilnih trenutkov pa je v Petrolu s sodelavci načrtoval prerazporeditev zalog goriva, da se jih ne bi polastila ali jih uničila JLA. Med samo vojno pa je kot predsednik sveta krajevne skupnosti Škofljica sodeloval pri blokadah prometa ma dohodih v Ljubljano. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Franc Košir

1. 3. 2018

franc košir, upokojeni major slovenske vojske in vojni veteran je od leta 1979 deloval v TO občine Moste Polje kot komandant občinskih enot TO. Po reorganizaciji, tik pred vojno za Slovenijo, pa je bil poslan v Logatec za poveljnika tamkajšnjih enot TO. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Jože Arko

15. 2. 2018

JOŽE ARKO JE VOJNI VETEREN, POLKOVNIK V POKOJU. OD POZNIH SEDEMDESETIH LET JE DELOVAL V TERITORIALNI OBRAMBI NA OBMOČJU KAMNIKA IN DOMŽAL. UPRL SE JE ODDAJI PROŽJA IN ZAPUSTIL OPERATIVO. bIL JE EDEN OR ORGANIZATORJEV MANEVERSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE IN AKTER PRIDOBIVANJA IN SKLADIŠČENJA NA NOVO PRIDOBLJENEGA OROŽJA to NA TAJNIH LOKACIJAH. pO VOJNI JE DELOVAL V POVELJSTVU SLOVENSJKE VOJSKE IN SKRBEL ZA KADROVANJE NOVIH PRIPADNIKOV VOJSKE. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.

DSR Bojan Skočir

8. 2. 2018

BOJAN SKOČIR JE UPOKOJENI POLICIST, NEKDANJI KOMANDIR POSTAJE MILICE IN POZNEJE POLICIJE V HRASTNIKU. MED VOJNO ZA SLOVENIJO JE S SVOJIMI MILIČNIKI VAROVAL PROMETNO POT PO ZASAJVU TER SPREJMAL IN VAROVAL VOJNE UJETNIKE RAZPADAJOČE JLA. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.

MID - Slovenci, Marija Terezija in Jožef II

1. 1. 2002

V zavesti Slovencev je habsburška cesarica Marija Terezija visoko zapisan, celo bolj kot njen sin Jožef II. Za slovenskega kmeta sta veliko storila na gospodarski ravni. Toda, sta morda pripomogla tudi k dvigu slovenske narodne zavesti? avtor oddaje je Ivan Merljak

DSR - Samo Beridan

18. 1. 2018

Samo Beridan je vojni veteran, a je še vedno aktivni polcist PP Nova Gorica, zadolžen za Kanal in okolico. Iz kadeta je postal policist tistega dne, ko se je začela vojna za Slovenijo. In takoj je bil vključen v naloge v odročnih vaseh na obmejnem Kambreškem hribovju, kjer so posadke številnih stražnic JLA obvladovale celoten prostor. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Ludvik Zvonar

11. 1. 2018

V oddaji Domovina v srcu se predstavlja LUDVIK ZVONAR, član republiške koordinacije 1991, ki je \tbil v času osamosvajanja zadolžen za nabave orožja za potrebe slovenske \tTeritorialne obrambe in policije. Tik pred vojno je postal prvi direktor Uprave za logistiko Ministrstva za obrambo in vodil nakupe in uvoz orožja v Slovenijo. Avtor oddaje je Ivan Merljak

DSR - Leopold Čuček

4. 1. 2018

V prvi oddaji Domovina v srcu v novem letu se predstavlja upokojeni polkovnik Teritorialne obrambe in Slovenske vojske LEOPOLD ČUČEK, vojni veteran in član Manevrske strukture narodne zaščite, nekdanji poveljnik 24. vojaško \tteritorialnega poveljstva Postojna in 430. mornariškega diviziona. Avtor oddaje je Ivan Merljak. .

