Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Serija kratkih dokumentarnih filmov o izročilu Brkinov in Krasa, nastala v letih 2022/23 v sklopu projekta Izročilo, ki so ga koordinirali v Zavodu Dobra pot. Projekt je eden od 24 finalistov za evropsko nagrado ARIA, saj izpostavlja lepoto podeželske dediščine in s tem krepi privlačnost podeželja.
Brkini so zaradi ugodnega podnebja in stoletne tradicije znani po odličnem sadju, zato so se tu nekoč v skoraj vsaki hiši ukvarjali tudi z žganjekuho. Danes to tradicijo nadaljuje družina Jelušič.
Brkini so zaradi ugodnega podnebja in stoletne tradicije znani po odličnem sadju, zato so se tu nekoč v skoraj vsaki hiši ukvarjali tudi z žganjekuho. Danes to tradicijo nadaljuje družina Jelušič.
Spletanje venčkov Sv. Ivana je star kraški običaj, ki je od leta 2013 vpisan v nacionalni Register nesnovne dediščine. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junija). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami, tj. zlemi silami, hudo uro, ognjem in kačami. Ta lep ljudski običaj danes s svojimi aktivnostmi oživlja in ohranja Kulturno etnološko društvo Venček iz Štanjela.
Spletanje venčkov Sv. Ivana je star kraški običaj, ki je od leta 2013 vpisan v nacionalni Register nesnovne dediščine. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junija). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami, tj. zlemi silami, hudo uro, ognjem in kačami. Ta lep ljudski običaj danes s svojimi aktivnostmi oživlja in ohranja Kulturno etnološko društvo Venček iz Štanjela.
Brkinska noša se precej razlikuje od ostalih variacij narodnih noš v slovenskem prostoru. S seboj so jo prinesli Uskoki, ki so se v Brkinih naselili sredi 16. stoletja. Posebnost te noše je v tem, da odraža izrazito preprostost, ki priča o neprizanesljivem kmečkem načinu življenja. Noša ni primerna za ples, saj je sestavljena iz trše polstene tkanine oziroma lodna, obrobljene z barvnim trakom.
Brkinska noša se precej razlikuje od ostalih variacij narodnih noš v slovenskem prostoru. S seboj so jo prinesli Uskoki, ki so se v Brkinih naselili sredi 16. stoletja. Posebnost te noše je v tem, da odraža izrazito preprostost, ki priča o neprizanesljivem kmečkem načinu življenja. Noša ni primerna za ples, saj je sestavljena iz trše polstene tkanine oziroma lodna, obrobljene z barvnim trakom.
Pletarstvo se je nekdaj razvijalo kot domača rokodelska dejavnost tam, kjer je bilo na voljo dovolj primernega materiala za pletenje. Pletlo se je vrbovo šibje, vitre, slama, koruzno ličje, srobot, ločje in še kaj. Pleteni predmeti so se uporabljali za shranjevanje, prenašanje in prevažanje. Spretnost prepletanja naravnih materialov se je sčasoma razvila v žlahtno ljudsko umetnost.
Pletarstvo se je nekdaj razvijalo kot domača rokodelska dejavnost tam, kjer je bilo na voljo dovolj primernega materiala za pletenje. Pletlo se je vrbovo šibje, vitre, slama, koruzno ličje, srobot, ločje in še kaj. Pleteni predmeti so se uporabljali za shranjevanje, prenašanje in prevažanje. Spretnost prepletanja naravnih materialov se je sčasoma razvila v žlahtno ljudsko umetnost.
Visoko nad sotesko reke Reke, ki nedaleč stran ponikne pod vasjo Škocjan, stojijo ostaline nekoč mogočne grajske utrdbe. Grad Školj je bil v preteklosti tesno povezan z življenjem okoliških prebivalcev, zgodbe o življenju grajske gospode, skrivnih rovih in zakladih pa še vedno burijo domišljijo vsem, ki jim prisluhnejo.
