Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“.
Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope.
V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Avtor: Ivan Merljak
Kdo smo?
Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.
Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.
Kdo smo?
Idrija je imela zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. A v 19. stoletju se tudi tam prebudi slovenska narodna zavest.
Idrija je imela zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. A v 19. stoletju se tudi tam prebudi slovenska narodna zavest.
Kdo smo?
Zaradi posebnosti slovenskega prostora pri nas ni velikih razlik med mesti in vasmi in te se še zmanjšujejo. Pa vendar nas zgodovina uči, da ne smemo mešati pojmov meščani in meščanstvo. To določa način ravnanja, razmišljanja in zavedanja meščanov od zadnjih stoletij tja do druge svetovne vojne.
Zaradi posebnosti slovenskega prostora pri nas ni velikih razlik med mesti in vasmi in te se še zmanjšujejo. Pa vendar nas zgodovina uči, da ne smemo mešati pojmov meščani in meščanstvo. To določa način ravnanja, razmišljanja in zavedanja meščanov od zadnjih stoletij tja do druge svetovne vojne.
Kdo smo?
Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših (ponovitev oddaje).
Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših (ponovitev oddaje).
Kdo smo?
Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi tega so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža?
Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi tega so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža?
Kdo smo?
Bliža se obletnica konca druge svetovne vojne. Zato ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil tik pred koncem druge svetovne vojne na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko več kot 100 tisoč Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
Bliža se obletnica konca druge svetovne vojne. Zato ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil tik pred koncem druge svetovne vojne na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko več kot 100 tisoč Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
Kdo smo?
Pekrski dogodki iz leta 1991 so bili uvertura v vojno za samostojnost Slovenije. V pripravah na samostojnost je Slovenija vzpostavila dve učni središči za slovenske vojaške obveznike, in sicer na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje učnih centrov, Slovenija pa je to zavrnila, zato je tedanja armada iskala izgovor za posredovanje. In 23. maja 1991 zjutraj je JLA z oklepnimi vozili obkolila učno središče. A vdor vanj so preprečili Mariborčani, ki so se z golimi telesi uprli jugoslovanski vojski. Generalmajor dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja, da bi izzvala nemire in našla povod za oborožen poseg.
Pekrski dogodki iz leta 1991 so bili uvertura v vojno za samostojnost Slovenije. V pripravah na samostojnost je Slovenija vzpostavila dve učni središči za slovenske vojaške obveznike, in sicer na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje učnih centrov, Slovenija pa je to zavrnila, zato je tedanja armada iskala izgovor za posredovanje. In 23. maja 1991 zjutraj je JLA z oklepnimi vozili obkolila učno središče. A vdor vanj so preprečili Mariborčani, ki so se z golimi telesi uprli jugoslovanski vojski. Generalmajor dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja, da bi izzvala nemire in našla povod za oborožen poseg.
Kdo smo?
Slovenci že stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjsko sivko – po vsem svetu.
Slovenci že stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjsko sivko – po vsem svetu.
Kdo smo?
Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v čas kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa se začneta močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje prevzameta pobudo slovanska apostola sveta brata Ciril in Metod, ki prinašata slovanskim ljudstvom, v določeni meri tudi našemu, blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.
Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v čas kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa se začneta močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje prevzameta pobudo slovanska apostola sveta brata Ciril in Metod, ki prinašata slovanskim ljudstvom, v določeni meri tudi našemu, blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.
Kdo smo?
Zgodovina krščanstva na Slovenskem je starejša od naše, slovenske navzočnosti na tem prostoru. Sega namreč že v rimski čas. Po prihodu naših prednikov se je kmalu začelo pokristjanjevanje, ki je zajemalo in prilagodilo tudi mnoge elemente identitete prišlekov.
Zgodovina krščanstva na Slovenskem je starejša od naše, slovenske navzočnosti na tem prostoru. Sega namreč že v rimski čas. Po prihodu naših prednikov se je kmalu začelo pokristjanjevanje, ki je zajemalo in prilagodilo tudi mnoge elemente identitete prišlekov.
Kdo smo?
Romanja so med Slovenci že stoletja zelo priljubljena. Resnici na ljubo nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima ali Kompostelj, a smo med vsemi zahodnoevropskimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska Gora in druga, vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?
Romanja so med Slovenci že stoletja zelo priljubljena. Resnici na ljubo nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima ali Kompostelj, a smo med vsemi zahodnoevropskimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska Gora in druga, vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?
Kdo smo?
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške pravce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja.
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške pravce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja.
Kdo smo?
Na Gori, kraški planoti nad Ajdovščino, je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem ter jih prenašali iz roda v rod.
Na Gori, kraški planoti nad Ajdovščino, je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem ter jih prenašali iz roda v rod.
Kdo smo?
Bela Krajina je zaradi geografske odmaknjenosti tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo.
Bela Krajina je zaradi geografske odmaknjenosti tudi med Slovenci premalo znana. Pa vendar ima bogato zgodovino in nekatere značilnosti prostora in ljudi, ki jo naseljujejo.
Kdo smo?
Ljubljanica, smaragdno zelena reka naše prestolnice, je zanimiva z več vidikov, od geološko geografskih, saj je takorekoč sestavlena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji.
Ljubljanica, smaragdno zelena reka naše prestolnice, je zanimiva z več vidikov, od geološko geografskih, saj je takorekoč sestavlena iz šestih ponikalnic širokega kraškega zaledja, do zgodovinsko antropoloških. V reki in ob njej so našli toliko arheoloških ostankov, da lahko arheologi iz njih spoznavajo, kako živahno je bilo življenje že pred tisočletji.
Kdo smo?
Pred 300 leti, ko slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobi primat v tedanji habsburški monarhiji, se začnejo na Gorenjskem in Koroškem pojavljati poslikane panjske končnice na panjih, imenovanih kranjiči. Največji razmah doseže to svojevrstno ljudsko slikarstvo v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa počasi zamre. Danes je ohranjenih še kakih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes.
Pred 300 leti, ko slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobi primat v tedanji habsburški monarhiji, se začnejo na Gorenjskem in Koroškem pojavljati poslikane panjske končnice na panjih, imenovanih kranjiči. Največji razmah doseže to svojevrstno ljudsko slikarstvo v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa počasi zamre. Danes je ohranjenih še kakih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes.
Kdo smo?
Gradež je prav posebna vas pri Turjaku južno od Ljubljane, kjer deluje skupna tradicionalna vaška sušilnica sadja. Toda sušilnica je prostor, kjer se domačini družijo, pogovarjajo in hkrati ohranjanjo stare običaje (ponovitev).
Gradež je prav posebna vas pri Turjaku južno od Ljubljane, kjer deluje skupna tradicionalna vaška sušilnica sadja. Toda sušilnica je prostor, kjer se domačini družijo, pogovarjajo in hkrati ohranjanjo stare običaje (ponovitev).
Kdo smo?
Ljubljansko barje je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero. Na njegovem obrobju so tedaj nastajala kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi - koliščarjev. V tokratni epizodi oddaje Kdo smo nas je zanimalo, kdo so bili in kako so živeli.
Ljubljansko barje je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero. Na njegovem obrobju so tedaj nastajala kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi - koliščarjev. V tokratni epizodi oddaje Kdo smo nas je zanimalo, kdo so bili in kako so živeli.
Kdo smo?
Osrednja Slovenija se ponaša z velikim mokriščem na stičišču alpskega in dinarskega sveta, z Ljubljanskim barjem. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji.
Osrednja Slovenija se ponaša z velikim mokriščem na stičišču alpskega in dinarskega sveta, z Ljubljanskim barjem. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji.
Kdo smo?
Partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh je kot mlad pesnik že pred vojno pisal lirične čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino. Bil je vodja kulturniške skupine 14. divizije in je med drugim napisal tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili mnogi slovenski skladatelji, tudi povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem (ponovitev).
Partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh je kot mlad pesnik že pred vojno pisal lirične čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino. Bil je vodja kulturniške skupine 14. divizije in je med drugim napisal tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili mnogi slovenski skladatelji, tudi povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem (ponovitev).
Kdo smo?
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu?
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu?
Kdo smo?
Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznoliki slovenski pokrajini. Zgodovinsko gledano so predniki ovce gojili ne samo za meso in mleko, marveč v veliki meri tudi zaradi runa iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne pa je pomemben del naše dediščine.
Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznoliki slovenski pokrajini. Zgodovinsko gledano so predniki ovce gojili ne samo za meso in mleko, marveč v veliki meri tudi zaradi runa iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne pa je pomemben del naše dediščine.
Kdo smo?
Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, nekateri pa so se začeli ukvarjati z umetnim kovaštvom. (Ponovitev.)
Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, nekateri pa so se začeli ukvarjati z umetnim kovaštvom. (Ponovitev.)
Kdo smo?
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23.decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990 (ponovitev).
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23.decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990 (ponovitev).
Kdo smo?
V pričakovanju božiča danes ponavljamo oddajo o jaslicah na Slovenskem. Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva spremljajo že generacije Slovencev in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice in urejeni prostor okoli svete družine. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so vpete v kulturo naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto.
V pričakovanju božiča danes ponavljamo oddajo o jaslicah na Slovenskem. Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva spremljajo že generacije Slovencev in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice in urejeni prostor okoli svete družine. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so vpete v kulturo naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto.
Kdo smo?
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo.
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo.
Kdo smo?
V preteklih dneh se je poslovil ugledni slovenski fotograf Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, ki je v svoj objektiv ujel številne najpomembnejše dogodke prelomnih časov za Slovenijo na začetku devetdesetih let 20. stoletja. Z njim in drugimi akterji smo pred nekaj leti posneli oddajo »Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev«. V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico, pri čemer je sodeloval prav Joco Žnidaršič. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so on in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tedaj pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.
V preteklih dneh se je poslovil ugledni slovenski fotograf Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, ki je v svoj objektiv ujel številne najpomembnejše dogodke prelomnih časov za Slovenijo na začetku devetdesetih let 20. stoletja. Z njim in drugimi akterji smo pred nekaj leti posneli oddajo »Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev«. V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico, pri čemer je sodeloval prav Joco Žnidaršič. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so on in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tedaj pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.
Kdo smo?
V Zgornjem Posočju so se v rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že razmeroma zgodaj so jih začeli tudi zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem pa lahko srečamo še danes.
V Zgornjem Posočju so se v rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že razmeroma zgodaj so jih začeli tudi zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem pa lahko srečamo še danes.
Kdo smo?
V alpskem svetu, v katerem je življenje lepo, a težje kot v ravnini, je veliko mitov in legend. To velja tudi za naš svet pod Triglavom. Mite in legende triglavskega pogorja načrtno zbirajo v Triglavskem narodnem parku.
V alpskem svetu, v katerem je življenje lepo, a težje kot v ravnini, je veliko mitov in legend. To velja tudi za naš svet pod Triglavom. Mite in legende triglavskega pogorja načrtno zbirajo v Triglavskem narodnem parku.
Kdo smo?
V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19. stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli?
V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa celo prvo polovico 19. stoletja so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so to bili in kaj so počeli?
Kdo smo?
Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. Triindvajsetega oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan Krošnjarski patent, ki je dal pravico trgovanja ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji sta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihelič. Ponovitev oddaje.
Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. Triindvajsetega oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan Krošnjarski patent, ki je dal pravico trgovanja ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji sta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihelič. Ponovitev oddaje.
Kdo smo?
Redkokateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? Ponovitev oddaje.
Redkokateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? Ponovitev oddaje.
Kdo smo?
Ob besedi pratika marsikdo med mladimi zamahne z roko, češ kaj bi z njo v sedanjem času elektronskih meritev in napovedovanj vremena. A pratika s svojimi izreki na podlagi opazovanj in izkušenj v minulih skoraj treh stoletjih ni opisovala samo vremena in ga povezovala z godovanjem svetnikov. Bila je prinašalec omike med preproste ljudi, jih seznanjala z novostmi, jim svetovala, kako ravnati in jim utrjevala smisel za lepo slovensko besedo (ponovitev).
Ob besedi pratika marsikdo med mladimi zamahne z roko, češ kaj bi z njo v sedanjem času elektronskih meritev in napovedovanj vremena. A pratika s svojimi izreki na podlagi opazovanj in izkušenj v minulih skoraj treh stoletjih ni opisovala samo vremena in ga povezovala z godovanjem svetnikov. Bila je prinašalec omike med preproste ljudi, jih seznanjala z novostmi, jim svetovala, kako ravnati in jim utrjevala smisel za lepo slovensko besedo (ponovitev).
Kdo smo?
Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektriko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omrežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neverjetnih možnosti. O zgodovini elektrifikacije Slovenije v ponovitvi oddaje.
Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektriko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omrežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neverjetnih možnosti. O zgodovini elektrifikacije Slovenije v ponovitvi oddaje.
Kdo smo?
Slovenija je po številu vodotokov ena najbogateljših držav v Evropi, kljub temu pa danes nobena izmed slovenskih rek ni več prava transportna plovna pot, saj jim to preprečujejo elektrarne in nizka višina vode, pa tudi potrebe ni več po taki obliki prometa. O vodnem režimu danes, pa tudi o čolnarstvu nekoč več v oddaji Kdo smo, ki smo jo posneli leta 2019. Sogovornika sta kustosinja dr. Tina Šuštaršic in hidrograf Mitja Bricelj.
Slovenija je po številu vodotokov ena najbogateljših držav v Evropi, kljub temu pa danes nobena izmed slovenskih rek ni več prava transportna plovna pot, saj jim to preprečujejo elektrarne in nizka višina vode, pa tudi potrebe ni več po taki obliki prometa. O vodnem režimu danes, pa tudi o čolnarstvu nekoč več v oddaji Kdo smo, ki smo jo posneli leta 2019. Sogovornika sta kustosinja dr. Tina Šuštaršic in hidrograf Mitja Bricelj.
Kdo smo?
Žrtve čarovniških procesov na ozemlju današnje Slovenije niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili s krutim mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Čeprav je razsvetljena cesarica Marija Terezija dokončno prepovedala čarovniške procese v Habsburški monarhiji, pa je duh ostal. Gost oddaje, ki je bila posneta leta 2019, je zgodovinar prof. dr. Matevž Košir, ki je preučeval čarovniške procese na Slovenskem. Teh je bilo največ na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem.
Žrtve čarovniških procesov na ozemlju današnje Slovenije niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili s krutim mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Čeprav je razsvetljena cesarica Marija Terezija dokončno prepovedala čarovniške procese v Habsburški monarhiji, pa je duh ostal. Gost oddaje, ki je bila posneta leta 2019, je zgodovinar prof. dr. Matevž Košir, ki je preučeval čarovniške procese na Slovenskem. Teh je bilo največ na Štajerskem, Notranjskem in Dolenjskem.
Kdo smo?
V drugi oddaji o mitih in legendah na Slovenskem preverjamo zgodbe iz krajev pod Kamniškimi Alpami.
V drugi oddaji o mitih in legendah na Slovenskem preverjamo zgodbe iz krajev pod Kamniškimi Alpami.
Kdo smo?
Tokrat začenjamo prvo od več oddaj o mitih in legandah na Slovenskem. So miti samo plod domišljije, želja in poenostavljenih predstav o življenju, svetu in vesolju? Zakaj se enaki mitološki motivi pojavljajo na različnih koncih sveta, čeprav v vsebinskih različicah? Ali je v mitih vendarle prastaro izročilo večne resnice?
Tokrat začenjamo prvo od več oddaj o mitih in legandah na Slovenskem. So miti samo plod domišljije, želja in poenostavljenih predstav o življenju, svetu in vesolju? Zakaj se enaki mitološki motivi pojavljajo na različnih koncih sveta, čeprav v vsebinskih različicah? Ali je v mitih vendarle prastaro izročilo večne resnice?
Kdo smo?
Gradež je prav posebna vas blizu Turjaka južno od Ljubljane, kjer deluje skupna tradicionalna vaška sušilnica sadja. V njej prizadevni člani Društva za ohranjanje dediščine sušijo jabolka, hruške, slive in drugo sadje. Sušilnica je prostor, kjer se domačini družijo in pogovorijo. Hkrati je sušenje sadja dejavnost, ki povezuje ljudi pri ohranjanju starih običajev. Te vsako leto sredi septembra predstavijo na prazniku suhega sadja, ki privabi obiskovalce od vsepovsod.
Gradež je prav posebna vas blizu Turjaka južno od Ljubljane, kjer deluje skupna tradicionalna vaška sušilnica sadja. V njej prizadevni člani Društva za ohranjanje dediščine sušijo jabolka, hruške, slive in drugo sadje. Sušilnica je prostor, kjer se domačini družijo in pogovorijo. Hkrati je sušenje sadja dejavnost, ki povezuje ljudi pri ohranjanju starih običajev. Te vsako leto sredi septembra predstavijo na prazniku suhega sadja, ki privabi obiskovalce od vsepovsod.
Kdo smo?