DSR - IZTOK PODBREGAR

28. 12. 2017

V zadnji oddaji Domovina v srcu v letu 2017 se bo predstavil general-podpolkovnik, prof. dr. Iztok Podbregar. Najprej se je izšolal za vojaškega pilota nadzvočnih lovskih letal, a je že pred osamosvojitveno vojno zapustil JLA in se vključil v Teritorialno obrambo. V slovenski vojski je imel vrsto dolžnosti, med njimi je bil tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Kariero je nadaljeval kot znanstvenik in univerzitetni profesor. Zdaj je dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Avtor oddaje je Iva Merljak.

DSR - Branko Kaker

21. 12. 2017

Tokrat se v oddaji Domovina v srcu predstavlja upokojeni strojni inženir in nekdanji stotnik Teritorialne obrambe BRANKO KAKER, ki je med vojno za Slovenijo poveljeval 62. odredu Teritorialne obrambe na Koroškem. S svojimi četami je branil mejni prehod Holmec in blokiral oklepno kolono, ki je po Dravski dolini prodirala iz Maribora proti Dravogradu, Viču in Holmcu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR MILAN HORVAT

14. 12. 2017

pravnik Milaan Horvat je upokojeni policst iz Pomurja. V času osamosvajanja je bil načelnik unifromirane policije v Pomurju in je spremljal priprave in potem med samo vojno dogotke, pogajanja, spopade in predajo obmejnih stražnic in mejnih prehodv v Pomurju. avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - FRANC KAREL ANDERLIČ

7. 12. 2017

Nocoj se v oddaji Domovina v srcu predstavlja upokojeni podpolkovnik Slovenske vojske Franc Karel Anderlič. Med osamosvajanjem je bil poveljnik Teritorialne obrambe Južnoprimorske pokrajine, po vojni pa je bil zadolžen za logistiko za Severno Primorsko. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Sašo Šraj

30. 11. 2017

Upokojeni policist Sašo Šraj je deloval kot komandir policijske enote v Horjuli in med vojno za Slovenijo kot operativni miličnik na postaji Vič. Doma je iz Vrhnike in svojo hišo si je zdragil le streljaj daleč od nekdanjih vojašnic JLA, iz katerih so tanki krenili na svojo razdiralno pot proti Brniku. Na njegovo še ne vseljeno hišo so potem namestili velike in močne zvočnike ter z njih predvajali program našega radia in pozive vojakom, naj se predajo... Avtor oddaje je IVan Merljak.

DSR - Sašo Šraj

30. 11. 2017

Upokojeni policist Sašo Šraj je deloval kot komandir policijske enote v Horjuli in med vojno za Slovenijo kot operativni miličnik na postaji Vič. Doma je iz Vrhnike in svojo hišo si je zdragil le streljaj daleč od nekdanjih vojašnic JLA, iz katerih so tanki krenili na svojo razdiralno pot proti Brniku. Na njegovo še ne vseljeno hišo so potem namestili velike in močne zvočnike ter z njih predvajali program našega radia in pozive vojakom, naj se predajo... Avtor oddaje je IVan Merljak.

DSR - CIRIL MAJDIČ

16. 11. 2017

Ciril Magdič je upokojen policijski inšpektor iz Pomurja. Bil je zadolžen za spremljanje varnostnih razmer ter načrtovanje varnostnih in obrambnih zadev. Z naraščajočo napetostjo z JLA je začel še bolj zavzeto sodelovati s TO Pomurja. Med vojno za Slovenijo je spremljal, analiziral in predvideval prihodnje delovanje in akcije JLA v Pomurju.

