Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Ema Kozina se ukvarja z dvema področjema, ki večini ljudi zbujata strahospoštovanje. Z boksom in matematiko. Je profesionalna boksarka, trenutno svetovna prvakinja v različicah WBC in WBO. Po izobrazbi je finančna matematičarka, vpisana na magistrski študij s področja kvantitativnih financ in aktuarstva, poenostavljeno, zavarovalniške matematike. Eno od vprašanj zanjo je zato bilo, ali bi zavarovala boksarko. Govorila je o svojem vzdevku »princeska«, o strahu v ringu, podobnostih med boksom in matematiko. Dejala je, da so v življenju udarci pod pasom pogostejši kot v boksu, in opisala, kaj se dogaja v glavi ob seriji udarcev v ringu in do kakšnega življenjskega nauka jo je pripeljalo udejstvovanje v matematiki in boksu. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gostja Intervjuja je Jolanda Grom Ravnikar, letošnja Slovenka leta po izboru bralk in bralcev revije Jana. Širša javnost jo najbolje pozna kot organizatorico koncerta za Junake 3. nadstropja, to so otroci z rakom. Večino svojega časa namenja prostovoljstvu, z Onkološkim inštitutom sodeluje že od svojega 16. leta. Ljudem pomaga v različnih stiskah. Tudi njeno življenje je bilo polno bolečih dogodkov, od samomora očeta, smrti matere zaradi raka do izgube moža. Odraščala je brez staršev. A udarci usode je niso zlomili, nasprotno, je močnejša, pozitivna, polna energije. Verjame, da nikoli ni prepozno za uresničitev sanj, in danes lahko reče, da jih je izpolnila že skoraj vse. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Gostja Intervjuja je Jolanda Grom Ravnikar, letošnja Slovenka leta po izboru bralk in bralcev revije Jana. Širša javnost jo najbolje pozna kot organizatorico koncerta za Junake 3. nadstropja, to so otroci z rakom. Večino svojega časa namenja prostovoljstvu, z Onkološkim inštitutom sodeluje že od svojega 16. leta. Ljudem pomaga v različnih stiskah. Tudi njeno življenje je bilo polno bolečih dogodkov, od samomora očeta, smrti matere zaradi raka do izgube moža. Odraščala je brez staršev. A udarci usode je niso zlomili, nasprotno, je močnejša, pozitivna, polna energije. Verjame, da nikoli ni prepozno za uresničitev sanj, in danes lahko reče, da jih je izpolnila že skoraj vse. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Nataša Goršek Mencin je v življenju zamenjala kar pet karier. Čeprav je začela kot dramaturginja in sodelovala pri več znanih filmih in televizijskih oddajah (Moj ata, socialistični kulak, Teater Paradižnik …), je kasneje prestala izredno zahtevno izobraževanje in selekcijo za delo v organih Evropske unije ter bila med drugim vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Kljub zelo pomembnim funkcijam je v slovenski javnosti praktično neznana. Zakaj je tako, kakšno je ozadje dela evropskih inštitucij in kako zahtevno je menjavanje karier, je razkrila v pogovoru. Dotaknila se je tudi zasebnega življenja, v katerem je prav tako naredila velike spremembe, nekatere zaradi alkohola, druge zaradi raka. Pozitiven pogled na življenje ohranja, kot jo sama imenuje, s filozofijo "2 kilometra časa". Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Nataša Goršek Mencin je v življenju zamenjala kar pet karier. Čeprav je začela kot dramaturginja in sodelovala pri več znanih filmih in televizijskih oddajah (Moj ata, socialistični kulak, Teater Paradižnik …), je kasneje prestala izredno zahtevno izobraževanje in selekcijo za delo v organih Evropske unije ter bila med drugim vodja informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Kljub zelo pomembnim funkcijam je v slovenski javnosti praktično neznana. Zakaj je tako, kakšno je ozadje dela evropskih inštitucij in kako zahtevno je menjavanje karier, je razkrila v pogovoru. Dotaknila se je tudi zasebnega življenja, v katerem je prav tako naredila velike spremembe, nekatere zaradi alkohola, druge zaradi raka. Pozitiven pogled na življenje ohranja, kot jo sama imenuje, s filozofijo "2 kilometra časa". Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gorana Dragića, zlatega kapetana slovenske košarkarske reprezentance, je življenjska pot vodila iz majhne garsonjere v Kosezah do tekme vseh zvezd v ligi NBA. Doživljal je vzpone in padce in dobil več udarcev, po katerih se večina ljudi ne bi pobrala. Priljubljeni Gogi, Dragon, kot ga kličejo v ZDA, je v sproščenem pogovoru razkril številne podrobnosti iz svoje kariere in zasebnega življenja. S kom se je največkrat stepel, komu lahko mlad človek z veliko denarja zaupa, kje hrani zlato medaljo z evropskega prvenstva leta 2017 ... Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gorana Dragića, zlatega kapetana slovenske košarkarske reprezentance, je življenjska pot vodila iz majhne garsonjere v Kosezah do tekme vseh zvezd v ligi NBA. Doživljal je vzpone in padce in dobil več udarcev, po katerih se večina ljudi ne bi pobrala. Priljubljeni Gogi, Dragon, kot ga kličejo v ZDA, je v sproščenem pogovoru razkril številne podrobnosti iz svoje kariere in zasebnega življenja. S kom se je največkrat stepel, komu lahko mlad človek z veliko denarja zaupa, kje hrani zlato medaljo z evropskega prvenstva leta 2017 ... Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Plavi orkestar je ena najuspešnejših pop-rock skupin z območja nekdanje Jugoslavije. Na vrhuncu njegove priljubljenosti je Jugoslavijo zajela vojna. Dva člana skupine, brata Ćeremida, sta vojno preživela v obleganem Sarajevu, Saša Lošić je živel v Sloveniji, Mladen Pavičić - Pava pa je odšel v Kanado. 35 let je minilo od njihovega zadnjega skupnega koncerta in 32 let, kar so bili nazadnje skupaj. Mladen Pavičić - Pava je v Kanadi začel znova in ljudje tam ne vedo, da je bil velika zvezda. Ustvaril si je družino, si našel službo in postal Kanadčan. Zdaj se je odločil, da se ponovno pridruži skupini Plavi orkestar. Od Suade, Goodbye teens in Bolje biti pijan nego star je minilo 40 let, najstniška skupina je postala simbol nekdanjega obdobja in zgodba mladosti neke generacije je tako dobila epilog. Kakšno življenje je imel kot zvezdnik, kakšno kot tujec v Kanadi in kaj ga je pripeljalo nazaj v Evropo – v pogovoru, ki ga je vodil Zvezdan Martić.
Plavi orkestar je ena najuspešnejših pop-rock skupin z območja nekdanje Jugoslavije. Na vrhuncu njegove priljubljenosti je Jugoslavijo zajela vojna. Dva člana skupine, brata Ćeremida, sta vojno preživela v obleganem Sarajevu, Saša Lošić je živel v Sloveniji, Mladen Pavičić - Pava pa je odšel v Kanado. 35 let je minilo od njihovega zadnjega skupnega koncerta in 32 let, kar so bili nazadnje skupaj. Mladen Pavičić - Pava je v Kanadi začel znova in ljudje tam ne vedo, da je bil velika zvezda. Ustvaril si je družino, si našel službo in postal Kanadčan. Zdaj se je odločil, da se ponovno pridruži skupini Plavi orkestar. Od Suade, Goodbye teens in Bolje biti pijan nego star je minilo 40 let, najstniška skupina je postala simbol nekdanjega obdobja in zgodba mladosti neke generacije je tako dobila epilog. Kakšno življenje je imel kot zvezdnik, kakšno kot tujec v Kanadi in kaj ga je pripeljalo nazaj v Evropo – v pogovoru, ki ga je vodil Zvezdan Martić.
Rebeka Kropivšek Leskovar je letošnja prejemnica priznanja inženirka leta. V pogovoru je ovrgla kar nekaj stereotipov, povezanih s poklici, spolom in starostjo. Zaveda se nevarnosti novih tehnologij, obenem pa optimistično pričakuje tehnološki razvoj v smeri, ki si je danes niti ne moremo predstavljati. Njeno področje je mehatronika, trenutno kot programerka razvija algoritme umetne inteligence, zanima jo socialna robotika in želi izboljšati odnos med roboti in ljudmi. Ob tem kipari, se ukvarja z novinarstvom, igra kitaro in si želi, da bi se več mladih, predvsem deklet, odločilo za inženirski poklic. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Rebeka Kropivšek Leskovar je letošnja prejemnica priznanja inženirka leta. V pogovoru je ovrgla kar nekaj stereotipov, povezanih s poklici, spolom in starostjo. Zaveda se nevarnosti novih tehnologij, obenem pa optimistično pričakuje tehnološki razvoj v smeri, ki si je danes niti ne moremo predstavljati. Njeno področje je mehatronika, trenutno kot programerka razvija algoritme umetne inteligence, zanima jo socialna robotika in želi izboljšati odnos med roboti in ljudmi. Ob tem kipari, se ukvarja z novinarstvom, igra kitaro in si želi, da bi se več mladih, predvsem deklet, odločilo za inženirski poklic. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost Intervjuja je strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, dr. Marko Pokorn. Razmer v zdravstvu ne vidi tako slabih, kot jih po njegovem mnenju prikazujejo mediji, hkrati pa meni, da se mlada generacija, ne samo zdravnikov, bolj zaveda svojih pravic kot dolžnosti, da moramo vsi prilagoditi svoja pričakovanja in da tako zdravstveni sistem kot družba potrebujemo solidarnost. Do pacientov, otrok, pristopa z veliko potrpežljivosti in humorja, in s tem se ukvarja tudi poklicno. Je soustvarjalec več gledaliških predstav in televizijskih oddaj (Teater Paradižnik, Naša mala klinika), iz njegove serije kolumn za časnik Delo pa je nastala knjiga. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost Intervjuja je strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, dr. Marko Pokorn. Razmer v zdravstvu ne vidi tako slabih, kot jih po njegovem mnenju prikazujejo mediji, hkrati pa meni, da se mlada generacija, ne samo zdravnikov, bolj zaveda svojih pravic kot dolžnosti, da moramo vsi prilagoditi svoja pričakovanja in da tako zdravstveni sistem kot družba potrebujemo solidarnost. Do pacientov, otrok, pristopa z veliko potrpežljivosti in humorja, in s tem se ukvarja tudi poklicno. Je soustvarjalec več gledaliških predstav in televizijskih oddaj (Teater Paradižnik, Naša mala klinika), iz njegove serije kolumn za časnik Delo pa je nastala knjiga. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Tokratni gost oddaje Intervju je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, od letošnjega maja tudi njegov predsednik, dr. Marko Bošnjak. Kot nosilec ene najvišjih funkcij v evropskem sodnem sistemu lahko vpliva ne le na posamezne sodne odločitve, ampak tudi na javno mnenje, politične in zakonodajne odločitve v 46 državah članicah Sveta Evrope. V oddaji med drugim govori o spreminjanju človekovih pravic, vplivu digitalizacije in umetne inteligence, pragmatičnosti sodniških odločitev, odzivih držav in javnosti na sodbe in (ne)sprejemljivosti protestov, kritik in medijskih sodb. Na sodišču se tehta argumente, dokaze, na koncu pa je sodnik vseeno predvsem človek z vrednotami, nazori, ki so lahko jeziček na tehtnici. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Tokratni gost oddaje Intervju je sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, od letošnjega maja tudi njegov predsednik, dr. Marko Bošnjak. Kot nosilec ene najvišjih funkcij v evropskem sodnem sistemu lahko vpliva ne le na posamezne sodne odločitve, ampak tudi na javno mnenje, politične in zakonodajne odločitve v 46 državah članicah Sveta Evrope. V oddaji med drugim govori o spreminjanju človekovih pravic, vplivu digitalizacije in umetne inteligence, pragmatičnosti sodniških odločitev, odzivih držav in javnosti na sodbe in (ne)sprejemljivosti protestov, kritik in medijskih sodb. Na sodišču se tehta argumente, dokaze, na koncu pa je sodnik vseeno predvsem človek z vrednotami, nazori, ki so lahko jeziček na tehtnici. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gostja oddaje Intervju je razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Poleg številnih priznanj je letos prejela še Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Že od začetka kariere raziskuje otrokovo mišljenje in govor, v oddaji pa je med drugim govorila tudi o nujnosti skupnega branja in nevarnostih preživljanja časa pred zasloni. Poudarila je pomen socialnega in kulturnega okolja za razvoj otroka in pomembnost kompenzatorne vloge vrtca pri razvoju govora. Kot prva ženska na položaju predstojnice oddelka za psihologijo sicer pravi, da je bilo na področju enakosti spolov že narejenega precej, a da nas čaka še veliko dela, saj so nekateri spolni stereotipi še vedno zakoreninjeni v družbi. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gostja oddaje Intervju je razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Poleg številnih priznanj je letos prejela še Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Že od začetka kariere raziskuje otrokovo mišljenje in govor, v oddaji pa je med drugim govorila tudi o nujnosti skupnega branja in nevarnostih preživljanja časa pred zasloni. Poudarila je pomen socialnega in kulturnega okolja za razvoj otroka in pomembnost kompenzatorne vloge vrtca pri razvoju govora. Kot prva ženska na položaju predstojnice oddelka za psihologijo sicer pravi, da je bilo na področju enakosti spolov že narejenega precej, a da nas čaka še veliko dela, saj so nekateri spolni stereotipi še vedno zakoreninjeni v družbi. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Mediji redno poročajo o različnih oblikah nasilja med mladimi, od fizičnega do verbalnega; objave na spletu pa vodijo celo do samomorov. Nasilneži so pogosto uspešni in priljubljeni posamezniki, ki jih žrtve ne upajo prijaviti, večina drugih ljudi, ki za nasilje vedo, pa molči, tudi v strahu za svoj socialni status. Odrasli sicer obsojajo vsako obliko nasilja, v praksi pa so nasilni tudi v prisotnosti otrok – doma, v šolah in ob športnih igriščih. Vse to so izzivi, pred katerimi stojijo starši, učitelji in celotna družba. O odzivih na vrstniško nasilje in preprečevanju tega bo govorila dr. Katja Košir, zaposlena na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskovalno in strokovno se ukvarja predvsem s psihosocialnimi vidiki šolanja in z vrstniškim nasiljem. Je tudi svetovalka in mentorica v spletni svetovalnici za mlade To sem jaz. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Gost nedeljskega pogovora bo Robert Pešut Magnifico. Človek nešteto obrazov je s svojimi pesmimi očaral občinstvo vseh starosti in okusov po Sloveniji, Balkanu in tudi drugje po svetu. Zakaj se je zapletlo z okoljevarstveniki glede koncerta v Tivoliju, kako je njegova pesem, ki opisuje dedkovo vrnitev s fronte v prvi svetovni vojni, postala stara srbska ljudska pesem, kako ženina multipla skleroza vpliva na njun vsakdan in kako se je svet spremenil v tridesetih letih njegove samostojne glasbene poti? Z Magnificom se je pogovarjal Zvezdan Martić.