PSmo Slovenci imeli svoje plemstvo, ali zgolj plemstvo na naših tleh? V srednjem in novem veku je bilo na naših tleh kar precej plemičev. A o njih večina Slovencev ne ve veliko, saj po vojni v času socializma niso bili čislani, marveč preganjani, kolikor jih je še ostalo. Zato se o plemstvu na Slovenskem tudi nismo nič, ali pa zelo skromno in povsem netočno učili (ponovitev).
PSmo Slovenci imeli svoje plemstvo, ali zgolj plemstvo na naših tleh? V srednjem in novem veku je bilo na naših tleh kar precej plemičev. A o njih večina Slovencev ne ve veliko, saj po vojni v času socializma niso bili čislani, marveč preganjani, kolikor jih je še ostalo. Zato se o plemstvu na Slovenskem tudi nismo nič, ali pa zelo skromno in povsem netočno učili (ponovitev).
Kdo smo?
Plemiška rodbina Auerspergov, grofov Turjaških, je ena najstarejših na naših tleh. Tokrat ponavljamo oddajo o njih, ki so tudi ena najbolj razširjenih s številnimi plemiškimi družinami po gradovih na tedanjem Kranjskem. Zaradi svojih zaslug za dunajski dvor je bila ena veja Auerspergov povišana celo v kneze in vojvode.
Plemiška rodbina Auerspergov, grofov Turjaških, je ena najstarejših na naših tleh. Tokrat ponavljamo oddajo o njih, ki so tudi ena najbolj razširjenih s številnimi plemiškimi družinami po gradovih na tedanjem Kranjskem. Zaradi svojih zaslug za dunajski dvor je bila ena veja Auerspergov povišana celo v kneze in vojvode.
Kdo smo?
V Sloveniji je jezer in jezerc veliko. Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomembna posebnost naše domovine in barij, ki so nekoč bila jezera. No, veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
V Sloveniji je jezer in jezerc veliko. Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko jezero, a poleg teh jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih, kar je pomembna posebnost naše domovine in barij, ki so nekoč bila jezera. No, veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja (ponovitev).
Kdo smo?
Romanja so med Slovenci zelo priljubljena; že stoletja. Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o njih. Slovenci res nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima in Kompostelj, a smo med vsemi zahodnimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska gora in druga vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?
Romanja so med Slovenci zelo priljubljena; že stoletja. Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o njih. Slovenci res nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima in Kompostelj, a smo med vsemi zahodnimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska gora in druga vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?
Kdo smo?
Pozorni obiskovalec Krajinskega parka Sečoveljske soline zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju (ponovitev).
Pozorni obiskovalec Krajinskega parka Sečoveljske soline zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju (ponovitev).
Kdo smo?
Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kakor je bilo tedaj v navadi. Danes ponavljamo oddajo o tem, kako so ga posneli mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kakor je bilo tedaj v navadi. Danes ponavljamo oddajo o tem, kako so ga posneli mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Kdo smo?
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.
Kdo smo?
Poslikane panjske končnice so slovenska posebnost. Pred 300 leti, ko je slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobilo primat v tedanji habsburški monarhiji, so začeli na Gorenjskem in Koroškem poslikovati panjske končnice na panjih kranjičih. Največji razmah je to svojevrstno ljudsko slikarstvo doseglo v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa je počasi zamrlo. Danes je ohranjenih še kakšnih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes (ponovitev).
Poslikane panjske končnice so slovenska posebnost. Pred 300 leti, ko je slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobilo primat v tedanji habsburški monarhiji, so začeli na Gorenjskem in Koroškem poslikovati panjske končnice na panjih kranjičih. Največji razmah je to svojevrstno ljudsko slikarstvo doseglo v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa je počasi zamrlo. Danes je ohranjenih še kakšnih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes (ponovitev).
Kdo smo?
Kolonat kot vir preživetja. Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. Za razliko od tlačanstva je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).
Kolonat kot vir preživetja. Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. Za razliko od tlačanstva je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).
Kdo smo?
Tako dišeče in vijolične nikjer drugje ni! Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so pošiljali v Benetke, Trst in na Reko, prek Bohinjske proge pa tudi na cesarski Dunaj. Z razpadom cesarstva in novimi mejami je posel začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah (ponovitev).
Tako dišeče in vijolične nikjer drugje ni! Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so pošiljali v Benetke, Trst in na Reko, prek Bohinjske proge pa tudi na cesarski Dunaj. Z razpadom cesarstva in novimi mejami je posel začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah (ponovitev).
Kdo smo?
Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in na svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. V več milijonih let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z raztapljanjem apnenca v tisočletjih ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi (ponovitev).
Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in na svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. V več milijonih let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z raztapljanjem apnenca v tisočletjih ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi (ponovitev).
Kdo smo?
Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1.100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega (ponovitev).
Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1.100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega (ponovitev).
Kdo smo?
V okviru oddaj o posebnostih in lepotah kraškega sveta smo pred dvema letoma posneli oddajo o fenomenu Cerkniškega polja. Danes jo ponavljamo. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, potem pa presahne. Ali pa tudi ne. Odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izkoristili prednost jezera in suhega polja.
V okviru oddaj o posebnostih in lepotah kraškega sveta smo pred dvema letoma posneli oddajo o fenomenu Cerkniškega polja. Danes jo ponavljamo. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, potem pa presahne. Ali pa tudi ne. Odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izkoristili prednost jezera in suhega polja.
Kdo smo?
Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen.
Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen.
Kdo smo?
Skupina ljubljanskih intelektualcev je pred dobrimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Najprej je delovala le na področju prava, teologija in zdravstva, a se je njena dejavnost kmalu razširila tudi na področje arhitekture ter likovne in glasbene umetnosti. Gost je doc. dr. Luka Vidmar (ponovitev oddaje).
Skupina ljubljanskih intelektualcev je pred dobrimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Najprej je delovala le na področju prava, teologija in zdravstva, a se je njena dejavnost kmalu razširila tudi na področje arhitekture ter likovne in glasbene umetnosti. Gost je doc. dr. Luka Vidmar (ponovitev oddaje).
Kdo smo?
Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših.
Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o v javnosti manj znanih dogodkih spomladi leta 1945, ko se je že nakazoval konec vojne. Tedaj so se prek Primorske na zahod valile množice umikajočih vojakov. Bilo jih je kakih 100 tisoč nemških in njim pridruženih vojakov, zato je bilo to obdobje za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala Južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so delovala pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov.
Danes ponavljamo oddajo o v javnosti manj znanih dogodkih spomladi leta 1945, ko se je že nakazoval konec vojne. Tedaj so se prek Primorske na zahod valile množice umikajočih vojakov. Bilo jih je kakih 100 tisoč nemških in njim pridruženih vojakov, zato je bilo to obdobje za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala Južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so delovala pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov.
Kdo smo?
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem.
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem.
Kdo smo?
Plemiška rodbina Auerspergov, grofov Turjaških, je ena najstarejših na naših tleh. Bili so tudi ena najbolj razširjenih s številnimi družinami po gradovih na tedanjem Kranjskem. Zaradi zaslug za dunajski dvor je bila veja Auerspergov povišana celo v kneze in vojvode.
Plemiška rodbina Auerspergov, grofov Turjaških, je ena najstarejših na naših tleh. Bili so tudi ena najbolj razširjenih s številnimi družinami po gradovih na tedanjem Kranjskem. Zaradi zaslug za dunajski dvor je bila veja Auerspergov povišana celo v kneze in vojvode.
Kdo smo?
Nedavno smo pregledali potek izseljevanja slovenskih rojakov po svetu v minulih dveh stoletjih, pa tudi družbene in politične vzroke za odhod v tujino. Danes bomo govorili o tem, da je poleg institucionalnih rešitev, pomembna tudi civilna skrb za rojake in povezovanje vseh, ne glede kjerkoli ti so, v domovini ali tujini.
Nedavno smo pregledali potek izseljevanja slovenskih rojakov po svetu v minulih dveh stoletjih, pa tudi družbene in politične vzroke za odhod v tujino. Danes bomo govorili o tem, da je poleg institucionalnih rešitev, pomembna tudi civilna skrb za rojake in povezovanje vseh, ne glede kjerkoli ti so, v domovini ali tujini.
Kdo smo?
Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v obdobje kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa sta se začela močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje sta prevzela pobudo brata Ciril in Metod, ki sta slovanskim ljudstvom, tudi našemu, prinesla blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.
Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v obdobje kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa sta se začela močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje sta prevzela pobudo brata Ciril in Metod, ki sta slovanskim ljudstvom, tudi našemu, prinesla blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.
Kdo smo?
Pasijon, ki ga na škofjeloških ulicah s prekinitvami uprizarjajo tri stoletja, je zadnja leta prekinila pandemija covida-19. Žal je dogodek tudi letos odpadel. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta (ponovitev oddaje).
Pasijon, ki ga na škofjeloških ulicah s prekinitvami uprizarjajo tri stoletja, je zadnja leta prekinila pandemija covida-19. Žal je dogodek tudi letos odpadel. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta (ponovitev oddaje).
Kdo smo?
S krepitvijo industrijskih družb v 19. stoletju in prostem gibanju ljudi, zlasti delovne sile, se je začelo izseljenstvo kot splošen pojav v Evropi. Prve generacije slovenskih izseljencev so šle s trebuhom za kruhom ''čez lužo'', kot so tedaj rekli, še ko so bili naši predniki državljani Avstro-Ogrske, a migracijska gibanja se po prvi svetovni vojni niso umirila, niti po drugi. In tudi danes so.
S krepitvijo industrijskih družb v 19. stoletju in prostem gibanju ljudi, zlasti delovne sile, se je začelo izseljenstvo kot splošen pojav v Evropi. Prve generacije slovenskih izseljencev so šle s trebuhom za kruhom ''čez lužo'', kot so tedaj rekli, še ko so bili naši predniki državljani Avstro-Ogrske, a migracijska gibanja se po prvi svetovni vojni niso umirila, niti po drugi. In tudi danes so.
Kdo smo?
Začetki šolstva segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so se pojavile v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva; stoletja so ga izvajali v latinščini, pozneje v nemščini. Slovenščino so sprva uporabljali le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa smo Slovenci dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije.
Začetki šolstva segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so se pojavile v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva; stoletja so ga izvajali v latinščini, pozneje v nemščini. Slovenščino so sprva uporabljali le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa smo Slovenci dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije.
Kdo smo?
V srednjem in novem veku je bilo na naših tleh kar precejšnje število plemičev. Toda o njih povprečen Slovenec ne ve veliko, saj po vojni v obdobju socializma niso bili čislani, marveč preganjani, kolikor jih je še ostalo. Zato se o plemstvu na Slovenskem tudi nismo nič ali pa zelo skromno in predvsem netočno učili. Toda ali smo Slovenci sploh imeli svoje plemstvo ali le plemstvo na naših tleh?
V srednjem in novem veku je bilo na naših tleh kar precejšnje število plemičev. Toda o njih povprečen Slovenec ne ve veliko, saj po vojni v obdobju socializma niso bili čislani, marveč preganjani, kolikor jih je še ostalo. Zato se o plemstvu na Slovenskem tudi nismo nič ali pa zelo skromno in predvsem netočno učili. Toda ali smo Slovenci sploh imeli svoje plemstvo ali le plemstvo na naših tleh?
Kdo smo?
V Sloveniji je veliko jezer in jezerc. Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko, a poleg njiju jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih. To je pomembna posebnost naše domovine in barij, ki so bila nekoč jezera. No, veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja.
V Sloveniji je veliko jezer in jezerc. Vsi poznamo Bohinjsko in Blejsko, a poleg njiju jih je še veliko, ne samo alpskega ledeniškega ali tektonskega izvora, marveč tudi kraških presihajočih. To je pomembna posebnost naše domovine in barij, ki so bila nekoč jezera. No, veliko imamo tudi akumulacijskih in rudniških jezer, ki so nastala po opustitvi rudarjenja.
Kdo smo?
Ponavljamo oddajo o dogajanju v zaledju fronte med prvo svetovno vojno. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je iz razmeroma bogatega življenja v Avstro-Ogrski na prelomu stoletij vojna pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.
Ponavljamo oddajo o dogajanju v zaledju fronte med prvo svetovno vojno. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je iz razmeroma bogatega življenja v Avstro-Ogrski na prelomu stoletij vojna pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.
Kdo smo?
Romanja so med Slovenci zelo priljubljena; že stoletja. Res nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima ali Kompostelj, a smo med vsemi zahodnimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča: Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska gora in druga, vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?
Romanja so med Slovenci zelo priljubljena; že stoletja. Res nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima ali Kompostelj, a smo med vsemi zahodnimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča: Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska gora in druga, vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?
Kdo smo?
Krajinski park Sečoveljske soline nikogar na pusti ravnodušnega. Pozorni obiskovalec zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju.
Krajinski park Sečoveljske soline nikogar na pusti ravnodušnega. Pozorni obiskovalec zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o kolonstvu v Goriških brdih kot posebni obliki pravnih lastniško-najemnih odnosov, ki se pojavlja že od razvitega srednjega veka naprej. To je v nasprotju s tlačanstvom veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.
Danes ponavljamo oddajo o kolonstvu v Goriških brdih kot posebni obliki pravnih lastniško-najemnih odnosov, ki se pojavlja že od razvitega srednjega veka naprej. To je v nasprotju s tlačanstvom veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.
Kdo smo?
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.
Kdo smo?
Pred 300 leti, ko slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobi primat v tedanji habsburški monarhiji, se začnejo na Gorenjskem in Koroškem pojavljati poslikane panjske končnice na panjih, imenovanih kranjiči. Največji razmah doseže to svojevrstno ljudsko slikarstvo, če lahko tako rečemo, v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa počasi zamre. Danes je ohranjenih še kakih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes.
Pred 300 leti, ko slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobi primat v tedanji habsburški monarhiji, se začnejo na Gorenjskem in Koroškem pojavljati poslikane panjske končnice na panjih, imenovanih kranjiči. Največji razmah doseže to svojevrstno ljudsko slikarstvo, če lahko tako rečemo, v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa počasi zamre. Danes je ohranjenih še kakih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes.
Kdo smo?
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo klimatskih razmer in ravnanja človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge. V zadnjih 2000 letih je bilo na evropskih tleh kar 150 kužnih let (ponovitev oddaje).
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo klimatskih razmer in ravnanja človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge. V zadnjih 2000 letih je bilo na evropskih tleh kar 150 kužnih let (ponovitev oddaje).
Kdo smo?
Čas prinaša spremembe in mnogokrat pošlje v zgodovinski spomin tudi kaj lepega, kakor na primer šempetrsko vijolico. Ta je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prodajali v Benetke, Trst in na Reko pred prvo svetovno vojno, ko je bila zgrajena Bohinjska proga pa tudi na cesarski Dunaj. A posel je z razpadom cesarstva in z novimi mejami začel propadati, dokončno je ugasnil po drugi svetovni vojni in novih mejah (ponovitev oddaje).
Čas prinaša spremembe in mnogokrat pošlje v zgodovinski spomin tudi kaj lepega, kakor na primer šempetrsko vijolico. Ta je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prodajali v Benetke, Trst in na Reko pred prvo svetovno vojno, ko je bila zgrajena Bohinjska proga pa tudi na cesarski Dunaj. A posel je z razpadom cesarstva in z novimi mejami začel propadati, dokončno je ugasnil po drugi svetovni vojni in novih mejah (ponovitev oddaje).
Kdo smo?
Slovenija ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar približno 1.100 jih je, to nas uvršča v sam svetovni vrh. Ker smo ozemlje na prepihu, je pri nas pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega. Prisluhnite ponovitvi oddaje o orglah na Slovenskem!
Slovenija ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar približno 1.100 jih je, to nas uvršča v sam svetovni vrh. Ker smo ozemlje na prepihu, je pri nas pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega. Prisluhnite ponovitvi oddaje o orglah na Slovenskem!
Kdo smo?
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejeni prostor okoli Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto. (Gre za ponovitev oddaje.)
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejeni prostor okoli Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto. (Gre za ponovitev oddaje.)
Kdo smo?
Karel Destovnik - Kajuh je v zavesti Slovencev partizanski pesnik. Toda to je le del resnice, saj je kot mlad pesnik pisal predvsem lirične, čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino, a le nekaj pesmi je napisal kot partizan, vodja kulturniške skupine 14. divizije, med njimi tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili številni slovenski skladatelji, tudi iz povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem.
Karel Destovnik - Kajuh je v zavesti Slovencev partizanski pesnik. Toda to je le del resnice, saj je kot mlad pesnik pisal predvsem lirične, čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino, a le nekaj pesmi je napisal kot partizan, vodja kulturniške skupine 14. divizije, med njimi tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili številni slovenski skladatelji, tudi iz povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem.
Kdo smo?
Sveti Miklavž je bil zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, kjer ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru.
Sveti Miklavž je bil zgodovinska osebnost; škof, ki je postal svetnik in legenda obdarovanja, zlasti otrok. Običaj je doma v alpskih deželah, zelo je cenjen tudi na naših tleh, kjer ima skoraj toliko pojavnih oblik, kolikor je pokrajin in krajev. Povsod pa je v ospredju dejanje obdarovanja, ki ima veliko večjo vrednost kot vsebina daru.
Kdo smo?