DSR - Mitja Zatler

2. 11. 2017

NAPOVEDNIK DSR- MITJA ZATLER, 2.11.2017 Kdor mora kaj skriti, se na moč boji, da bi resnica prišla na dan. In skuša storiti vse, da bi jo utišal. Beograjskim generalom, ki niso hoteli sprejeti dejstva, da je Slovenija razglasila samostojnost in odšla iz federacije, se je zdelo, da bodo lahko že z uničenjem ključnih oddajnikov naše Radiotelevizije, utišali resnico, sprožili paniko in dokazali, da ''armija'' obvladuje slovensko ozemlje. V tokratni oddaji Domovina v srcu se predstavlja naš kolega, elektrotehnik Radiotelevizije Slovenija v pokoju, MITJA ZATLER, oddajničar, ki je med vojno za Slovenijo srečno preživel letalske napade JLA na oddajnik na Krvavcu ter s sodelavci pohitel popraviti škodo in obnoviti oddajanje. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR-Mišo Meglič

26. 10. 2017

Danes bomo predstavIi kolega, upokojenega tonskega mojstra Miša Megliča, enega od tehnikov, ki so zaslužni za to, da smo bili Slovenci zelo hitro in neposredno s prizorišč spopadov in blokad seznanjeni z vojnimi dogodki. Pred četrt stoletja je bil razvitost elektronskih komunikacij precej nižja od današnje, še vsa analogna; mobilna telefonija pa šele v plenicah in večina zanjo sploh še ni slišala. Vzpostaviti radijsko zvezo med terenom, prizoriščem vojne, in našo RTV hišo zato ni bilo tako preprosto in je zahtevalo veliko znanja in veščin. Mišo Meglič je med vojno za Slovenijo z reportažnim avtomobilom omogočal zveze z našo radijsko postajo in poročanje novinarjev z neposrednih prizorišč bojev in blokad. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR_VILI SLUGA

12. 10. 2017

Vili Sluga, upokojeni major Slovenske vojske, je bil v času osamosvajanja pripadnik slovenske milice, in sicer pomočnik komandirja oddelka v Divači. In prav tistega 26. junija 1991, ko se je Ljubljana in z njo Slovenija še pripravljala na večerno slovesnost ob razglasitvi samostojnosti, je Vili s svojimi kolegi miličniki že postavljal barikade pred tanki, ki so iz Ilirske Bistrice prodirali proti meji. In na barikadi v Divači je padel prvi strel, ko je oficir JLA streljal v zrak, da bi pregnal pogumnega občana, ki se je postavil pred tanke. Se je res vojna začela šele dan pozneje? Avtor oddaje je Ivan Merljak Ivan

DSR - Zdravko Godnjavec

12. 10. 2017

ZDRAVKO GONJAVEC, vojni veteran, nekdanji komandir policijske postaje v pokoju, ZDRAVKO GODNJAVEC, ki je med najbolj občutljivim obdobjem osamosvajanja organiziral Manevrsko sktrukturo narodne zaščite na Vrhniki in v Logatcu. Med vojno samo pa vodil akcije miličnikom postaje v Logatcu.

DSR - Borut Usenik

5. 10. 2017

Veteran vojne za Slovenijo Borut Usenik je upokojeni polkovnik Slovenske vojske, doma iz Novega mesta. Tu je sprva deloval kot pripadnik Državane varnosti, nato prešel vTeritorialno obrambo in se ob poskusu odvzema orožja kot eden prvih vključil v Manevrsko strukturo narodne zaščite. Po vzpotavitvi novega štaba Teritorialne obrambe je moral v Ljubljano, da bi na novo vzpostavil njeno varnostno obveščevalno strukturo. V času vojne za Slovenijo pa je deloval kot član koordinacijske podskupine za Dolenjsko. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Andrej Kocbek