Gost nedeljskega pogovora bo Robert Pešut Magnifico. Človek nešteto obrazov je s svojimi pesmimi očaral občinstvo vseh starosti in okusov po Sloveniji, Balkanu in tudi drugje po svetu. Zakaj se je zapletlo z okoljevarstveniki glede koncerta v Tivoliju, kako je njegova pesem, ki opisuje dedkovo vrnitev s fronte v prvi svetovni vojni, postala stara srbska ljudska pesem, kako ženina multipla skleroza vpliva na njun vsakdan in kako se je svet spremenil v tridesetih letih njegove samostojne glasbene poti? Z Magnificom se je pogovarjal Zvezdan Martić.
Milena Zupančič je del nacionalnega spomina že več kot pol stoletja. Poznamo jo kot Meto v Cvetju v jeseni, Mimiko v filmu Moj ata, socialistični kulak, glavne vloge pa je odigrala tudi v številnih drugih filmih in gledaliških predstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejela nešteto nagrad, od Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade, več puljskih aren do Badjurove nagrade, bila je Slovenka leta. V tokratnem Intervjuju je z gledalci delila spomine na različna snemanja in sodelovanje z velikimi imeni slovenskega filma, anekdote in svoj pogled na bolezen in staranje. Tako kot gledališki oder je tudi televizijski studio napolnila s pozitivno energijo, in čeprav mislimo, da o njej vemo vse, je izdala marsikatero skrivnost. Nam pa jo je uspelo večkrat presenetiti, tudi s posnetki, ki jih ni videla še nikoli. Oddajo je pripravil in vodil Zvezdan Martić.
Milena Zupančič je del nacionalnega spomina že več kot pol stoletja. Poznamo jo kot Meto v Cvetju v jeseni, Mimiko v filmu Moj ata, socialistični kulak, glavne vloge pa je odigrala tudi v številnih drugih filmih in gledaliških predstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejela nešteto nagrad, od Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade, več puljskih aren do Badjurove nagrade, bila je Slovenka leta. V tokratnem Intervjuju je z gledalci delila spomine na različna snemanja in sodelovanje z velikimi imeni slovenskega filma, anekdote in svoj pogled na bolezen in staranje. Tako kot gledališki oder je tudi televizijski studio napolnila s pozitivno energijo, in čeprav mislimo, da o njej vemo vse, je izdala marsikatero skrivnost. Nam pa jo je uspelo večkrat presenetiti, tudi s posnetki, ki jih ni videla še nikoli. Oddajo je pripravil in vodil Zvezdan Martić.
V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. Sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši. Voditelj: Zvezdan Martić
V času športne kariere je bil najbolj prepoznaven jugoslovanski športnik. Pol stoletja pozneje je njegov dosežek, dve zlati olimpijski medalji, ponovila Tina Maze. ''Zlati konjenik'' Miro Cerar še vedno velja za enega najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. V pogovoru z Zvezdanom Martićem je primerjal čas, ko je bilo za športne dosežke sramotno prejemati denar, z današnjim časom, ko je denar edino merilo. Kot amaterski športnik je dal prednost študiju in se zaradi izpita celo odrekel poti na Japonsko. Sam je napisal čestitko predsedniku Titu za rojstni dan. V pogovoru je povedal, kako so mu eno zlato medaljo pomagali osvojiti gledalci na tekmi, da svojih otrok ni silil v telovadnico ter da danes v šolskih telovadnicah manjka strogosti in discipline. Kaj je v družini, katere člani so ministrica, državna tožilka, predsednik vlade, olimpionik … največji uspeh in kdaj je postal Miro Cerar starejši. Voditelj: Zvezdan Martić