Redko kateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? (Ponovitev oddaje)
Redko kateri izum v zgodovini je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih ulitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku? (Ponovitev oddaje)
Kdo smo?
V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je veliko bolj sproščena oblika od tlačanstva, saj temelji na svobodi posameznika, ki vstopa v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.
V Goriških Brdih se že od razvitega srednjega veka srečujemo s posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov, s kolonstvom. To je veliko bolj sproščena oblika od tlačanstva, saj temelji na svobodi posameznika, ki vstopa v najemni odnos z latnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je v stoletjih nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi.
Kdo smo?
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge.
Kuge spremljajo človeka že tisočletja. A natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Od tedaj s primerjavo podnebnih razmer in ravnanj človeka lahko razberemo določene modele nastanka kuge.
Kdo smo?
Ob stoti obletnici prve svetovne vojne smo veliko napisali in povedali o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.
Ob stoti obletnici prve svetovne vojne smo veliko napisali in povedali o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.
Kdo smo?
Začetki šolstva na Slovenskem segajo v antiko, a prve formalne oblike srečamo šele v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku in potem v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije ... Sogovornik je direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okolíš. Arhiv: AR92556 \t\t\t\tTraja: 55,02 min
Začetki šolstva na Slovenskem segajo v antiko, a prve formalne oblike srečamo šele v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku in potem v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije ... Sogovornik je direktor Slovenskega šolskega muzeja, mag. Stane Okolíš. Arhiv: AR92556 \t\t\t\tTraja: 55,02 min
Kdo smo?
Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.
Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.
Kdo smo?
Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času avstro-ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijoličaste in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.
Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času avstro-ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijoličaste in opojno dišeče vijolice. Te so videle svet, saj so jih prek Bohinjske proge pošiljali na cesarski Dunaj, pa tudi v Benetke, Trst in na Reko. A posel je z razpadom cesarstva in novimi mejami začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda tik pred koncem druge svetovne vojne. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa Narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
Danes ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda tik pred koncem druge svetovne vojne. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa Narodnoosvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o Koroškem plebiscitu, od katerega te dni mineva 101 leto. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva. Za avstrijsko stran je bil plebiscit zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Avtor oddaje je Ivan Merljak. AR92567\t\t\t \t\t\ttraja: 42,05 min
Danes ponavljamo oddajo o Koroškem plebiscitu, od katerega te dni mineva 101 leto. Na podlagi večinske volje je bila tedaj Koroška skoraj v celoti priključena k demokratični republiki Avstriji, ki je nastala po razpadu avstro-ogrskega cesarstva. Za avstrijsko stran je bil plebiscit zmagoslavje, za slovensko ter za sprva kraljevino SHS in pozneje Kraljevino Jugoslavijo pa huda izguba. A odločilna je bila volja koroških Slovencev, ki so se v večini raje odločili za gotovost, ki jo je zanje pomenila Avstrija, kakor za negotovost nove, neznane večnacionalne, gospodarsko, jezikovno, kulturno in versko zelo različne državne tvorbe. Avtor oddaje je Ivan Merljak. AR92567\t\t\t \t\t\ttraja: 42,05 min
Kdo smo?
Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. Skozi več milijonov let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočletja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi.
Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. Skozi več milijonov let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z razstapljanjem apnenca skozi tisočletja ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi.
Kdo smo?
Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kot je bilo tedaj v navadi. Posneli so ga mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kot je bilo tedaj v navadi. Posneli so ga mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Kdo smo?
Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega.
Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega.
Kdo smo?
Trideset let ni dolga doba, a dovolj za dozorelost. To velja tako za človeka kot za družbene organizme, kakršen je tudi država. Tridesetletnica je hkrati priložnost, da z razumne razdalje razmislimo o času, ki je minil, in uredimo razmislek o svojem ravnanju v času, ki postaja zgodovina. Danes ponavljamo oddajo Čas spominov, ki je refleksija nekaterih udeležencev osamosvojitvene vojne.
Trideset let ni dolga doba, a dovolj za dozorelost. To velja tako za človeka kot za družbene organizme, kakršen je tudi država. Tridesetletnica je hkrati priložnost, da z razumne razdalje razmislimo o času, ki je minil, in uredimo razmislek o svojem ravnanju v času, ki postaja zgodovina. Danes ponavljamo oddajo Čas spominov, ki je refleksija nekaterih udeležencev osamosvojitvene vojne.
Kdo smo?
Na sporedu je ponovitev oddaje „NOVA GORICA“ s podnaslovom Paradigma nove Evrope.Nova Gorica je nastala ob bridkosti izgube Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja tik po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo lokalne skupnosti.
Na sporedu je ponovitev oddaje „NOVA GORICA“ s podnaslovom Paradigma nove Evrope.Nova Gorica je nastala ob bridkosti izgube Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja tik po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo lokalne skupnosti.
Kdo smo?
Tovarna mopedov Tomos v Kopru je že v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni začela izdelovati mopede, ki so postali prvo prevozno sredstvo za mnoge Slovence. Danes ponavljamo oddajo „Tomos - slovenska pot v mobilnost“, ki pa se je po spletu okoliščin končala s propadom proizvodnje. A spomin med ljudmi še živi.
Tovarna mopedov Tomos v Kopru je že v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni začela izdelovati mopede, ki so postali prvo prevozno sredstvo za mnoge Slovence. Danes ponavljamo oddajo „Tomos - slovenska pot v mobilnost“, ki pa se je po spletu okoliščin končala s propadom proizvodnje. A spomin med ljudmi še živi.
Kdo smo?
Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo. Avtor oddaje, ki jo zdaj ponavljamo, je Ivan Merljak.
Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala pomen vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo. Avtor oddaje, ki jo zdaj ponavljamo, je Ivan Merljak.
Kdo smo?
V okviru oddaj Mejniki identitete danes ponavljamo oddajo o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.
V okviru oddaj Mejniki identitete danes ponavljamo oddajo o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o kraških pojavih. Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.
Danes ponavljamo oddajo o kraških pojavih. Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.
Kdo smo?
S prihodom železnice so se korenito predrugačili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se s prihodom železnice začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi. Prisluhnimo ponovitvi oddaje avtorja Ivana Merljaka.
S prihodom železnice so se korenito predrugačili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se s prihodom železnice začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi. Prisluhnimo ponovitvi oddaje avtorja Ivana Merljaka.
Kdo smo?
Tokrat ponavljamo oddajo Gorenjska železnica in življenje ob njej. Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi Gorenjska železnica.
Tokrat ponavljamo oddajo Gorenjska železnica in življenje ob njej. Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi Gorenjska železnica.
Kdo smo?
Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V poldrugem stoletju je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: Avstrijo, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče prek ozemelj treh držav, vendar, žal, brez neposredne povezave.
Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V poldrugem stoletju je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: Avstrijo, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče prek ozemelj treh držav, vendar, žal, brez neposredne povezave.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo z naslovom „Fenomen Toneta Kralja“. Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano, da je bil politično angažiran slikar slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v času italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub. \t\t \t\t
Danes ponavljamo oddajo z naslovom „Fenomen Toneta Kralja“. Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji po vojni namerno prezrt in potisnjen na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano, da je bil politično angažiran slikar slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v času italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub. \t\t \t\t
Kdo smo?
Trideset let ni dolga doba, a dovolj za dozorelost. To velja tako za človeka kot za družbene organizme, kakršen je tudi država. Tridesetletnica je hkrati priložnost, da z razumne razdalje razmislimo o času, ki je minil, in uredimo razmislek o našem ravnanju v času, ki postaja zgodovina.
Trideset let ni dolga doba, a dovolj za dozorelost. To velja tako za človeka kot za družbene organizme, kakršen je tudi država. Tridesetletnica je hkrati priložnost, da z razumne razdalje razmislimo o času, ki je minil, in uredimo razmislek o našem ravnanju v času, ki postaja zgodovina.
Kdo smo?
JLA je veljala za eno najmočnejših armad v Evropi in svetu. A bila je pravzaprav samo papirnati zmaj, ki je med poskusom poteptanja neodvisne slovenske države sprejela vrsto napačnih odločitev in vojno izgubila. O tem so govorili teroretiki in praktiki v vojni za samostojnost: polkovnik Miha Butara pred in med vojno za Slovenijo poveljnik 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, vojaški zgodovinar in analitik, profesor na več vojaških šolah doma in po svetu, podpolkovnik Karlo Nanut ter polkovnik mag. Vojko Adamič, organizator Manevrske skupine in njen prvi operativni častnik na državni ravni.
JLA je veljala za eno najmočnejših armad v Evropi in svetu. A bila je pravzaprav samo papirnati zmaj, ki je med poskusom poteptanja neodvisne slovenske države sprejela vrsto napačnih odločitev in vojno izgubila. O tem so govorili teroretiki in praktiki v vojni za samostojnost: polkovnik Miha Butara pred in med vojno za Slovenijo poveljnik 5. Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe, vojaški zgodovinar in analitik, profesor na več vojaških šolah doma in po svetu, podpolkovnik Karlo Nanut ter polkovnik mag. Vojko Adamič, organizator Manevrske skupine in njen prvi operativni častnik na državni ravni.
Kdo smo?
Le še nekaj dni nas loči od 30. obletnice, ko so tanki in drugi oklepniki nekdanje JLA zahrumeli po slovenskih cestah in se odpravili poteptat pravkar razglašeno mlado samostojno in neodvisno slovensko državo. A smo se odločno uprli in porazili do tedaj močno Jugoslovansko armado. Kronološke dogodke v oddaji prikazujejo pripovedi nekdanjih akterjev upora in boja za neodvisnost iz vrst tedanje milice in Teritorialne obrambe.
Le še nekaj dni nas loči od 30. obletnice, ko so tanki in drugi oklepniki nekdanje JLA zahrumeli po slovenskih cestah in se odpravili poteptat pravkar razglašeno mlado samostojno in neodvisno slovensko državo. A smo se odločno uprli in porazili do tedaj močno Jugoslovansko armado. Kronološke dogodke v oddaji prikazujejo pripovedi nekdanjih akterjev upora in boja za neodvisnost iz vrst tedanje milice in Teritorialne obrambe.
Kdo smo?
Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se jugoslovanski vojski uprli z golimi telesi. General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in da je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so bili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.
Slovenija je v pripravah na samostojnost vzpostavila dva učna centra za slovenske vojaške obveznike, na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje obeh učnih centrov in napotitev nabornikov v enote JLA. Slovenija je zahteve zavrnila, zato je JLA iskala izgovor za posredovanje. 23. maja 1991 zjutraj je pri učnem centru v Pekrah izbruhnil incident, ko sta pripadnika Teritorialne obrambe zajela jugoslovanska vojaka, ki sta vohunila v gozdu ob učnem centru. JLA je zato z oklepnimi vozili obkolila učni center. A vdor v center so preprečili Mariborčani, ki so se jugoslovanski vojski uprli z golimi telesi. General major dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja in da je namerno povozila enega od demonstrantov, da bi izzvala širše nemire in našla povod za oborožen poseg. Pekrski dogodki so bili uvod v vojno za samostojno Slovenijo.
Kdo smo?
Triglav je sveta gora Slovencev, radi pravimo in vzklikamo z Jakobom Aljažem „Oj, Triglav, moj dom!“ V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so Delov fotograf Joco Znidaršič in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tudi pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.
Triglav je sveta gora Slovencev, radi pravimo in vzklikamo z Jakobom Aljažem „Oj, Triglav, moj dom!“ V pripravah na slovesno razglasitev samostojnosti je pri osrednjem dnevniku Delo vzniknila pobuda, da bi na očaku Triglavu razvili slovensko trobojnico. V oddaji, ki jo danes ponavljamo, so Delov fotograf Joco Znidaršič in člani Gorske reševalne postaje Mojstrana obujali spomin na ta dogodek, ki je tudi pomenil zavezo Slovencev, da bomo svojo samostojnost branili in jo tudi ubranili.
Kdo smo?
V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o nastanku Manevrske strukture Narodne zaščite. Neposredni povod zanjo je bil ukaz tedanjega Republiškega štaba Teritorialne obrambe o premestitvi orožja Teritorialne obrambe v skladišča pod nadzor Jugoslovanske ljudske armade, katere vrh je to zahteval. To se je zgodilo 15. maja 1990, le dva dni pred prisego nove slovenske Demosove vlade, ki se je odkrito zavzemala za osamosvojitev. Namen JLA je bil razorožiti TO kot oboroženo silo slovenskega naroda. Temu so se uprli mnogi občinski sekretariati za Ljudsko obrambo in skupaj z organi za notranje zadeve začeli oblikovati sprva tajno in neformalno obrambno mrežo – Manevrsko strukturo narodne zaščite. Njen načelnik je bil tedaj rezervni stotnik Tone Krkovič, ki je sogovornik v oddaji.
V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o nastanku Manevrske strukture Narodne zaščite. Neposredni povod zanjo je bil ukaz tedanjega Republiškega štaba Teritorialne obrambe o premestitvi orožja Teritorialne obrambe v skladišča pod nadzor Jugoslovanske ljudske armade, katere vrh je to zahteval. To se je zgodilo 15. maja 1990, le dva dni pred prisego nove slovenske Demosove vlade, ki se je odkrito zavzemala za osamosvojitev. Namen JLA je bil razorožiti TO kot oboroženo silo slovenskega naroda. Temu so se uprli mnogi občinski sekretariati za Ljudsko obrambo in skupaj z organi za notranje zadeve začeli oblikovati sprva tajno in neformalno obrambno mrežo – Manevrsko strukturo narodne zaščite. Njen načelnik je bil tedaj rezervni stotnik Tone Krkovič, ki je sogovornik v oddaji.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo Ljubezen do domovine. K razmisleku o domoljubju smo ob srebrni obletnici plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok izkusil tujino, a je ljubezen do domovine dobil z ljubeznijo matere in očeta in jo nosil globoko v srcu. Podobno kot sogovornik bi najbrž lahko svoj odnos do domovine opisal marsikdo izmed nas, še zlasti tisti, ki je okusil tujino.
Danes ponavljamo oddajo Ljubezen do domovine. K razmisleku o domoljubju smo ob srebrni obletnici plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok izkusil tujino, a je ljubezen do domovine dobil z ljubeznijo matere in očeta in jo nosil globoko v srcu. Podobno kot sogovornik bi najbrž lahko svoj odnos do domovine opisal marsikdo izmed nas, še zlasti tisti, ki je okusil tujino.
Kdo smo?
V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o plebiscitu slovenskega naroda pred dobrimi tremi desetletji. Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23.decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
V okviru oddaj ob 30. obletnici osamosvojitve danes ponavljamo oddajo o plebiscitu slovenskega naroda pred dobrimi tremi desetletji. Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23.decembra leta 1990 in rezultat razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
Kdo smo?
Osamosvojitev slovenskega naroda se je dolgo nakazovala kakor jutranja zarja na obzorju, ki nastaja počasi, a z gotovostjo napoveduje nov dan. Danes ponavljamo oddajo o drugi Majniški deklaraciji, razglašeni 8. maja 1989. Dobrih sedem desetletij po Majniški deklaraciji ob koncu Avstro-Ogrske smo Slovenci z drugo Majniško deklaracijo postavili temeljno zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda, po demokraciji in pluralizmu političnega prepričanja. Nastajala je v krogu slovenskih intelektualcev in književnikov v času, ko je JLA kot močna centralistična sila zaprla četverico, to pa je sprožilo demonstracije po vsej Sloveniji. Na protestnem shodu v Ljubljani je Majniško deklaracijo prebral slovenski pesnik Tone Pavček. Dobri dve leti pozneje je Slovenija uresničila vsa njena določila in postala svobodna, samostojna demokratična država.
Osamosvojitev slovenskega naroda se je dolgo nakazovala kakor jutranja zarja na obzorju, ki nastaja počasi, a z gotovostjo napoveduje nov dan. Danes ponavljamo oddajo o drugi Majniški deklaraciji, razglašeni 8. maja 1989. Dobrih sedem desetletij po Majniški deklaraciji ob koncu Avstro-Ogrske smo Slovenci z drugo Majniško deklaracijo postavili temeljno zahtevo po samoodločbi slovenskega naroda, po demokraciji in pluralizmu političnega prepričanja. Nastajala je v krogu slovenskih intelektualcev in književnikov v času, ko je JLA kot močna centralistična sila zaprla četverico, to pa je sprožilo demonstracije po vsej Sloveniji. Na protestnem shodu v Ljubljani je Majniško deklaracijo prebral slovenski pesnik Tone Pavček. Dobri dve leti pozneje je Slovenija uresničila vsa njena določila in postala svobodna, samostojna demokratična država.
Kdo smo?
Šestega aprila 1941 so nemške sile in članice trojnega pakta iz več smeri napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo v nekaj dneh razkosale. Slovenijo so si okupatorji razdelili kakor zveri, ki so se lotile plena. Toda z organiziranim odporom smo si priborili svobodo in se združili v Republiki Sloveniji kot delu povojne Jugoslavije.