28. 9. 2017

Upokojeni polkovnik Slovenske vojske Andrej Kocbek je po izobrazbi diplomirani obramboslovec. Sprva je deloval v TO v Mariboru kot strokovnjak za zveze in kriptografijo. Spomladi 1991 je postal prvi direktor 710. učnega centra v Pekrah pri Mariboru, ki je tedaj sprejel prvo generacijo slovenskih nabornikov. Bil je priča in pogajalec med znanimi dogodki v Pekrah, ko je JLA skušala zasesti center in se polastiti nabornikov. Ti dogodki so bili prvi oborožen incident in uvod v vojno za Slovenijo. Po vojni je Andrej Kocbek začel opravljati dolžnosti na ravni države, več kot desetletje je bil tudi vojaški predstavnik Slovenije pri Zvezi Nato in Evropski uniji. Avtor oddaje je Ivan Merljak

DSR - Gorazd Vidrih

21. 9. 2017

Gorazd Vidrih je diplomirani obramboslovec z vojaško in politično kariero. Po vojaški strani je polkovnik v pokoju, kot politik, kar nerad sliši, pa je 4 leta deloval kot državni sekretar na obrambnem ministrstvu. Gorazd tudi danes ne miruje, je civilni sodelavec slovenske vojske in skrbi za mednarodne pogodbe, hkrati pa piše zbornik o času osamosvajanja na območju Maribora. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Zvonimir Kelher

14. 9. 2017

Zvonimir Kelher je svojo kariero začel kot miličnik v Novi Gorici. Modro uniformo je oblekel po vrnitvi s služenja vojaškega roka in ji ostal zvest do upokojitve. Vmes je doživel marsikaj, se šolal in izpopolnjeval, sprejemal vedno nove zadolžitve..., zamenjal državo in kmalu tudi napis milica za policija. V burnih časih, ko se je Slovenija pripravljala, da bo stopila na svojo lastno samostojno pot, je bil poveljnik posebne enote milice, PEM, v Novi Gorici, ki je bila izurjena tudi za vojaške akcije. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Venčeslav Ogrinc

7. 9. 2017

Venčeslav Ogrinc je brigadir Slovenske vojske v pokoju, veteran vojne za Slovenijo, nosilec več odlikovanj za svoje zasluge za osamosvojitev Slovenije. V prelomnih časih je bil zaposlen v Teritorialni obrambi v Mariboru in soodločal o poteku operacij zoper nasprotnika JLA, ki si je neuspešno prizadevala zasesti Šentilj in druge mejne prehodu z Avstrijo na širšem območju Maribora. Po vojni pa je bil načelnik Šole za častnike in direktor urada za vojaške zadeve pri generalštabu Slovenske vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Stojan Kastelic

29. 6. 2017

Upokojeni polkovnik slovenske vojske Stojan Kastelic je s Teritorialno obrambo sodeloval že od začetka 80-ih let. Bil je zalednik v občinskem štabu TO na Viču, po reorganizaciji pa pomočnik poveljnika za zaledje in logistiko na mestni oziroma pokrajinski ravni v tedanji vojaški ljubljanski pokrajini. Med vojno za Slovenijo je sodeloval pri organiziranem odvažanju orožja iz velikega skladišča v Borovnici, od koder so ga razvaželi po vsej Sloveniji za potrebe TO. Precej zaslug je imel za to, da je oddajnik na Krimu ostal nedotaknjen, in sicer po zvijačnem dogovoru s posadko JLA, ki je napeljala armadna letala, da so napadla navidezen rezervni oddajnik na Malem Krimu. Po vojni je imel več nalog v generalštabu slovenske vojske, se izpopolnjeval v okviru Nata in vodil eno izmed vojaških misij s tujini. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Branko Kršinar

22. 6. 2017

Branko Kršinar s Topola na Katarini nad Ljubljano je bil v času osamosvajanja Slovenije poveljnik I. Jurišnega odreda pri 5. Pokrajinskem štabu Teritorialne obrambe, ki je pokrival Ljubljano in osrednje dele Slovenije. Zanj se je vojna začela že veliko prej, ko so šli tnaki JLA na ceste. S svojo enoto je moral varovati Učni center na Igu in komunikacije, ki so vodile do njega ter druge vitalne objekte. V vročih dneh vojne pa je varoval Ljubljano pred morebitnim poskusom udora JLA iz Šentvida ali Gorenjske v Ljubljano. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR_SREČKO CEHNAR