Visoko nad sotesko reke Reke, ki nedaleč stran ponikne pod vasjo Škocjan, stojijo ostaline nekoč mogočne grajske utrdbe. Grad Školj je bil v preteklosti tesno povezan z življenjem okoliških prebivalcev, zgodbe o življenju grajske gospode, skrivnih rovih in zakladih pa še vedno burijo domišljijo vsem, ki jim prisluhnejo.
Primorska oz. kraška noša po načinu šivanja spada med noše alpskega tipa, saj ima krilo prišito na životec. Nosili so jo na tržaškem območju in na Krasu, vse do Komna, kjer se že prepleta z značilnostmi goriške noše. Pri tej noši izstopajo bogato izvezeni deli oblačil, še posebej srajca in naglavna ruta, ki so jih ženske vezle za srečo in blaginjo bodočih rodov. Pripadnost slovenskemu narodu so poudarjale s šopkom v barvah slovenske zastave.
Primorska oz. kraška noša po načinu šivanja spada med noše alpskega tipa, saj ima krilo prišito na životec. Nosili so jo na tržaškem območju in na Krasu, vse do Komna, kjer se že prepleta z značilnostmi goriške noše. Pri tej noši izstopajo bogato izvezeni deli oblačil, še posebej srajca in naglavna ruta, ki so jih ženske vezle za srečo in blaginjo bodočih rodov. Pripadnost slovenskemu narodu so poudarjale s šopkom v barvah slovenske zastave.
Delo na kmetiji se je v preteklosti zelo razlikovalo od današnjega, določena dela so opravljali tudi otroci. Bili so pastirčki. Ko so hodili v šolo, so gnali na pašo dvakrat na dan, zgodaj zjutraj pred šolo in popoldan po šoli. Čez poletje so pasli na gmajni, ponekod tudi daleč od vasi in tako preživljali počitnice. Skrbeli so, da se kakšna žival ni izgubila, čas pa so si krajšali z izdelovanjem lesenih glasbil.
Delo na kmetiji se je v preteklosti zelo razlikovalo od današnjega, določena dela so opravljali tudi otroci. Bili so pastirčki. Ko so hodili v šolo, so gnali na pašo dvakrat na dan, zgodaj zjutraj pred šolo in popoldan po šoli. Čez poletje so pasli na gmajni, ponekod tudi daleč od vasi in tako preživljali počitnice. Skrbeli so, da se kakšna žival ni izgubila, čas pa so si krajšali z izdelovanjem lesenih glasbil.
Vsak kamen na kraški gmajni ima svoje lice, na eni strani bolj gladko na drugi razbrazdano, in kakršno koli že je, pripoveduje o življenju na kraškem svetu v preteklosti in o ljudeh, ki so s spretnostjo zlaganja kamenja pokrajino pretvorili v kulturno krajino brezmejnih suhih zidov in drugih kamnitih objektov.
Vsak kamen na kraški gmajni ima svoje lice, na eni strani bolj gladko na drugi razbrazdano, in kakršno koli že je, pripoveduje o življenju na kraškem svetu v preteklosti in o ljudeh, ki so s spretnostjo zlaganja kamenja pokrajino pretvorili v kulturno krajino brezmejnih suhih zidov in drugih kamnitih objektov.
Kamnoseške mojstrovine so ključna sestavina tipične kraške arhitekture – iz kamna so mojstri z neverjetnim občutkom klesali okenske in vratne okvirje, stopnice, kamnite žlebove, znamenja in okrasne elemente. Eden takih kamnoseških mojstrov in največjih ambasadorjev kraškega kamna je Jernej Bortolato, ki živi in deluje v slikoviti Pliskovici.
Kamnoseške mojstrovine so ključna sestavina tipične kraške arhitekture – iz kamna so mojstri z neverjetnim občutkom klesali okenske in vratne okvirje, stopnice, kamnite žlebove, znamenja in okrasne elemente. Eden takih kamnoseških mojstrov in največjih ambasadorjev kraškega kamna je Jernej Bortolato, ki živi in deluje v slikoviti Pliskovici.