Šestega aprila 1941 so nemške sile in članice trojnega pakta iz več smeri napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo v nekaj dneh razkosale. Slovenijo so si okupatorji razdelili kakor zveri, ki so se lotile plena. Toda z organiziranim odporom smo si priborili svobodo in se združili v Republiki Sloveniji kot delu povojne Jugoslavije.
Kdo smo?
S prihodom železnice so se korenito spremenili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se z njenim prihodom začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi.
S prihodom železnice so se korenito spremenili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se z njenim prihodom začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi.
Kdo smo?
Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi gorenjska železnica.
Sredi 19. stoletja je železnica začela pohod po Evropi in tedanje države so zagrizeno tekmovale, katera bo zgradila več železniških prog in povezala svoje kraje in industrijska območja. Naše ozemlje je bilo tedaj vključeno v habsburško monarhijo, zato je zgodovina železnic na Slovenskem povezana z avstrijsko cesarsko nujo, da bi čim prej povezali Dunaj s pristaniščem Trst. S pospešeno graditvijo so do začetka prve svetovne vojne železniško prepletli Slovenijo. Zgradil so mrežo med seboj povezanih devetih magistralnih železniških prog čez slovensko ozemlje in trinajstih nanje navezanih lokalnih prog. Ena od magistralnih povezav je bila tudi gorenjska železnica.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasionu. Ta bi moral biti letos prav te dni v živo uprizorjen na škofjeloških ulicah, a ga je ustavila pandemija vitusa Covid-19. Škofjeloški pasijon je tri stoletja staro literano delo z versko vsebino in hkrati prva dramska uprizoritev v slovenščini. Napisal jo je pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta.
Danes ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasionu. Ta bi moral biti letos prav te dni v živo uprizorjen na škofjeloških ulicah, a ga je ustavila pandemija vitusa Covid-19. Škofjeloški pasijon je tri stoletja staro literano delo z versko vsebino in hkrati prva dramska uprizoritev v slovenščini. Napisal jo je pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o Bohinjski železnici, ki je bila posneta ob njeni stoti obletnici, leta 2006. Pod imenom Bohinjska železnica označujemo gorsko progo, ki z Jesenic prek Bohinja skozi dolg predor pripelje v Baško grapo in vodi naprej po Soški dolini v Novo Gorico in prek Krasa v Trst. Progo so začeli graditi leta 1900 in jo samo šest let pozneje dokončali kot zadnji velik projekt nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Stoletno zgodovino Bohinjske železnice sta osvetlila Matjaž Marušič in Bernard Bratož iz Društva za bohinjsko-goriško progo. Avtor oddaje Ivan Merljak jo je tedaj posnel za Sledi časa dokumentarno-feljtonskega uredništva.
Danes ponavljamo oddajo o Bohinjski železnici, ki je bila posneta ob njeni stoti obletnici, leta 2006. Pod imenom Bohinjska železnica označujemo gorsko progo, ki z Jesenic prek Bohinja skozi dolg predor pripelje v Baško grapo in vodi naprej po Soški dolini v Novo Gorico in prek Krasa v Trst. Progo so začeli graditi leta 1900 in jo samo šest let pozneje dokončali kot zadnji velik projekt nekdanje Avstro-Ogrske monarhije. Stoletno zgodovino Bohinjske železnice sta osvetlila Matjaž Marušič in Bernard Bratož iz Društva za bohinjsko-goriško progo. Avtor oddaje Ivan Merljak jo je tedaj posnel za Sledi časa dokumentarno-feljtonskega uredništva.
Kdo smo?
Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji so ga po vojni namerno prezrli in potisnili na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano: da je bil politično angažirani slikar s slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v obdobju italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub.
Tone Kralj je bil slikar evropskega in svetovnega slovesa, a doma v Sloveniji so ga po vojni namerno prezrli in potisnili na obrobje slikarskega dogajanja. Zdaj odkrivamo zamolčano: da je bil politično angažirani slikar s slovenskega etničnega prostora ob zahodni meji v obdobju italijanske zasedbe Primorske in že pred vojno antifašist in domoljub.
Kdo smo?
Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V stoletju in pol je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: avstrijsko, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče čez ozemlja treh držav, a žal brez neposredne povezave.
Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovico prek slovenskega ozemlja. V stoletju in pol je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: avstrijsko, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče čez ozemlja treh držav, a žal brez neposredne povezave.
Kdo smo?
Nova Gorica. Mesto, ki je nastalo iz bridkosti ob izgubi Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja takoj po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo tamkajšnje skupnosti.
Nova Gorica. Mesto, ki je nastalo iz bridkosti ob izgubi Gorice po drugi svetovni vojni, ko se je slovensko zaledje znašlo brez svojega zgodovinskega središča z vsemi upravnimi ustanovami, šolami, bolnišnico in večino tovarn. Nastala je iz kljubovalnega navdušenja takoj po priključitvi Primorske, ki pa je kmalu splahnelo, zato se je rast mesta ustavila... Nov zagon in pravi smisel je Nova Gorica dobila šele v šestdesetih letih, in to na pobudo tamkajšnje skupnosti.
Kdo smo?
Eden vodilnih predstavnikov razsvetljenstva na Slovenskem je bil baron Žiga Zois pl. Edelstein. Bil je vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik številnih rudnikov železove rude in fužin, posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja osebnost razsvetljenskega kulturnega gibanja na Slovenskem. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali številni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Danes ponavljamo oddajo o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture.
Eden vodilnih predstavnikov razsvetljenstva na Slovenskem je bil baron Žiga Zois pl. Edelstein. Bil je vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik številnih rudnikov železove rude in fužin, posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja osebnost razsvetljenskega kulturnega gibanja na Slovenskem. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali številni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Danes ponavljamo oddajo o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture.
Kdo smo?
Ob besedi pratika marsikdo med mladimi zamahne z roko, češ kaj bi z njo v sedanjem času elektronskih meritev in napovedovanj vremena. A pratika s svojimi izreki na podlagi opazovanj in izkušenj v preteklih skoraj treh stoletjih ni opisovala samo vremena in ga povezovala z godovanjem svetnikov. Bila je prinašalka omike med preproste ljudi, jih seznanjala z novostmi, jim svetovala, kako ravnati, in jim utrjevala smisel za lepo slovensko besedo.
Ob besedi pratika marsikdo med mladimi zamahne z roko, češ kaj bi z njo v sedanjem času elektronskih meritev in napovedovanj vremena. A pratika s svojimi izreki na podlagi opazovanj in izkušenj v preteklih skoraj treh stoletjih ni opisovala samo vremena in ga povezovala z godovanjem svetnikov. Bila je prinašalka omike med preproste ljudi, jih seznanjala z novostmi, jim svetovala, kako ravnati, in jim utrjevala smisel za lepo slovensko besedo.
Kdo smo?
Težko je reči, od kod človeku potreba, da se našemi, si nadene maske in smešne kostume in se spremeni v nekaj drugega od tistega, kar je vse druge dni v letu. Od kod pust, norčav in šegav ljudski dogodek, ki je preživel stoletja in tisočletja? Na Slovenskem je pustni karneval živ na celotnem ozemlju, ponekod kot kritika časa, drugod kot etnološki običaj. Tak je tudi laufarija na Cerkljanskem, zavita v skrivnost stoletnih nenapisanih pravil. Arhiv: AR92631\t\t\t \t\ttraja: 51,59 min
Težko je reči, od kod človeku potreba, da se našemi, si nadene maske in smešne kostume in se spremeni v nekaj drugega od tistega, kar je vse druge dni v letu. Od kod pust, norčav in šegav ljudski dogodek, ki je preživel stoletja in tisočletja? Na Slovenskem je pustni karneval živ na celotnem ozemlju, ponekod kot kritika časa, drugod kot etnološki običaj. Tak je tudi laufarija na Cerkljanskem, zavita v skrivnost stoletnih nenapisanih pravil. Arhiv: AR92631\t\t\t \t\ttraja: 51,59 min
Kdo smo?
Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.
Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.
Kdo smo?
Med kraške pojave na Slovenskem sodijo tudi presihajoča jezera, pravzaprav polja, kajti voda zalije polje in ga preplavlja, dokler ne odteče. V okviru oddaj o krasu in kraških pojavih bomo danes ponovili oddajo Fenomen cerkniškega polja. Zanj velja, da ni nikdar enako, da je danes drugačno od tistega včeraj in bo jutri tako, kakršno še nikoli ni bilo.
Med kraške pojave na Slovenskem sodijo tudi presihajoča jezera, pravzaprav polja, kajti voda zalije polje in ga preplavlja, dokler ne odteče. V okviru oddaj o krasu in kraških pojavih bomo danes ponovili oddajo Fenomen cerkniškega polja. Zanj velja, da ni nikdar enako, da je danes drugačno od tistega včeraj in bo jutri tako, kakršno še nikoli ni bilo.
Kdo smo?
Teran je eden izmed treh velikih oblikovalcev identitete Krasa in Kraševcev. Je posebno vino, ki v svetu nima primere. Nastane iz grozdja sorte refošk, ki iz rdeče zemlje jarina ali terra rossa na kraški planoti počrpa pravo bogastvo snovi, različnih kot drugod, koder refošk uspeva. Teran je tradicija in je sedanjost Krasa.
Teran je eden izmed treh velikih oblikovalcev identitete Krasa in Kraševcev. Je posebno vino, ki v svetu nima primere. Nastane iz grozdja sorte refošk, ki iz rdeče zemlje jarina ali terra rossa na kraški planoti počrpa pravo bogastvo snovi, različnih kot drugod, koder refošk uspeva. Teran je tradicija in je sedanjost Krasa.
Kdo smo?
Poleg kamna Kras močno zaznamuje – pršut. Nihče pravzaprav ne ve, od kdaj ga Kraševci sušijo in zorijo, a izpričano ga po bolj ali manj enakem postopku kmetje pripravljajo že stoletja. Moderna proizvodnja upošteva tradicijo, saj za pripravo uporablja le morsko sol in burjo ter potrpežljivo spoštuje čas, ki je za nastanek pršuta potreben, nadzoruje le vlago in temperaturo.
Poleg kamna Kras močno zaznamuje – pršut. Nihče pravzaprav ne ve, od kdaj ga Kraševci sušijo in zorijo, a izpričano ga po bolj ali manj enakem postopku kmetje pripravljajo že stoletja. Moderna proizvodnja upošteva tradicijo, saj za pripravo uporablja le morsko sol in burjo ter potrpežljivo spoštuje čas, ki je za nastanek pršuta potreben, nadzoruje le vlago in temperaturo.
Kdo smo?
V okviru oddaj Mejniki identitete danes začenjamo trilogijo o Krasu. To pokrajino najbolj opredeljujejo kamen, pršut in teran. Pa še burjo bi lahko zraven prišteli. V tej prvi oddaji bomo govorili o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.
V okviru oddaj Mejniki identitete danes začenjamo trilogijo o Krasu. To pokrajino najbolj opredeljujejo kamen, pršut in teran. Pa še burjo bi lahko zraven prišteli. V tej prvi oddaji bomo govorili o kraškem kamnu. Ta je že od antike, če ne že od prej, določal podobo planote, arhitekturo bivališč s tipičnimi kraškimi kamnitimi stavbnimi elementi ter spodbujal ustvarjanje v kamnu.
Kdo smo?
Eden največjih mož slovenskega naroda, ki je živel v času utrjevanja narodove zavesti sredi 19. stoletja, je Anton Martin Slomšek, slovenski škof, pesnik, pisatelj, vzgojitelj in narodni buditelj. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, si je začel prizadevati, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor. To je utrdilo slovenski značaj tedanje Južne Štajerske v habsburški monarhiji in okrepilo narodno zavest v širšem slovenskem prostoru.
Eden največjih mož slovenskega naroda, ki je živel v času utrjevanja narodove zavesti sredi 19. stoletja, je Anton Martin Slomšek, slovenski škof, pesnik, pisatelj, vzgojitelj in narodni buditelj. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, si je začel prizadevati, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor. To je utrdilo slovenski značaj tedanje Južne Štajerske v habsburški monarhiji in okrepilo narodno zavest v širšem slovenskem prostoru.
Kdo smo?
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo in težko bi našli koga, ki ne spoštuje doma in domovine. Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, ki smo posneli pred petimi leti na praznično obletnico plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo in tedaj k razmisleku o domoljubju povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino, a ljubezen do nje dobil z ljubeznijo matere in očeta...
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo in težko bi našli koga, ki ne spoštuje doma in domovine. Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, ki smo posneli pred petimi leti na praznično obletnico plebiscitne odločitve za samostojno Slovenijo in tedaj k razmisleku o domoljubju povabili upokojenega polkovnika Slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino, a ljubezen do nje dobil z ljubeznijo matere in očeta...
Kdo smo?
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto.
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto.
Kdo smo?
Polnih petsto let je staro izdelovanje papirja na slovenskih tleh. K temu so največ prispevali bogati vodni viri, ki so poganjali papirne mline in hkrati zagotavljali vodo pri postopku izdelave papirja. Razvoj slovenskega papirništva si bomo ogledali ob primeru papirnice Radeče, v kateri so od 18. stoletja naprej naši predniki izdelovali boljše vrste papirja za denar in dokumente.
Polnih petsto let je staro izdelovanje papirja na slovenskih tleh. K temu so največ prispevali bogati vodni viri, ki so poganjali papirne mline in hkrati zagotavljali vodo pri postopku izdelave papirja. Razvoj slovenskega papirništva si bomo ogledali ob primeru papirnice Radeče, v kateri so od 18. stoletja naprej naši predniki izdelovali boljše vrste papirja za denar in dokumente.
Kdo smo?
Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala na pomenu vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo.
Ob strmih bregovih hudournika Kroparica se stiskajo zgodovinsko in arhitekturno zanimive hiše nekdanjih kroparskih kovačev. Ti so od poznega srednjega veka naprej, ko se je začelo razvijati fužinarstvo in kovaštvo, na kilometer dolgi poti skozi Kropo postavili kar 55 vodnih koles, ki so gnala mehove fužin in vígenjc. Obrt je pridobivala na pomenu vse do konca prve svetovne vojne. Potem se je spremenila v kovaško industrijo, obrt pa se je spremenila v - umetno kovaštvo.
Kdo smo?
Redkokateri izum je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih vlitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku?
Redkokateri izum je sprožil tolikšen odziv po vsej zemeljski obli kot iznajdba premičnih vlitih črk. To je pred dobrimi 500 leti omogočilo nastanek tiska, ki se je nato nenehno razvijal in posodabljal ter dosegel neslutene razsežnosti z milijardami knjig in drugih tiskovin po vsem svetu. Kdaj in kako smo se Slovenci vključili v črno umetnost, kot od vsega začetka pravijo tisku?
Kdo smo?
Človek je začel že zelo zgodaj uporabljati les iz gozdov za zidavo svojih domov in opreme. Delo s hlodovino pa je bilo težko in dolgotrajno, zato so ljudje stoletja iskali način, da bi si ga olajšali. To se je zgodilo šele konec 15.stoletja, ko so uporabili vodo za pogon žage.
Človek je začel že zelo zgodaj uporabljati les iz gozdov za zidavo svojih domov in opreme. Delo s hlodovino pa je bilo težko in dolgotrajno, zato so ljudje stoletja iskali način, da bi si ga olajšali. To se je zgodilo šele konec 15.stoletja, ko so uporabili vodo za pogon žage.
Kdo smo?
Tomos Koper je bil tovarna mopedov, ki je v drugem povojnem desetletju spremenila sliko slovenskih vasi in mest in začrtala slovensko pot v\tmobilnost. \t\t Postala je nov dom številnim prišlekom, ki so z mladostnim elanom iz nič zgradili tovarno in si ustvarili družine. Zato o Tomosu ni mogoče govoriti brez čustev .... Toda - je Tomos ponos Slovenije ali samo epska zgodba z žalostnim koncem?
Tomos Koper je bil tovarna mopedov, ki je v drugem povojnem desetletju spremenila sliko slovenskih vasi in mest in začrtala slovensko pot v\tmobilnost. \t\t Postala je nov dom številnim prišlekom, ki so z mladostnim elanom iz nič zgradili tovarno in si ustvarili družine. Zato o Tomosu ni mogoče govoriti brez čustev .... Toda - je Tomos ponos Slovenije ali samo epska zgodba z žalostnim koncem?
Kdo smo?
Iz oljk, ki so plod oljčnega drevesa, človeštvo že tisočletja stiska naravnost zdravilno oljčno olje. Poznali in uživali so ga tudi prvotni prebivalci današnjega Slovenskega Primorja že kakšno stoletje ali dve pred našim štetjem. Pravzaprav se pridelovanje plodov in stiskanje oljčnega olja do današnjih dni ni spreminjalo. Zdaj oljkarji v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini in na Krasu z modernimi sredstvi, znanstvenimi dognanji in strojno opremo pridobijo več olja, ki po kakovosti dosega sam svetovni vrh.
Iz oljk, ki so plod oljčnega drevesa, človeštvo že tisočletja stiska naravnost zdravilno oljčno olje. Poznali in uživali so ga tudi prvotni prebivalci današnjega Slovenskega Primorja že kakšno stoletje ali dve pred našim štetjem. Pravzaprav se pridelovanje plodov in stiskanje oljčnega olja do današnjih dni ni spreminjalo. Zdaj oljkarji v Slovenski Istri, Brdih, Vipavski dolini in na Krasu z modernimi sredstvi, znanstvenimi dognanji in strojno opremo pridobijo več olja, ki po kakovosti dosega sam svetovni vrh.