15. 6. 2017

Srečko Cehnar je podpolkovnik v pokoju, diplomiran ekonomist in vojni veteran. Bil je poveljnik enot TO na območju Pesnice nad Mariborom, ki so med vojno za Slovenijo preprečevale in uspešno preprečile prodor tankov JLA do mejnega prehoda Šentilj. Ker so njegovi borci zajeli nekaj tankov JLA in organizirali prvo tankovsko enoto, so z njimi odločilno posegli v boj z močnimi enotami JLA in zveznimi policisti. Ti so nameravali prevzeti nadzor nad mejo, toda prisilili so jih v udajo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DS - dr. Janez Kušar

8. 6. 2017

Dr. Janez Kušar je izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, kjer predava na katedri za kibernetiko, mehatroniko in proizvodno izženirstvo. Je tudi vojni veteran, major po činu. Pred vojno za Slovenijo je poveljeval bataljonu Teritorialne obrambe, ki je deloval na območju Domžal in Kamnika, z reorgaizacjo Teritorilne obrambe pa je postal poveljnik Drugega jurišnega odreda, katerega ključna naloga med vojno za osamosvojitev je bila blokada izredno močne vojašnice JLA v Šentvidu na zahodnem obrobju Ljubljane. Ta je s svojimi težkimi topovi tudi najbolj ogrožala mesto. In sredi vojne se je major Janez Kušar znašel pred odgovorno in težko odločitvijo; dobil je ukaz o napadu na vojašnico. Na srečo je le sekundo pred začetkom minometnega napada prišel ukaz o preklicu. Vodstvo mlade slovenske države in JLA so se v pripravah na Brijonsko srečanje dogovorili za premirje. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Marjan Garbajs

1. 6. 2017

DSR- MARJAN GARBAJS: Marjan Garbajs je bil sprva asistent režije na TV Dnevniku, a je televizijo zapustil in potem vse svoje življenje deloval kot fotograf. Takorekoč od začetka je spremljal Teritorialno obrambo in tudi JLA dokler se pred vojno nista dokončno razšli. S svojimi fotogarijami, ki jih je kar okrog pol milijona, je bil neprecenljiv kronist časa. Je najbrž tudi fotograf, ki ima največ fotografij osamosfovjitve. Avtor ddaje je Ivan Merljak.

MID - Pripravljeni na vse

25. 5. 2017

oddaja govori o tem, da smo bili med vojno za Slovenijo pripravljeni na vse. Tudi na morebitno zasedbo Ljubljane s strani JLA in uveljavitev neke vsiljene oblasti. To se na srečo ni pripetilo, saj je armada hitro razpadla. Tod, če bi se primerilo, bi strukture Teritorilane obrambe in tedanje milice začele gverilsko delovanje v mestu, za kar so imele skupaj kar okrog sto razpršenih tajnih skladišč orožja in streliva. Drugo, na kar so se pripravljeli pa so bile diverzantske akcij izpiod mesta z uporaba kanalizacijskega sistema, ki pod mestom vodi do vseh objetov, tudi do nekdanjih vojašnic JLA.

DSR - Vojko Volk

18. 5. 2017

VOJKO VOLK, diplomirani politolog, diplomat, veteran vojne za Slovenijo, publicist in eseist, predavatelj in komentator zunanjepolitičnega dogajanja mednarodenga slovesa. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil čal Odbora za zaščito človekovih pravic, kot pripadnik TO pa eden vodilnih članov MSNZ (Maneverske strukture narodne zaščite). Med vojno je poveljeval posebni protidiverzanski enoti, ki je imela nalogo zavarovati Ljubljano in tedaj že državno vodstvo pred morebitnim prodorom oklepnikov JLA v mesto. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