Kdo smo?
Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. 23. oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan ''Krošnjarski patent''. Ta je dal ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju pravico do trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji bosta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihélič. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Suhorobarstvo je najstarejša uradna oblika direktne prodaje od vrat do vrat na svetu. 23. oktobra 1492 je tedanji rimsko-nemški cesar Friderik III. Habsburški podpisal privilegij, imenovan ''Krošnjarski patent''. Ta je dal ljudem na širšem kočevsko-ribniškem območju pravico do trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davka, in sicer po vsem tedanjem cesarstvu. Sogovornika v oddaji bosta etnologinja Polona Rigler Grm in rešetar Andrej Mihélič. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, kjer se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, kjer se je razvilo slamnikarstvo in Prekmurje, kjer so v Lipovcih v okolici Beltincev izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Košare so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine.
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Košare so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine.
Kdo smo?
Najbrž ni slovenskega kraja brez čebelarja in čebel. Te spremljajo človeka od začetkov njegovega zavedanja. Sprva je bil človek ropar medu, a je skozi tisočletja postal gojitelj čebel. Brez ljubezni do čebel ne more biti pravega čebelarjenja. In med je samo nagrada za delo z njimi. Slovenski čebelarji so v Evropi in svetu zelo spoštovani; ugled jim je pravzaprav dala naša čebela, kranjska sivka, ki je razširjena po vseh celinah.
Najbrž ni slovenskega kraja brez čebelarja in čebel. Te spremljajo človeka od začetkov njegovega zavedanja. Sprva je bil človek ropar medu, a je skozi tisočletja postal gojitelj čebel. Brez ljubezni do čebel ne more biti pravega čebelarjenja. In med je samo nagrada za delo z njimi. Slovenski čebelarji so v Evropi in svetu zelo spoštovani; ugled jim je pravzaprav dala naša čebela, kranjska sivka, ki je razširjena po vseh celinah.
Kdo smo?
Te dni bo minilo sto let od plebiscita na Koroškem, s katerim so se Korošci po prvi svetovni vojni izrekli za priključitev k tedaj že demokratični republiki Avstriji. Zgodovinski pregled dogajanja, vzroke in posledice plebiscita, ki je začrtal mejo med Avstrijo in Slovenijo, je opisala zgodovinarka prof. dr. Tamara Griesser Pečar, ki je preučila Koroški plebiscit za svojo doktorsko disertacijo.
Te dni bo minilo sto let od plebiscita na Koroškem, s katerim so se Korošci po prvi svetovni vojni izrekli za priključitev k tedaj že demokratični republiki Avstriji. Zgodovinski pregled dogajanja, vzroke in posledice plebiscita, ki je začrtal mejo med Avstrijo in Slovenijo, je opisala zgodovinarka prof. dr. Tamara Griesser Pečar, ki je preučila Koroški plebiscit za svojo doktorsko disertacijo.
Kdo smo?
Sodražica je kraj in občina, nekoliko odmaknjena od glavne ceste na Kočevsko, a trdno na povezovalni poti z Dolenjske na Notranjsko in Primorsko. To, kar jo snovno zaznamuje, je – suha roba. Na kulturnem področju pa glasba. Ob 800-ti obletnici prve omembe kraja so izdali obsežno monografijo. Njen urednik, profesor geografije in zgodovine mag. Ludvik Mihelič je gost oddaje.
Sodražica je kraj in občina, nekoliko odmaknjena od glavne ceste na Kočevsko, a trdno na povezovalni poti z Dolenjske na Notranjsko in Primorsko. To, kar jo snovno zaznamuje, je – suha roba. Na kulturnem področju pa glasba. Ob 800-ti obletnici prve omembe kraja so izdali obsežno monografijo. Njen urednik, profesor geografije in zgodovine mag. Ludvik Mihelič je gost oddaje.
Kdo smo?
Zametki šolstva na Slovenskem segajo že v antiko, a prve formalne oblike srečamo v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku, nato v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19.stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske Ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije...
Zametki šolstva na Slovenskem segajo že v antiko, a prve formalne oblike srečamo v srednjem veku. Od tedaj se začne nezadržen razvoj šolstva, ki je stoletja potekal v latinskem jeziku, nato v nemščini. Slovenščina je bila sprva le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19.stoletja pa dobimo Slovenci prave slovenske Ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije...
Kdo smo?
Mlini za mletje žita in pridobivanje moke za kruh so stari skoraj kot človeštvo. Sprva so bile to preproste žrmlje, ko so zrnje dali med dva kamna in zgornjega vrteli. Z razvojem ročnih spretnosti ter obdelave lesa, kamna in kovin so nastali mlini, kakršne po načinu delovanja poznamo še danes. Uporabljali so jih že Rimljani in svoje znanje prenesli na slovanske prišleke ob zatonu rimske dobe. Velik razvoj so vodni in drugi mlini na mlinske kamne doživljali vse do druge polovice 19. stoletja, ko so jih začeli nadomeščati zmogljivejši valjčni mlini. Sogovornica v oddaji je prof. Irena Marušič, kustosinja v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, avtor pa Ivan Merljak.
Mlini za mletje žita in pridobivanje moke za kruh so stari skoraj kot človeštvo. Sprva so bile to preproste žrmlje, ko so zrnje dali med dva kamna in zgornjega vrteli. Z razvojem ročnih spretnosti ter obdelave lesa, kamna in kovin so nastali mlini, kakršne po načinu delovanja poznamo še danes. Uporabljali so jih že Rimljani in svoje znanje prenesli na slovanske prišleke ob zatonu rimske dobe. Velik razvoj so vodni in drugi mlini na mlinske kamne doživljali vse do druge polovice 19. stoletja, ko so jih začeli nadomeščati zmogljivejši valjčni mlini. Sogovornica v oddaji je prof. Irena Marušič, kustosinja v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri, avtor pa Ivan Merljak.
Kdo smo?
Spomladi leta 1945, ko se je čez Primorsko na zahod valilo kakih 100 tisoč umikajočih se nemških in njim pridruženih vojakov, je bilo za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so bila pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Spomladi leta 1945, ko se je čez Primorsko na zahod valilo kakih 100 tisoč umikajočih se nemških in njim pridruženih vojakov, je bilo za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so bila pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o Antonu Martin Slomšku, slovenskem škofu, pesniku, pisatelju, vzgojitelju in pomembnem narodnem buditelju sredi 19. stoletja. Že kot študent je ustanovil slovensko društvo in kolege bogoslovce poučeval in spodbujal h govoru, pisanju in branju v slovenščini. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, se je začelo njegovo prizadevanje, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del tedanje slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor, kar je imelo daljnosežne pozitivne posledice za slovenski narod. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o Antonu Martin Slomšku, slovenskem škofu, pesniku, pisatelju, vzgojitelju in pomembnem narodnem buditelju sredi 19. stoletja. Že kot študent je ustanovil slovensko društvo in kolege bogoslovce poučeval in spodbujal h govoru, pisanju in branju v slovenščini. Ko je bil leta 1846 leta imenovan za lavantinskega škofa, se je začelo njegovo prizadevanje, da bi sedež lavantinske škofije, ki je zajemala tudi velik del tedanje slovenske Štajerske, preselil iz St. Andraža v Maribor, kar je imelo daljnosežne pozitivne posledice za slovenski narod. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
V današnji ponovitvi oddaj Mejniki identitete bomo govorili o verstvih v Prekmurju. To območje Slovenije je bilo vse do konca prve svetovne vojne pod ogrskim kraljestvom, zato je proces širitve protestantizma in poznejše rekatolizacije potekal drugače kot po drugih tedanjih slovenskih deželah, ki so bile pod habsburško oblastjo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V današnji ponovitvi oddaj Mejniki identitete bomo govorili o verstvih v Prekmurju. To območje Slovenije je bilo vse do konca prve svetovne vojne pod ogrskim kraljestvom, zato je proces širitve protestantizma in poznejše rekatolizacije potekal drugače kot po drugih tedanjih slovenskih deželah, ki so bile pod habsburško oblastjo. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini ponavljamo oddajo z naslovom ''V iskanju narodove identitete''. V njej dr. Klavdija Sédar, slovenska latinistka in jezikoslovka, domoznanka pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, pojasnjuje, kako težko so si Prekmurci izborili priključitev. Madžari, ki so zasedali slovensko ozemlje vse do levega brega Mure, Prekmurcem nikoli niso priznavali, da so del slovenskega naroda, katerega glavnina je bila do konca prve svetovne vojne v slovenskih deželah avstrijske monarhije. Zato je bila priključitev Prekmurja k slovenski domovini in tedanji državni formi, Kraljevini SHS, še toliko pomembnejša. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ob obletnici priključitve Prekmurja k matični domovini ponavljamo oddajo z naslovom ''V iskanju narodove identitete''. V njej dr. Klavdija Sédar, slovenska latinistka in jezikoslovka, domoznanka pri Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, pojasnjuje, kako težko so si Prekmurci izborili priključitev. Madžari, ki so zasedali slovensko ozemlje vse do levega brega Mure, Prekmurcem nikoli niso priznavali, da so del slovenskega naroda, katerega glavnina je bila do konca prve svetovne vojne v slovenskih deželah avstrijske monarhije. Zato je bila priključitev Prekmurja k slovenski domovini in tedanji državni formi, Kraljevini SHS, še toliko pomembnejša. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Tokrat ponavljamo oddajo Oglarstvo na Slovenskem. To se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka sočasno z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Tokrat ponavljamo oddajo Oglarstvo na Slovenskem. To se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka sočasno z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o Slovencih kot vojakih tujih vojska. Slovensko ljudstvo se je stoletja razvijalo ob sobivanju s številčno močnejšimi sosedi, ki so imeli svojo oblastno strukturo, še preden so dozoreli v narod. In vsaka oblast je to postala, ker je lahko uveljavila svojo silo in si podredila druge. Tudi cela ljudstva. Sila prisile je bila sprva samo – vojska. Najbrž ni naroda v Evropi, ki bi imel svoje može in fante v toliko različnih vojskah v istem času, celo na različnih straneh spopadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo o Slovencih kot vojakih tujih vojska. Slovensko ljudstvo se je stoletja razvijalo ob sobivanju s številčno močnejšimi sosedi, ki so imeli svojo oblastno strukturo, še preden so dozoreli v narod. In vsaka oblast je to postala, ker je lahko uveljavila svojo silo in si podredila druge. Tudi cela ljudstva. Sila prisile je bila sprva samo – vojska. Najbrž ni naroda v Evropi, ki bi imel svoje može in fante v toliko različnih vojskah v istem času, celo na različnih straneh spopadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Naši predniki so znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete: slamnike, peharje in venčke – doužnjeke – ter druge velike in majhne okraske. Danes ponavljamo oddajo o dveh središčih, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: o širšem območju Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in o Lipovcih v Prekmurju, v katerih so izdelovali doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naši predniki so znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete: slamnike, peharje in venčke – doužnjeke – ter druge velike in majhne okraske. Danes ponavljamo oddajo o dveh središčih, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: o širšem območju Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in o Lipovcih v Prekmurju, v katerih so izdelovali doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Gozd je za Slovence več kot samo ekonomska dobrina, ki daje les in zaslužek za življenje. Gozd širi mir, prinaša sprostitev po napornem delu ter zdravilno deluje na telo in duha. Je dom prepletene združbe rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov. Za človeka imajo številna drevesa tudi simbolen pomen. O tem bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje o gozdu in Slovencih. Njen avtor je Ivan Merljak.
Gozd je za Slovence več kot samo ekonomska dobrina, ki daje les in zaslužek za življenje. Gozd širi mir, prinaša sprostitev po napornem delu ter zdravilno deluje na telo in duha. Je dom prepletene združbe rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov. Za človeka imajo številna drevesa tudi simbolen pomen. O tem bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje o gozdu in Slovencih. Njen avtor je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo MID o fenomenu Cerkniškega polja. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje slike pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, ki potem presahne. Ali pa tudi ne. Pač odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izdatno izkoristili prednosti jezera in suhega polja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo MID o fenomenu Cerkniškega polja. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje slike pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, ki potem presahne. Ali pa tudi ne. Pač odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izdatno izkoristili prednosti jezera in suhega polja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte. Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
Zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan je doslej podrobno popisal mednarodno in lokalno ozadje požiga, prežeto z mržnjo vzhajajočega fašizma do vsega slovenskega in slovanskega ter požig in doživetja ljudi, ki so prebivali v hotelskem delu doma. V tej oddaji pa se dotakne vprašanja odškodnin za izgubljeno imetje v požigu Narodnega doma in v divjanju fašistov ob napadih na druge objekte. Z četrto oddajo zaključujemo cikel pripovedi o fašističnem požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu, ki se je zgodil 13. julija 1920.
Kdo smo?
Na vrsti je tretja oddaja iz cikla o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13.julija 1920. V njej zgodovinar dr. Borut Klabjan podrobno popisuje požig, kakor ga je lahko povzel po različnih pisnih virih. Dotakne pa se tudi nasilja nad drugimi slovenskimi domovi v okoliških slovenskih vaseh ter nad ustanovami in objekti, ki so bili povezani s Slovenci v Trstu in predstavniki drugih slovanskih narodov.
Na vrsti je tretja oddaja iz cikla o požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu 13.julija 1920. V njej zgodovinar dr. Borut Klabjan podrobno popisuje požig, kakor ga je lahko povzel po različnih pisnih virih. Dotakne pa se tudi nasilja nad drugimi slovenskimi domovi v okoliških slovenskih vaseh ter nad ustanovami in objekti, ki so bili povezani s Slovenci v Trstu in predstavniki drugih slovanskih narodov.
Kdo smo?
Z današnjo oddajo Mejniki identitete nadaljujemo osvetljevanje okoliščin in razmer, ki so privedle do požiga Narodnega doma v Trstu. Pozornost bomo namenili sarajevskemu atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika princa Ferdinanda, ki je do skrajnosti zaostril že sicer hudo napete odnose med pripadniki različnih narodov v Trstu. Začele so se manifestacije in demonstracije, ki so se pogosto sprevrgle v medsebojno nasilje. Avtor besedila je zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan.
Z današnjo oddajo Mejniki identitete nadaljujemo osvetljevanje okoliščin in razmer, ki so privedle do požiga Narodnega doma v Trstu. Pozornost bomo namenili sarajevskemu atentatu na avstro-ogrskega prestolonaslednika princa Ferdinanda, ki je do skrajnosti zaostril že sicer hudo napete odnose med pripadniki različnih narodov v Trstu. Začele so se manifestacije in demonstracije, ki so se pogosto sprevrgle v medsebojno nasilje. Avtor besedila je zgodovinar prof. dr. Borut Klabjan.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Slovenci smo svojo državo vzpostavili šele desetletje pred koncem 20. stoletja. Prej smo bili formalno državljani drugih držav in moški so v njih "služili vojsko" kot pravimo. Nekoliko zagate nastane pri Slovencih v Kraljevini Jugoslaviji in po vojni v SFRJ. A ti državni tvorbi sta bili dejansko le napol tudi slovenski, vsaj z vidika slovenskih vojakov, ki so poslušali povelja v tujem jeziku in povečini tujih častnikov. Taka je bila praksa že stoletja, še najbolj pa se je razmahnila prav v 20.stoletju, ko so bili Slovenci vojaki tujih vojska. Sogovornik v oddaji Ivana Merljaka je bil zgodovinar prof.dr. Branko Marušič.
Slovenci smo svojo državo vzpostavili šele desetletje pred koncem 20. stoletja. Prej smo bili formalno državljani drugih držav in moški so v njih "služili vojsko" kot pravimo. Nekoliko zagate nastane pri Slovencih v Kraljevini Jugoslaviji in po vojni v SFRJ. A ti državni tvorbi sta bili dejansko le napol tudi slovenski, vsaj z vidika slovenskih vojakov, ki so poslušali povelja v tujem jeziku in povečini tujih častnikov. Taka je bila praksa že stoletja, še najbolj pa se je razmahnila prav v 20.stoletju, ko so bili Slovenci vojaki tujih vojska. Sogovornik v oddaji Ivana Merljaka je bil zgodovinar prof.dr. Branko Marušič.
Kdo smo?
Tokratno oddajo namenjamo škofu Antonu Martinu Slomšku in njegovi vlogi za prenos sedeža lavantinske škofje iz St. Andraža na Koroškem v Maribor. Gost oddaje je prof. dr. Vincenc Rajšp, vodja Slovenskega inštituta na Dunaju.
Tokratno oddajo namenjamo škofu Antonu Martinu Slomšku in njegovi vlogi za prenos sedeža lavantinske škofje iz St. Andraža na Koroškem v Maribor. Gost oddaje je prof. dr. Vincenc Rajšp, vodja Slovenskega inštituta na Dunaju.
Kdo smo?
Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let Koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali. Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje se še vedno odvija na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.
Za zamejske Slovence je leto 2020 posebno. Sto let Koroškega plebiscita, 75 let od konca druge svetovne vojne, 65 let veljavnosti tako imenovane Avstrijske državne pogodbe, stota obletnica požiga narodnega doma. Obletnice so izjemna priložnost, da se slovenska zamejska kulturna društva predstavijo italijanski, avstrijski in seveda zamejski javnosti, a zaradi koronavirusa je veliko prireditev odpadlo ali bilo prestavljenih. Na drugi strani je v poletne projekte vključenih veliko otrok, za katere zdaj ni jasno, ali bodo sploh potekali. Avstrijska in italijanska kulturna društva so rešitev našla v delovanju na spletu, a glavno kulturno življenje se še vedno odvija na prireditvah v živo. Te bodo v prihodnjih mesecih močno omejene, kar delovanje zamejske kulture postavlja v težaven položaj. Kako bo nova prihodnost, ki počasi postaja sedanjost, vplivala na delovanje slovenskih zamejskih kulturnih društev, se v skupni oddaji Radia Slovenija, RAI Trst in ORF Celovec pogovarjamo z Zalko Kelih-Olip iz Krščanske kulturne zveze v Celovcu, predsednico Zveze slovenskih kulturnih društev Živko Persi v Opčinah pri Trstu in poslovodjem Slovenske prosvetne zveze Mitjem Rovškom v Celovcu.
Kdo smo?
V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V današnji oddaji Mejniki identitete bomo govorili o fenomenu cerkniškega polja s presihajočim jezerom. O tem smo se pogovarjali z mag. Slavkom Polakom, biologom in kustosom pri Notranjskem muzeju v Postojni, Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Oglarstvo na Slovenskem sega že v predantični čas. V železni dobi se je dodobra uveljavilo, saj so oglje potrebovali za pridobivanje železa. V poznem srednjem veku, ko so začeli že tržno pridobivati železo, pa se je oglarstvo močno razmahnilo (ponovitev oddaje).
Oglarstvo na Slovenskem sega že v predantični čas. V železni dobi se je dodobra uveljavilo, saj so oglje potrebovali za pridobivanje železa. V poznem srednjem veku, ko so začeli že tržno pridobivati železo, pa se je oglarstvo močno razmahnilo (ponovitev oddaje).
Kdo smo?
V eni prejšnjih oddaj smo preučili splavarstvo na Dravi. Reka Savinja pa je veliko bolj divja reka od Drave in je zahtevala precej več spretnosti v ozki dolini, dokler se ta ni odprla v ravnini. Danes si skoraj ne moremo zamisliti, da je med obema vojnama po Savinji na jug plulo po več kot 4.000 flosov na leto (ponovitev oddaje).
V eni prejšnjih oddaj smo preučili splavarstvo na Dravi. Reka Savinja pa je veliko bolj divja reka od Drave in je zahtevala precej več spretnosti v ozki dolini, dokler se ta ni odprla v ravnini. Danes si skoraj ne moremo zamisliti, da je med obema vojnama po Savinji na jug plulo po več kot 4.000 flosov na leto (ponovitev oddaje).
Kdo smo?
V Gančanih v Prekmurju so pred 101. letom postavili prvi Gančki majoš oziroma gančanski mlaj. Ta običaj izvedejo vsakega 30. aprila, dan pred prvim majem. Mladi dekleta in fantje, ki v tekočem letu dopolnijo 18. let, tako imenovani ''lejtniki'', posekajo in s papirnatim trakovi in cvetovi okrasijo velik smrekov vrh. Tega potem nosijo po vasi do kraja, kjer ga dvignejo na mlaj. Prvič so majoša dvignili v zahvalo Materi božji, ker so se fantje živi vrnili iz prve svetovne vojne. Sočasno je bil velik izraz pripadnosti slovenstvu in so ga postavili v kljubovanje madžarski oblasti, ki Slovencev ni priznavala. Štiri mesece pozneje je bilo Prekmurje priključeno slovenskemu ozemlju v tedanji kraljevini Jugoslaviji... Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V Gančanih v Prekmurju so pred 101. letom postavili prvi Gančki majoš oziroma gančanski mlaj. Ta običaj izvedejo vsakega 30. aprila, dan pred prvim majem. Mladi dekleta in fantje, ki v tekočem letu dopolnijo 18. let, tako imenovani ''lejtniki'', posekajo in s papirnatim trakovi in cvetovi okrasijo velik smrekov vrh. Tega potem nosijo po vasi do kraja, kjer ga dvignejo na mlaj. Prvič so majoša dvignili v zahvalo Materi božji, ker so se fantje živi vrnili iz prve svetovne vojne. Sočasno je bil velik izraz pripadnosti slovenstvu in so ga postavili v kljubovanje madžarski oblasti, ki Slovencev ni priznavala. Štiri mesece pozneje je bilo Prekmurje priključeno slovenskemu ozemlju v tedanji kraljevini Jugoslaviji... Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Po reki Dravi je do zgraditve cest potekala pomembna transportna vodna pot že od zgodnjega srednjega veka. Pozneje pa so po njej splavljali les iz pohorskih gozdov na jug do Save in Donave in naprej vse do Črnega morja. Skozi čas se je razvila posebna kultura splavarstva – flosarstvo. Posel je bil finančno donosen in je podžigal avanturistični duh flosarjev.
Po reki Dravi je do zgraditve cest potekala pomembna transportna vodna pot že od zgodnjega srednjega veka. Pozneje pa so po njej splavljali les iz pohorskih gozdov na jug do Save in Donave in naprej vse do Črnega morja. Skozi čas se je razvila posebna kultura splavarstva – flosarstvo. Posel je bil finančno donosen in je podžigal avanturistični duh flosarjev.
Kdo smo?
Na sporedu je ponovitev oddaje Mejniki identitete o Academii operosorum Labacensium, ki so jo pred tremi stoletji ustanovili tedanji ljubljanski intelektualci. Njena dejavnost se je kmalu razširila na skoraj vsa področja tedanje znanosti in umetnosti. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Na sporedu je ponovitev oddaje Mejniki identitete o Academii operosorum Labacensium, ki so jo pred tremi stoletji ustanovili tedanji ljubljanski intelektualci. Njena dejavnost se je kmalu razširila na skoraj vsa področja tedanje znanosti in umetnosti. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Danes, v velikem tednu, ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasijonu. Slovenci nismo številčno velik narod, naša veličina je v bogastvu kulturne dediščine. Med bisere baročne kulture sodi tudi Škofjeloški pasijon, enkraten v svoji pisani besedi in izvedbi. Njegov veličasten pomen potrjuje tudi vpis na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes, v velikem tednu, ponavljamo oddajo o Škofjeloškem pasijonu. Slovenci nismo številčno velik narod, naša veličina je v bogastvu kulturne dediščine. Med bisere baročne kulture sodi tudi Škofjeloški pasijon, enkraten v svoji pisani besedi in izvedbi. Njegov veličasten pomen potrjuje tudi vpis na seznam Unescove nesnovne kulturne dediščine. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Barok je umetnostni slog, ki je močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije, ki je kot reakcija na protestantizem potekal po vsem Habsburškem cesarstvu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Barok je umetnostni slog, ki je močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije, ki je kot reakcija na protestantizem potekal po vsem Habsburškem cesarstvu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Danes ponavljamo prvo oddajo o vodah na Slovenskem iz cikla Mejniki identitete. Slovenija je v marsičem poseben prostor v geografskem, pa tudi zgodovinskem in kulturnem pogledu. Eden močnih, a danes za večino najbrž nerazumljenih elementov naše identitete so tudi slovenske vode: potoki, reke, jezera, močvirja in morje. O njih smo se pogovarjali z geografom dr. Mitjem Bricljem, ki se vse svoje poklicno življenje ukvarja z vodami. Na ministrstvu za okolje je odgovoren za uresničevanje mednarodnih pogodb na področju voda in je tudi predsednik slovenskih komisij za sodelovanje s sosednjimi državami na področju voda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo prvo oddajo o vodah na Slovenskem iz cikla Mejniki identitete. Slovenija je v marsičem poseben prostor v geografskem, pa tudi zgodovinskem in kulturnem pogledu. Eden močnih, a danes za večino najbrž nerazumljenih elementov naše identitete so tudi slovenske vode: potoki, reke, jezera, močvirja in morje. O njih smo se pogovarjali z geografom dr. Mitjem Bricljem, ki se vse svoje poklicno življenje ukvarja z vodami. Na ministrstvu za okolje je odgovoren za uresničevanje mednarodnih pogodb na področju voda in je tudi predsednik slovenskih komisij za sodelovanje s sosednjimi državami na področju voda. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti... V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Druga oddaja o gozdu kot identiteti našega naroda nosi naslov Gozd in Slovenci. Že naši predniki so bili na gozd močno navezani, a ne samo zaradi gospodarskega pomena, ki ga ima, marveč tudi čustveno in duhovno. Gozd sprošča, blagodejno pomirja, osrečuje in tudi zdravi. Posamezna drevesa radi poosebljamo in jim pripisujemo človeške lastnosti... V oddaji se je avtor Ivan Merljak pogovarjal s prof.dr. Robertom Brusom, rednim profesorjem na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Kdo smo?
Slovenci smo na gozd močno navezani v gmotnem in čustvenem pogledu. Slovenski gozd prekriva skoraj dve tretjini ozemlja in je vedno v naši bližini. Daje nam kisik in čisto pitno vodo. Je prostor za rekreacijo, nabiranje gob in gozdnih sadežev. Že od davnih časov je tudi ekonomski prostor. Vedno je dajal les za kurjavo in ogrevanje, bil je vir gradbenega materiala za pripravo bivališč ter uporabnih in okrasnih predmetov. S krčenjem gozdov so predniki pridobivali zemljo za poljedelstvo. V slovenskih gozdovih uspeva skoraj tisoč rastlinskih vrst, med njimi več kot 70 drevesnih. Gozd je dom ptic, divjih živali, dvoživk in plazilcev, ščiti pred erozijo in plazovi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Slovenci smo na gozd močno navezani v gmotnem in čustvenem pogledu. Slovenski gozd prekriva skoraj dve tretjini ozemlja in je vedno v naši bližini. Daje nam kisik in čisto pitno vodo. Je prostor za rekreacijo, nabiranje gob in gozdnih sadežev. Že od davnih časov je tudi ekonomski prostor. Vedno je dajal les za kurjavo in ogrevanje, bil je vir gradbenega materiala za pripravo bivališč ter uporabnih in okrasnih predmetov. S krčenjem gozdov so predniki pridobivali zemljo za poljedelstvo. V slovenskih gozdovih uspeva skoraj tisoč rastlinskih vrst, med njimi več kot 70 drevesnih. Gozd je dom ptic, divjih živali, dvoživk in plazilcev, ščiti pred erozijo in plazovi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame izdelovali uporabne stvari, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in Prekmurje; v Lipovcih v okolici Beltincev so izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Naši predniki so vse do pred nekaj desetletji znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame izdelovali uporabne stvari, na primer slamnike, peharje in podobno, ali pa okrasne predmete, venčke - doužnjeke - ter druge velike in majhne okraske. Na Slovenskem sta dve taki središči, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: širše območje Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in Prekmurje; v Lipovcih v okolici Beltincev so izdelovali okrasne doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Oglarstvo na Slovenskem se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka hkrati z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Dodobra se je oglarstvo razmahnilo v 16. stoletju in doseglo vrh proti koncu 19. stoletja. Tedaj so spoznali, da so zaradi oglarjenja kar precej opustošili slovenske gozdove, hkrati pa so začeli v plavžih namesto oglja kuriti premog in koks. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Je pa oglarjenje danes povsod dobro obiskana etnološka prireditev in turistična zanimivost.
Oglarstvo na Slovenskem se je začelo naglo širiti proti koncu srednjega veka hkrati z rastjo fužinarstva in kovaštva. Brez oglja namreč niso mogli pridobivati železa in ga kovati v jeklo. Dodobra se je oglarstvo razmahnilo v 16. stoletju in doseglo vrh proti koncu 19. stoletja. Tedaj so spoznali, da so zaradi oglarjenja kar precej opustošili slovenske gozdove, hkrati pa so začeli v plavžih namesto oglja kuriti premog in koks. Danes oglarstvo nima več pravega gospodarskega pomena, saj oglje po večini uporabljamo samo še za žar in druge zasebne namene. Je pa oglarjenje danes povsod dobro obiskana etnološka prireditev in turistična zanimivost.
Kdo smo?
Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelomu v novi vek. Strm vzpon tehnologije in kakovosti je kljub občasnim krizam opazen vse do danes.
Na slovenskem ozemlju ima železarstvo že zelo dolgo tradicijo. Že v prazgodovini so prebivalci v preprostih pečeh žgali rudo in pridobivali železo. S selitvami ljudstev v sedmem stoletju so načine pridobivanja železa posodobili. Še zlasti je to vidno v srednjem veku, ko nastajajo prve fužine in pozneje plavži in ko oblast že ureja rudarjenje in železarstvo samo. Nov zagon dobi železarstvo na prelomu v novi vek. Strm vzpon tehnologije in kakovosti je kljub občasnim krizam opazen vse do danes.
Kdo smo?
Barok je umetnostni slog, ki je zelo močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije slovenskih in drugih dežel tedanjega Habsburškega cesarstva. Zato je barok presegel zgolj umetniške sloge...
Barok je umetnostni slog, ki je zelo močno zaznamoval slovenski prostor na vseh področjih umetnosti. Povezan je s procesom rekatolizacije slovenskih in drugih dežel tedanjega Habsburškega cesarstva. Zato je barok presegel zgolj umetniške sloge...
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je bil zagotovo eden pomembnejših mož 17. stoletja na Slovenskem. Imel je tudi velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev in umetnikov. Kot polihistor je imel bogato znanje in njegova Slava vojvodine Kranjske je zvest prikaz življenja tedanje dobe. Njegovo raziskovanje presihajočega Cerkniškega jezera pa je poneslo slavo našega prostora in njega samega v svet. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani že od sredine oktobra poteka razstava z naslovom „Knjižnica barona Žige Zoisa - središče razsvetljenske kulture na Slovenskem“. Žiga Zois pl. Edelstein je bil vodilni gospodarstvenik 18. stoletja na Slovenskem, lastnik mnogih rudnikov železove rude in fužin, več posestev in gozdov, mineralog, predvsem pa osrednja oseba razsvetljenskega gibanja in mecen. Imel je bogato knjižnico in pri njem so se v „Zoisovem krožku“ zbirali vodilni predstavniki slovenskega razsvetljenstva: Japelj, Kopitar, Linhart, Vodnik, Kumerdej in drugi. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje o Žigi Zoisu, ki se je vse življenje zavzemal za uveljavljanje slovenskega jezika in kulture. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete, posvečeno slovenskim deželam v obdobju habsburške monarhije. Mi Slovenci smo bili v zgodovini vedno razdeljeni med različne upravne dele, ki so bili nenehno pod oblastjo tujcev. Kljub temu so se naši predniki zavedali skupne pripadnosti, jezika in kulture. Morda jih ravno razdelitev na različne dežele spodbuja k iskanju poti k združitvi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Splavarstvo ali flosarstvo na reki Savinji se je pojavilo sredi 15.stoletja, se hitro širilo in v 18. stoletju postalo najmočnejša gospodarska dejavnost Zgornje Savinjske doline. Tak status je ohranilo vse do zamrtja flosarstva v drugi svetovni vojni in tik po njej. Gospodarsko razsežnost splavarstva na Savinji potrjujejo podatki, da je med obema vojnama skozi Celje vsako leto plulo več kot 4.000 savinjskih splavov. Flosarstvo je tedaj pomenilo bogat zaslužek za vse, od gozdarjev, tesarjev, žagarjev, do lesnih trgovcev in flosarjev samih. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Ob koncu prejšnjega leta smo počastili stoto obletnico rojstva prvega med slovenskimi filmskimi režiserji prve povojne generacije – Franceta Štiglica. Pri vseh filmih v prvih dvajsetih letih Štigličevega ustvarjanja je bil njegov tesni sodelavec tudi filmski snemalec Ivo Belec, ki se v oddaji spominja sodelovanja z velikim režiserjem.
Kdo smo?
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Ljubezni do domovine ni mogoče zaukazati. Nosimo jo v srcu, ali je preprosto nimamo. Slovenci, ki so okusili tujino, to najlažje razumejo. Danes ponavljamo oddajo, v kateri smo k razmisleku o domovini povabili upokojenega polkovnika slovenske vojske Miha Butaro, ki je že kot otrok skusil tujino. Ljubezen do domovine je dobil že z ljubeznijo mame in očeta. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Božič je eden največjih krščanskih praznikov in tako tudi del kulturne identitete našega naroda. Rodovi prednikov so s češčenjem Svete družine utrjevali medsebojne odnose in občutek pripadnosti. Žal pripadniki nekaterih poklicev v skrbi za druge božiča ne morejo praznovati doma. Tako je tudi s slovenskimi vojaki na mirovnih misijah. Z njihovim vikarjem se je pogovarjal Ivan Merljak. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje!