MID - Prva majniška deklaracija

4. 5. 2017

Slovenci smo narod, ki si je moral svojo samostojnost in državo izbojevati sam s svojim pogumom in enotnostjo. Toda to smo dosegli šele po dolgi kalvariji neenotnosti, politične nezrelosti in naivnosti. Na poti do samostojnosti smo sestavili dve deklaraciji; prvo, o kateri bomo govorili danes, je slovenski poslanec v državnem zboru na Dunaju, dr. Anton Korošec, prebral 30.5.1917 leta. A ni obrodila sadov, morda polovičnega, kratkotrajno državno tvorbo SHS, ki pa je bila brez stvarne moči in je po mesecu dni postala lahek plen srbske krone. Sogovornik v oddaji je zgodovinar prof.dr. Janko Prunk, avtor oddaje je Ivan Merljak.  

MID - Partizanske pesmi, biser dediščine našega naroda

27. 4. 2017

Partizanske pesmi so pravcati biser glasbene dediščine našega naroda. Nikjer drugje v Evropi in svetu ni nastalo toliko pesmi upora proti okupatorju in vere v svobodo, kot prav pri nas. To so pesmi osvobojene vsakršne ideologije, čeprav so jim jo po vojni skušali pripisati. So pa domoljubne, slovenske, narodne, saj so zanj pisane in komponirane; polne ljubezni do domovine, do Matere Slovenije. Avtor oddaje je Ivan Merljak

DSR - Miran Stopar

20. 4. 2017

Miran Stopar je solastnik in direktor računovodskega servisa in ni bil nikdar zaposlen v vojski, marveč rezervist in potem teritorialec. Po činu je nadporočnik in je poveljeval več vodom specialnih čet, od vojaške policije do protidiverzantskih enot. Doma je iz okolice Lukovice, zato je bil vključen v TO, ki je delovala na širokem območju Domžal in Kamnika. Med vojno za Slovenijo je njegova enota varovala srednjevalovni oddajnik RTV na domžalskem polju. Po premirju pa je njegova enota dobila več nalog varovanja pomembnih politikov, ki so prihajali v Slovenijo in imeli pogovore na Brdu pri Kranju ter nadzorovanja ravnanja JLA do njenega odhoda s slovenskega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Tomo Zupančič

13. 4. 2017

Profesor filozofije in sociologije Tomo Zupančič ima podjetno žilico. Sprva je poučeval obramboslovje, potem je poskrbel še za malice dijakov, a je kmalu ugotovil, da oboje ne gre skupaj. In je pustil šolo. Že dobrih dvajset let je tudi prvi kapitan ljubljanske rečne flote, ki prevaža turiste in radovedneže po Ljubljanici. Toda Tomo Zupančič je tudi vojni veteran, saj je bil med vojno za Slovenijo poročnik v posebni samostojni protidiverzantski četi v Ljubljani. Danes aktivno sodeluje v akciji Moja domovina, katere namen je približati pomen domoljublja mladi generaciji. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Marjan Vidmar

6. 4. 2017

Tokrat se bo predstavil Idrijčan, nekdanji general JLA MARJAN VIDMAR, zavéden Slovenec, primorski rojak, ki je doživel tri države. Po več kot dveh desetletjih službovanja po nekdanji Jugoslaviji se je sredi osemdesetih končno vrnil v Slovenijo. Bil je tudi načelnik štaba Teritorialne obrambe Slovenije, a so ga ob reorganizaciji JLA leta 1988 spet vključili v armadne vrste. Postal je načelnik ljubljanskega 14. korpusa, a je bil z rastočo napetostjo dejansko vse bolj general brez vojske. Vojaški vrh v Beogradu mu ni zaupal, zato so ga izločili iz procesa odločanja ter informacijsko in izvedbeno osamili. Z napadom JLA na Slovenijo ni soglašal, zato je na hitro napisal odpoved in se upokojil. Dnes 81 letni upokojeni general Marjan Vidmar, živi na svojem domu v Idriji in je član Združenja slovenskih \tčastnikov.

DSR - Maks Karba

30. 3. 2017

Maks Karba je upokojen policist. Med vojno za Slovenijo je bil pomočnik komandirja milice v Domžalah in v službi tisto noč, ko so tanki JLA krenili proti Brniku. Začel je postavljati zasilno barikado v Trzinu, ki jezadržala del kolone oklepnikov. Bil je potem zraven pri vseh ključnih dogodkih v Trzinu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Jože Konda

23. 3. 2017

\tJože Konda je velik domoljub, po rodu Belokrnjec, človek mnogoterih znanj in širokega zanimanja, ki spretno vzdržuje ravnovesje med \tterorijo in prakso; ne samo na vojaškem področju. Doštudiral je raketo tehniko v Zagrebu in bil sprva častnik v JLA, jo ob agresiji na Slovenijo zapustil in \tnadaljeval v Teritorialni obrambi in Slovenski vojski. Napisal je kopico strokovnih vojških knjig s področja letalstva, raketne tehnike in protiletalske obrambe ter teoretičnih razmišljanj in razprav; vse z velikim odmevom tudi v okviru zveze Nato, kjer se je podiplomsko izpopolnjeval. In tudi nekaj drugih knjig nosi njegov podpis, med njimi zgodovinsko natančna knjiga o Kondovem rodu. V slovenski vojski je imel kot brigadir več pomembnih dolžnosti, med drugim je bil načelnik Odseka zračne obrambe pri Generalštabu Slovenske vojske in poveljnik Prvega operativnega poveljstva vojnega letalstva in zračne obrambe Slovenske vojske. Danes je v pokoju, a dejaven pisec in razmišljujoč kritik družbene stvarnosti. avtor je ivan merljak.

MID - Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev

16. 3. 2017

V pripravah na osamosvojitev Slovenije in na slovesnost ob njeni razglasitvi se je na Televiziji Slovenija pokazala potreba po dodatnem filmskem gradivu, s katerim bi premostili vrzeli med točkami. Časopisi pa so potrebovali izredno slikovito naslovnico. Vzniknila je pobuda, da bi posneli razvijanje slovenske zastave na vrhu Triglava, na simbolu slovenstva in sveti gori našega naroda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Viktor Kranjc

9. 3. 2017

Brigadir Viktor Kranjc je bil med vojno za Slovenijo poveljnik pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za zahodnoštajersko pokrajino. Ta je segal od Dravograda na Koroškem do Sevnice, ob Savi na jugu. Njegove enote so sodelovale v bojih na Koroškem, a sam si šteje kot največjo zaslugo to, da je s pogovori uspel pridobiti orožje Teritorialne obrambe,m ki je bilo v skladiščih JLA in nato obvarovati Celje pred napadom in spopadom s celjsko garnizijo sredi mesta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Milan Klemenčič

2. 3. 2017

Milan Klemenčič je vojni veteran, nekdanji policist in med vojno za Slovenijo inšpektor in poveljnik vojaških in posebnih enot tedanje milice na spodnjem Gorenjskem. Med njegove naloge je sodila tudi obramba letališča Brnik. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

DSR - Janez Koselj

23. 2. 2017

Major JANEZ KOSELJ je organizator povezovanja med veterani vojne za Slovenijo na Zgornjem Gorenjskem. V času vojne za Slovenijo je bil pomočnik komandanta območnega štaba TO za zaledje in udeleženec več pogajanj za predajo vojakov JLA na mednarodnih mejnih prehodih na Zgornjem Gorenjskem. Med pogajanji za mejni prehod Karavanke so ga zvezni policist celo zajeli, a ga izpustili po dveh dneh, ko so tudi podpisali sporazum o umiku s platoja pred predorom. S to predajo enote JLA se je Sloveniji odprla prost pot v Evropo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.