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Tokrat ponavljamo oddajo o generalu Rudolfu Maistru. BIl je velik Sloevnec, karizmatična osebnost, ki je povezovala sonarodnjake v občutljivem času ob razpadu Avstro-ogrske. Postal je prvi general slovenske vojske in z njo potisnil slovensko mejo skoraj ob rob slovenskega etničnega ozemlja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.
Kdo smo?
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Rodil se je v Zagorici pri Dolskem in šolal se je na znameniti ljubljanski jezuitski šoli. Sprva je delal kot inženir pri slovenskih rek, a pravo kariero je naredil kot topničar habsburške vojske. Avtor oddaje je Ivan Merljak, pogovarjal se je z prof. dr. Stanislavom Južničem.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.
Kdo smo?
Prihodnji teden se bomo zavedni Slovenci in ljubitelji gora spomnili obletnice rojstva Jakoba Aljaža, slovenskega katoliškega duhovnika in skladatelja, ki je bržkone najbolj zaslužen mož, da so v kritičnem obdobju avstro-ogrske monarhije naše gore ostale - slovenske. Nemško meščanstvo v Ljubljani, Kranju in po drugih mestih je imelo v zadnjih desetletjih habsburškega cesarstva veliko več ekonomske moči kot Slovenci, toda naši predniki so imeli več srčne moči in zagnanosti. Eden najbolj srčnih mož, ki je s svojimi dejanji za venomer utrdil slovenskost naših gora in Triglav kot sveto goro Slovencev, je bil prav dovški župnik Jakob Aljaž.
Prihodnji teden se bomo zavedni Slovenci in ljubitelji gora spomnili obletnice rojstva Jakoba Aljaža, slovenskega katoliškega duhovnika in skladatelja, ki je bržkone najbolj zaslužen mož, da so v kritičnem obdobju avstro-ogrske monarhije naše gore ostale - slovenske. Nemško meščanstvo v Ljubljani, Kranju in po drugih mestih je imelo v zadnjih desetletjih habsburškega cesarstva veliko več ekonomske moči kot Slovenci, toda naši predniki so imeli več srčne moči in zagnanosti. Eden najbolj srčnih mož, ki je s svojimi dejanji za venomer utrdil slovenskost naših gora in Triglav kot sveto goro Slovencev, je bil prav dovški župnik Jakob Aljaž.
Kdo smo?
S PROTIREFORMACIJO PO EVROPI JE SKUŠALA KATOLIŠKA CERKEV SPET PRIDOBITI OZEMLJA IN VERNIKE, KODER SE JE PREJ ŠIRIL PROTESTANTIZEM. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
S PROTIREFORMACIJO PO EVROPI JE SKUŠALA KATOLIŠKA CERKEV SPET PRIDOBITI OZEMLJA IN VERNIKE, KODER SE JE PREJ ŠIRIL PROTESTANTIZEM. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
Kdo smo?
Na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski Cerkvi, je Katoliška Cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška Cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, koder se je prej razširilo reformacijsko gibanje.
Na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski Cerkvi, je Katoliška Cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška Cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, koder se je prej razširilo reformacijsko gibanje.
Kdo smo?
O SVOJIH SPOMINIH NA PIONIRJA SLOVENSKJEGA FILMA, REŽISERJA FRANCETA ŠTIGLICA, GOVORI FILMSKI SNEMALEC IVO BELEC, KI JE S ŠTIGLICEM SODELOVAL V VSEH NJEGOVIH FILMIH, POSNETIH V PRVIH DVEH DESETLETJIH REŽISERJEVEGA DELA.
O SVOJIH SPOMINIH NA PIONIRJA SLOVENSKJEGA FILMA, REŽISERJA FRANCETA ŠTIGLICA, GOVORI FILMSKI SNEMALEC IVO BELEC, KI JE S ŠTIGLICEM SODELOVAL V VSEH NJEGOVIH FILMIH, POSNETIH V PRVIH DVEH DESETLETJIH REŽISERJEVEGA DELA.
Kdo smo?
SLOVENCI SMO BILI V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE RAZDELJENI NA VEČ DEŽEL JE BILO TO OVIRA A PREDNOST?
SLOVENCI SMO BILI V ČASU HABSBURŠKE MONARHIJE RAZDELJENI NA VEČ DEŽEL JE BILO TO OVIRA A PREDNOST?
Kdo smo?
O FILMSKEM REŽISERJU FRANCETU ŠTIGLICU, PIONIRJU SLOVENSKEAG POVOJNEGA IGRANEGA FILMA V ODDAJI GOVORI NJEGOV SIN TUGO ŠTIGLIC, KI JE ŠEL PO OČETOVIH STOPINJAH. NAJPREJ JE KOT 10 LETNI DEČEK NASTOPIL V FILMU DOLINA MIRU, POZNJE JE KOT MLADENIČ SODELOVAL Z OČETOM KOT ASISTENT REŽIJE, NAPOSLED SE JE TUDI SAM ZAPISAL REŽIJI FILMO.
O FILMSKEM REŽISERJU FRANCETU ŠTIGLICU, PIONIRJU SLOVENSKEAG POVOJNEGA IGRANEGA FILMA V ODDAJI GOVORI NJEGOV SIN TUGO ŠTIGLIC, KI JE ŠEL PO OČETOVIH STOPINJAH. NAJPREJ JE KOT 10 LETNI DEČEK NASTOPIL V FILMU DOLINA MIRU, POZNJE JE KOT MLADENIČ SODELOVAL Z OČETOM KOT ASISTENT REŽIJE, NAPOSLED SE JE TUDI SAM ZAPISAL REŽIJI FILMO.
Kdo smo?
V PRIPRAVAH NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE SO SE ZBRALI NEKATERI SLOVNSKI INTELETUALCI, PUBLICISTI, UNIVERTITETNI PROFESORJI, PRAVNIKI... IN SESTAVILI MAJNIŠKO DEKLARACIJO, V KATERI SO ZAPISALI ZAHTEVE O TEM, V KATERI IN KAKŠNI DRŽAVI ŽELIMO SLOVENCI ŽIVETI.
V PRIPRAVAH NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE SO SE ZBRALI NEKATERI SLOVNSKI INTELETUALCI, PUBLICISTI, UNIVERTITETNI PROFESORJI, PRAVNIKI... IN SESTAVILI MAJNIŠKO DEKLARACIJO, V KATERI SO ZAPISALI ZAHTEVE O TEM, V KATERI IN KAKŠNI DRŽAVI ŽELIMO SLOVENCI ŽIVETI.
Kdo smo?
Peter Pavel Glavar je bil slovenki duhovnik, čebelar, gospodarstvenik in predvsem ljudski dobrotnik ter učitelj čeblarstva, živinoreje in kmetijstva na Kranjskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Peter Pavel Glavar je bil slovenki duhovnik, čebelar, gospodarstvenik in predvsem ljudski dobrotnik ter učitelj čeblarstva, živinoreje in kmetijstva na Kranjskem. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
ODDAJA MEJNIKI IDENTITETE TOKRAT GOVORI O STOLETNEM OBČIAJU V VASI GANČANI V OBČINI BELTINCI V PREKMURJU, IMENOVANEM ''GANČKI MAJOŠ''. IZVPORNO GRE ZA VERSKO POBOŽNOST, KO SE JE SKUPINICA FANTOV IZ TE VASI ZADNJEGA APRILA 1919 S POSTAVITVIJO MLAJA - MAJOŠA- HOTELA ZAHVALITI MATERI BOŽJI, DEVICI MARIJI, KER JIH JE OBVAROVALA NAJHUJŠEGA IN SO SE ZDRAVI VRNILI IZ PRVE SVETOVNE VOJNE. PRVO LETO SO TO STORILI NA SKRIVNEM, SAJ JE BILA VAS ŠE POD MADŽARSKO OBLASTJO, KI JE HUDO PRITISKALA NA SLOVENCE IN JIM PREPREČEVALA GOVORITI IN SE KAKOR KOLI JAVNO IZREKATI ZA SLOVENCE. JESENI TEGA LETA PA JE PREKMURJE PRIŠLO POD OKRILJE MATIČNE DOMOVINE OZRIOMA NOVE OBLAST I- KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. IN KMALU JE DVIGOVANJE MLAJA, MAJOŠA, POSTALO JAVNO IN TRADICIONALNO, SE VSE BOLJ RAZVIJALO IN TUDI PRIDOBIVALO ZNAČAJ SVOJEVRSTNE INICIACIJE MLADIH OSEMNAJSTLETNIKOV, PRAVIJO JIM ''LEJTNIKI'', OZIROMA VKLJUČITVE V SVET ODRASLIH. IN TA INICIACIJA JE POVEZANA S HUDIM NAPOROM PRIPRVALJANJA VRHA MLAJA, VRIJA, NOŠNJE LE TEGA PO VASI TER SPAJANJE VRIJA IN DEBLA SAMEGA IN DVIGOVANJE MLAJA NA VAŠKEM IGRIŠČU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Kdo smo?
Oddaja govori o dramatični poti slike Svetogorske Matere božje, ki so jo ukradli fašisti in je po dolgih zapletih in letih ter po diplomatskem posredovanju vendarle prispela nazaj v baziliko na Sveti gori.
Oddaja govori o dramatični poti slike Svetogorske Matere božje, ki so jo ukradli fašisti in je po dolgih zapletih in letih ter po diplomatskem posredovanju vendarle prispela nazaj v baziliko na Sveti gori.
Kdo smo?
Oddaja govori o čarovniških procesih v evropi, ša zlasti na Slovenskem. Ti si se razmahnili na začetku novega veka in pomenijo črn madež zgodovine, seveda gledano z današnjimi odčmi. Razsvetljena cesarica Marija Terezija je čarovniške procese prepovedala, a duh je ostal. Kar pomnimo se stalinistilčnih in udbaških procesov v 20 stoletju, ko so obasti z mučenji izsilile priznanje nedolžnih ljudi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Oddaja govori o čarovniških procesih v evropi, ša zlasti na Slovenskem. Ti si se razmahnili na začetku novega veka in pomenijo črn madež zgodovine, seveda gledano z današnjimi odčmi. Razsvetljena cesarica Marija Terezija je čarovniške procese prepovedala, a duh je ostal. Kar pomnimo se stalinistilčnih in udbaških procesov v 20 stoletju, ko so obasti z mučenji izsilile priznanje nedolžnih ljudi. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
Skupina ljubljanskih intelektualcev je po italijanskem vzoru pred dobimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Sprva je delovala na področju prava, teologije in zdravstva, a so jo kmalu razširili, tudi na druga področja arhitekture, likovne in glasbene umetnosti.
Skupina ljubljanskih intelektualcev je po italijanskem vzoru pred dobimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Sprva je delovala na področju prava, teologije in zdravstva, a so jo kmalu razširili, tudi na druga področja arhitekture, likovne in glasbene umetnosti.
Kdo smo?
Škofjeloški pasijon: oddaja govori o veličini in pomenu Škofjeloškega pasijona za naš narod. Pred 300 leti je nastajal na podlagi starejših izkušenj pri pripravi spokornh procesij, a se je razvil do popolnosti. Pasijon je v verzih zapisal pater Romuald oz. Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in bil bržkone tudi prvi med ražiserji pasijona v prvih leih uprizarjanja. Teadj so v prireditev vključili meščane in vaščane okoliških vasi, kar okrog 300 je bilo vseh nastopajočih. Danes je Škofjeloški poasijon vpisan v seznam nesnovne kolutrne dediščine UNESCA. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Škofjeloški pasijon: oddaja govori o veličini in pomenu Škofjeloškega pasijona za naš narod. Pred 300 leti je nastajal na podlagi starejših izkušenj pri pripravi spokornh procesij, a se je razvil do popolnosti. Pasijon je v verzih zapisal pater Romuald oz. Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in bil bržkone tudi prvi med ražiserji pasijona v prvih leih uprizarjanja. Teadj so v prireditev vključili meščane in vaščane okoliških vasi, kar okrog 300 je bilo vseh nastopajočih. Danes je Škofjeloški poasijon vpisan v seznam nesnovne kolutrne dediščine UNESCA. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
ODDAJA GOVORI O BARONU ŽIGI ZOISU, GOPODARSTVENIKU, POSESTNIKU, GEOLOGU, LASTNIKU RUDNIKOV IN FUŽIN IN MECENU. žIGA ZOIS JE VODIL TAKO IMENOVANI ZOISOV KROŽEK, V KATEREM SO SE NA NJEGOVEM DOMU, V PALAČI NA BREGU LJUBLJANICE ZBIRALI SLOVENSKI INTELETUALCI TEDANJE DOBE. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
ODDAJA GOVORI O BARONU ŽIGI ZOISU, GOPODARSTVENIKU, POSESTNIKU, GEOLOGU, LASTNIKU RUDNIKOV IN FUŽIN IN MECENU. žIGA ZOIS JE VODIL TAKO IMENOVANI ZOISOV KROŽEK, V KATEREM SO SE NA NJEGOVEM DOMU, V PALAČI NA BREGU LJUBLJANICE ZBIRALI SLOVENSKI INTELETUALCI TEDANJE DOBE. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK
Kdo smo?
Barok na Slovenskem je vztočno povezan z rekatolizacijo slovenskih dežel. Podobno se je zgodilo tudi v drugih deželah Habsburškega cesarstva, zato je barok presegal zgolj umetniške sloge.
Barok na Slovenskem je vztočno povezan z rekatolizacijo slovenskih dežel. Podobno se je zgodilo tudi v drugih deželah Habsburškega cesarstva, zato je barok presegal zgolj umetniške sloge.
Kdo smo?
Janez Vajkard Valvasor je bil polihistor, ki je imel velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev. Njegovo najpomembenjše delo je Slava Vojvodine Kranjske kot veren prikaz življenja tedanje dobe.
Janez Vajkard Valvasor je bil polihistor, ki je imel velik vpliv na poznejše rodove slovenskih izobražencev. Njegovo najpomembenjše delo je Slava Vojvodine Kranjske kot veren prikaz življenja tedanje dobe.
Kdo smo?
oddaja govori o pomenu in vlogi jezuitov v procesu rekatolizacije kranjske dežele in o uveljavitvi šolske izobrazbe tudi med kmečkim prebivalstvom
oddaja govori o pomenu in vlogi jezuitov v procesu rekatolizacije kranjske dežele in o uveljavitvi šolske izobrazbe tudi med kmečkim prebivalstvom
Kdo smo?
V minuli oddaji smo preučili razmah protestantizma na Slovenskem, v tej pa se posvečamo protreformaciji. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.
V minuli oddaji smo preučili razmah protestantizma na Slovenskem, v tej pa se posvečamo protreformaciji. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.
Kdo smo?
ODDAJA GOVORI O ŠIRJENJU PROTESTANTIZMA NA SLOVENSKEM, KI SE JE ZAČELO ŽE PRED TRUBARJEM, A JE Z NJIM DOSEGLO VRH. TO JE PRVI DEL ODDAJE, DRUGI BO O PROTIREFOIRMACIJI. AVTOR ODDAJE JE IVANA MERLJAK.
ODDAJA GOVORI O ŠIRJENJU PROTESTANTIZMA NA SLOVENSKEM, KI SE JE ZAČELO ŽE PRED TRUBARJEM, A JE Z NJIM DOSEGLO VRH. TO JE PRVI DEL ODDAJE, DRUGI BO O PROTIREFOIRMACIJI. AVTOR ODDAJE JE IVANA MERLJAK.
Kdo smo?
Črni bratje je resnična zgodba o skupini mladih slovenskih srednješolcih v času fašizma v Gorici, ki so se odločili upreti fašističnemu raznarodovanju.
Črni bratje je resnična zgodba o skupini mladih slovenskih srednješolcih v času fašizma v Gorici, ki so se odločili upreti fašističnemu raznarodovanju.
Kdo smo?
Ob odsotnosti posvetne inteligence so se slovenski duhovniki v času fašizma na Primorskem organizirali v posebno organizacijo, ki se je fašizmu upirala tako, da je mlade Slovence učila narodove kulture in knjižnega jezika. Sprva je bila to javna, nato pa tajna organizacija duhovnikov.
Ob odsotnosti posvetne inteligence so se slovenski duhovniki v času fašizma na Primorskem organizirali v posebno organizacijo, ki se je fašizmu upirala tako, da je mlade Slovence učila narodove kulture in knjižnega jezika. Sprva je bila to javna, nato pa tajna organizacija duhovnikov.
Kdo smo?
Oddaja govori o odnosu med trigrovci in partijo v časui NOB na Primorskem. Tigrovci so se množično vključili v NOB, a so bili trn v peti komunistom, ker so poudarjali narodno, ne pa revolucionarno noto boja za osvoboditev.
Oddaja govori o odnosu med trigrovci in partijo v časui NOB na Primorskem. Tigrovci so se množično vključili v NOB, a so bili trn v peti komunistom, ker so poudarjali narodno, ne pa revolucionarno noto boja za osvoboditev.
Kdo smo?
ARTIJA IN TIGROVCI_ ODDAJA IZ SERIJE MEJNIKI IDENTITETE GOVORI O TEM, KAKO SE JE PARTIJA MED NOB ZNEBILA VSEH VODILNIH TIGORVCEV, KI SO BILI PRVI NOSILCI OBOREŽENEGA ODPORA NA PRIMORSKEM IN AKTIVNI BORCI IX. KORPUSA. VODILNI TIGROVCI SO SKORAJ VSI IZGINILI ALI UMRLI V ČUDNIH OKOLIŠČINAH. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK-
ARTIJA IN TIGROVCI_ ODDAJA IZ SERIJE MEJNIKI IDENTITETE GOVORI O TEM, KAKO SE JE PARTIJA MED NOB ZNEBILA VSEH VODILNIH TIGORVCEV, KI SO BILI PRVI NOSILCI OBOREŽENEGA ODPORA NA PRIMORSKEM IN AKTIVNI BORCI IX. KORPUSA. VODILNI TIGROVCI SO SKORAJ VSI IZGINILI ALI UMRLI V ČUDNIH OKOLIŠČINAH. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK-
Kdo smo?
EMILIJA SOKLIČ EMILLY JE NEDAVNO PRAZNOVALA STOTO OBLETNICO ROJSTVA. VSE SVOJE ŽIVLJENJE IN POSVETILA STRASTNEMU RAZISKOVANJU NA PODROČJU ELEKTORTEHNIKE IN ELEKTRONIKE. BILA JE DESNA ROKA IN TESNA SODELAVKA ZVOKOVNEGAM MOJSTRA IN IZNAJDITELJA RUDIJA OMOTE TER TUDI ENA OD PIONIRK SLOVENSKEGA FUILMA IN PROFESORICA NA PRVI SLOVENSKI FIILMSKI ŠOLI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
EMILIJA SOKLIČ EMILLY JE NEDAVNO PRAZNOVALA STOTO OBLETNICO ROJSTVA. VSE SVOJE ŽIVLJENJE IN POSVETILA STRASTNEMU RAZISKOVANJU NA PODROČJU ELEKTORTEHNIKE IN ELEKTRONIKE. BILA JE DESNA ROKA IN TESNA SODELAVKA ZVOKOVNEGAM MOJSTRA IN IZNAJDITELJA RUDIJA OMOTE TER TUDI ENA OD PIONIRK SLOVENSKEGA FUILMA IN PROFESORICA NA PRVI SLOVENSKI FIILMSKI ŠOLI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Kdo smo?
Stoletnica Emilija Soklič je strokovnjakinja na področju elektrotehnike in je sodelovala s pokojnim iznajditeljem Rudijem Omoto že pri prvih poskusih zvočnega filma na Slovenskem. Pozneje je bila vodja tehnične baze pri Triglav filmu in Viba filmu.
Stoletnica Emilija Soklič je strokovnjakinja na področju elektrotehnike in je sodelovala s pokojnim iznajditeljem Rudijem Omoto že pri prvih poskusih zvočnega filma na Slovenskem. Pozneje je bila vodja tehnične baze pri Triglav filmu in Viba filmu.
Kdo smo?
ODDAJA GOVORI O TEM, KAKO SLOVENSKIVOJAKI NA MIROVNIH MISIJAH PO SVETU, DLEČ OD SVOJIH DRUŽIN IN LJUBLJENIH, DOŽIVLJAJO IN PROSLAVLJAJO BOŽIČ. O TEM PRIPOVEDUJE VIKAR SLOVENSKE VOJSKE MATEJ JAKOPIČ. AVTORODDAJE JE iVAN MERLJAK.
ODDAJA GOVORI O TEM, KAKO SLOVENSKIVOJAKI NA MIROVNIH MISIJAH PO SVETU, DLEČ OD SVOJIH DRUŽIN IN LJUBLJENIH, DOŽIVLJAJO IN PROSLAVLJAJO BOŽIČ. O TEM PRIPOVEDUJE VIKAR SLOVENSKE VOJSKE MATEJ JAKOPIČ. AVTORODDAJE JE iVAN MERLJAK.
Kdo smo?
Oddaja govori o vojaško-političnih potezah in hkrati pogumnih in odločnih dejanjih generala Rudolfa Maistra Vojanova, ki je ob koncu prve svetovne vojne prevzel oblastv Mariboru in potisnil slovensko mejo proti severu.
Oddaja govori o vojaško-političnih potezah in hkrati pogumnih in odločnih dejanjih generala Rudolfa Maistra Vojanova, ki je ob koncu prve svetovne vojne prevzel oblastv Mariboru in potisnil slovensko mejo proti severu.
Kdo smo?
ODDAJA GOVORI O DILEMI , KDAJ JE NASTALA SLOVENSKA VOJSKA. DOTIKA SE ZAPELETA MED ''DE FACTO'' IN ''DE IURE''. URADNO JE SLOVENSKA VOJSKA, PISANA Z VELIKO ZAČETNICO NASTALA ŠELE Z ZAKONOM LETA 1994 IN V SAMOSTOJNI SLOVENIJI IOZ NEKDANJE TERITORIALNE OBRAMBE. DEJANSKO PA SMO IMELI SLOVENCI SVOJO VOJSKO ŽE V PREVRATNIH ČASIH OB RAZPADU AVSTROOGRSKE MONARHIJE. KONEC OKTOBRA 1918 SO PRVE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE PREVZELE NADZOR NAD LJUBLJANO, DAN POZNEJE PA MAISTROVE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE NADZOR NAD MARIBOROM IN KMALU POTISNILE SLOVENSKO MEJO NA SEVERU DO ETNILČNIH MEJA. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
ODDAJA GOVORI O DILEMI , KDAJ JE NASTALA SLOVENSKA VOJSKA. DOTIKA SE ZAPELETA MED ''DE FACTO'' IN ''DE IURE''. URADNO JE SLOVENSKA VOJSKA, PISANA Z VELIKO ZAČETNICO NASTALA ŠELE Z ZAKONOM LETA 1994 IN V SAMOSTOJNI SLOVENIJI IOZ NEKDANJE TERITORIALNE OBRAMBE. DEJANSKO PA SMO IMELI SLOVENCI SVOJO VOJSKO ŽE V PREVRATNIH ČASIH OB RAZPADU AVSTROOGRSKE MONARHIJE. KONEC OKTOBRA 1918 SO PRVE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE PREVZELE NADZOR NAD LJUBLJANO, DAN POZNEJE PA MAISTROVE ENOTE SLOVENSKE VOJSKE NADZOR NAD MARIBOROM IN KMALU POTISNILE SLOVENSKO MEJO NA SEVERU DO ETNILČNIH MEJA. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Kdo smo?
Oddaja z zgodovinskega vidika opredeli vlogo in pomen vojaškega posega genrala Maistra za obrambo severne slovenske meje.
Oddaja z zgodovinskega vidika opredeli vlogo in pomen vojaškega posega genrala Maistra za obrambo severne slovenske meje.
Kdo smo?
Čeprav je bil Rudolf Maister zaslužen za utrditev severne slovenske meje in kot tak ideal vsem svojim borcem in priljubljena osebnost na Slovenskem, pa je postal nevaren kraljevi oblasti Beogradu. Ta je nepričakovano predčasno upokojila generala Maistra in ga odstranila iz javnega življenja.
Čeprav je bil Rudolf Maister zaslužen za utrditev severne slovenske meje in kot tak ideal vsem svojim borcem in priljubljena osebnost na Slovenskem, pa je postal nevaren kraljevi oblasti Beogradu. Ta je nepričakovano predčasno upokojila generala Maistra in ga odstranila iz javnega življenja.
Kdo smo?
Zgodovina dr. Damjan Guštin govori o dejanjih in vlogi generala Rudolfa Maistra pri zagotovitvi severne slovenske meja na slovenskem etničnem ozemlju. Maister je s samoiniciativno in odločno akcijo prevzel vojaško oblast v Mariboru, ustanovil svojo vojsko in potisnil nemške polke v Gradec, za slovensko narodnostno mejo. S tem je zagotovil, da je spodnja Štajerska postala del SHS n pozneje Kraljevine SHS. Maistrova meja je že dane slovenska meja z Acstrijo. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Zgodovina dr. Damjan Guštin govori o dejanjih in vlogi generala Rudolfa Maistra pri zagotovitvi severne slovenske meja na slovenskem etničnem ozemlju. Maister je s samoiniciativno in odločno akcijo prevzel vojaško oblast v Mariboru, ustanovil svojo vojsko in potisnil nemške polke v Gradec, za slovensko narodnostno mejo. S tem je zagotovil, da je spodnja Štajerska postala del SHS n pozneje Kraljevine SHS. Maistrova meja je že dane slovenska meja z Acstrijo. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Kdo smo?
General Maister se je zavedal, kako pomembno je v času zmede ob koncu vojne hitro in odločno delovati, zato je lahko z majhnimi silami prevzel vojaški nadzor nad celotnim ozemljem slovenske Štajerske.
General Maister se je zavedal, kako pomembno je v času zmede ob koncu vojne hitro in odločno delovati, zato je lahko z majhnimi silami prevzel vojaški nadzor nad celotnim ozemljem slovenske Štajerske.
Kdo smo?
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi… To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi… To se je nam Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. A danes bomo pregledali Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novo nastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Kdo smo?
ODDAJA GOVORI O ZGODODVINI SLOVENSKEGA FILMA. STAR JE SKORAJ TOLIKO KOT FILM SPLOH, A KAJ KO SE ZDI, DA JE VEČNO MLAD, V NENEHNEM NASTAJANJU IN DOZOREVANJU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
ODDAJA GOVORI O ZGODODVINI SLOVENSKEGA FILMA. STAR JE SKORAJ TOLIKO KOT FILM SPLOH, A KAJ KO SE ZDI, DA JE VEČNO MLAD, V NENEHNEM NASTAJANJU IN DOZOREVANJU. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Kdo smo?
V oddaji ob 50. obletnici TO nizamo argumente, zakaj je bila TO predhodnica Slovenske vojske.
V oddaji ob 50. obletnici TO nizamo argumente, zakaj je bila TO predhodnica Slovenske vojske.
Kdo smo?
Triglav je skozi zgodovino postal simbol Slovenstva. Že naši predniki so ga začutili kot varen dom, ki jih je varoval v najhujših trenutkih narodovega obstoja.
Triglav je skozi zgodovino postal simbol Slovenstva. Že naši predniki so ga začutili kot varen dom, ki jih je varoval v najhujših trenutkih narodovega obstoja.
Kdo smo?
ODDAJA JE POSVEČENA 150 OBLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA, KI JE BIL LETA 1868 V LJUTOMERU IN JE POMENIL ZAČETEK PRAVCATEGA VSESLOVENSEKA TABORSKEGA GIBANJA. TO JE UTRJEVALO ZAVEST O PRIPADNOSTI SLOVENSKEMU NARODU TUDI MED PREPRESOTIM PREBIVALSTVOM. V ODDAJI SODELUJE FILOZOF IN SLAVIST, DR. MIRAN PUCONJA, DOMA S CVENA PRI LJUTOMERU, KI JE PREUČEVAL TABORSKO GIBANJE IN RAZVOJ NACIONALNE ZAVESTI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
ODDAJA JE POSVEČENA 150 OBLETNICI PRVEGA SLOVENSKEGA TABORA, KI JE BIL LETA 1868 V LJUTOMERU IN JE POMENIL ZAČETEK PRAVCATEGA VSESLOVENSEKA TABORSKEGA GIBANJA. TO JE UTRJEVALO ZAVEST O PRIPADNOSTI SLOVENSKEMU NARODU TUDI MED PREPRESOTIM PREBIVALSTVOM. V ODDAJI SODELUJE FILOZOF IN SLAVIST, DR. MIRAN PUCONJA, DOMA S CVENA PRI LJUTOMERU, KI JE PREUČEVAL TABORSKO GIBANJE IN RAZVOJ NACIONALNE ZAVESTI. AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Kdo smo?
PRVEGA SEPTEMBA SMO SLAVILI 90 LET RADIA LJUBLJANA, POZNEJE RADIA SLOVENIJA. ZGODOVINSKI VPOGLED V PRVO OBDOBJE RADIA JE PRIPRAVIL IVAN MERLJAK
PRVEGA SEPTEMBA SMO SLAVILI 90 LET RADIA LJUBLJANA, POZNEJE RADIA SLOVENIJA. ZGODOVINSKI VPOGLED V PRVO OBDOBJE RADIA JE PRIPRAVIL IVAN MERLJAK
Kdo smo?
LETOS PROSLAVLJAMO 240. OBLETNICO PRVEGA DIKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV. TO SO OPRAVILI 4 SRČNI BOHINJCI.... AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
LETOS PROSLAVLJAMO 240. OBLETNICO PRVEGA DIKUMENTIRANEGA VZPONA NA TRIGLAV. TO SO OPRAVILI 4 SRČNI BOHINJCI.... AVTOR ODDAJE JE IVAN MERLJAK.
Kdo smo?
Kontraadmiral Renato Petrič je eden tistih, ki so kot nekdanji oficirji JLA pretrgali vezi z nekdanjo armado in golih rok odšli na tvegano pot v Slovenijo, da bi se priključili Teritorialni obrambi. Tedaj je bil poročnik in poveljnik bojne ladje, a v Slovenski vojski je napredoval do admiralskega čina. Imel je več dolžnosti v generalštabu slovenske vojske, bil pa je tudi vojaški predstavnik Slovenije ri Zvezi Nato in Evropski uniji ter v Črni Gori.
Kontraadmiral Renato Petrič je eden tistih, ki so kot nekdanji oficirji JLA pretrgali vezi z nekdanjo armado in golih rok odšli na tvegano pot v Slovenijo, da bi se priključili Teritorialni obrambi. Tedaj je bil poročnik in poveljnik bojne ladje, a v Slovenski vojski je napredoval do admiralskega čina. Imel je več dolžnosti v generalštabu slovenske vojske, bil pa je tudi vojaški predstavnik Slovenije ri Zvezi Nato in Evropski uniji ter v Črni Gori.
Kdo smo?
Polkovnik Tomaž Strgar ima pestro življenje in bogato karier. Začel je kot oficir JLA, md vojno prebegnil in prestopil v Teritorialno obrambo in v Slovenski vojski delal na več pomembnih dolžnostih. Bil je tudi vojaški ataše v Rusiji in na Dunaju. Po vojaški službi se je podal v podjetniške vrste in bo skupaj z ruskimi partnerji kmalu slovenskemu trgu in svetu ponudil – slovenski kaviar.
Polkovnik Tomaž Strgar ima pestro življenje in bogato karier. Začel je kot oficir JLA, md vojno prebegnil in prestopil v Teritorialno obrambo in v Slovenski vojski delal na več pomembnih dolžnostih. Bil je tudi vojaški ataše v Rusiji in na Dunaju. Po vojaški službi se je podal v podjetniške vrste in bo skupaj z ruskimi partnerji kmalu slovenskemu trgu in svetu ponudil – slovenski kaviar.
Kdo smo?
Mag. Zlatko Bešker, policist, pravnik in diplomat. V času osamosvajanja je bil sprva pripadnik posebne enote milice. S prihodom nove Demosove vlade na oblast pa je postal vodja posebne varnostne službe pri tedanjem državnem sekretarju oziroma notranjemu ministru Igorju Bavčarju. Aktivno je sodeloval pri nabavi orožja in streliva za potrebe slovenske policije. Takoj po vojni pa je pripravil varnostne projekte za novo nastajajoča slovenska diplomatska predstavništva. Kariero je končal kot konzularni predstavnik v več državah. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Mag. Zlatko Bešker, policist, pravnik in diplomat. V času osamosvajanja je bil sprva pripadnik posebne enote milice. S prihodom nove Demosove vlade na oblast pa je postal vodja posebne varnostne službe pri tedanjem državnem sekretarju oziroma notranjemu ministru Igorju Bavčarju. Aktivno je sodeloval pri nabavi orožja in streliva za potrebe slovenske policije. Takoj po vojni pa je pripravil varnostne projekte za novo nastajajoča slovenska diplomatska predstavništva. Kariero je končal kot konzularni predstavnik v več državah. Avtor oddaje je Ivan Merljak
Kdo smo?
Po nalogu generalskega vrha JLA v Beogradu je tedanji poveljnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe generalpodpolkovnik Ivan Hočevar 15. maja 1990 izdal ukaz, ki je pomenil dejansko razorožitev slovenske Teritorialne obrambe. Tako rekoč svoje vojske. Podpisal ga je sicer njegov načelnik štaba generalmajor Drago Ožbolt, a to ne spremni dejstva samo-razorožitve. Dejanje je bilo skrbno premišljeno, saj je bil to čas brezvladja; stara vlada je odhajala, nova Demosova pa še ni bil izvoljena… Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Po nalogu generalskega vrha JLA v Beogradu je tedanji poveljnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe generalpodpolkovnik Ivan Hočevar 15. maja 1990 izdal ukaz, ki je pomenil dejansko razorožitev slovenske Teritorialne obrambe. Tako rekoč svoje vojske. Podpisal ga je sicer njegov načelnik štaba generalmajor Drago Ožbolt, a to ne spremni dejstva samo-razorožitve. Dejanje je bilo skrbno premišljeno, saj je bil to čas brezvladja; stara vlada je odhajala, nova Demosova pa še ni bil izvoljena… Avtor oddaje je Ivan Merljak.
