Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine

Globalna vas

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.

Zadnji posnetki

Turisti ji gredo včasih na živce

7. 7. 2022

Administrativna delavka v eni nepremičninskih pisarn Maša Bizjak je v 17 letih življenja na eni najbolj obiskanih počitniških destinacij na španski obali (in v Evropi) zamenjala več služb, a se vseskozi kar spretno izogibala delu v turizmu. V intervjuju pripoveduje o turistom manj očitnih značilnostih življenja v prestolnici otoka Palma de Mallorca ter o kombiniranju svojega službenega življenja z družinskim: je namreč mati treh otrok, najmlajšemu med njimi pa so nedavno diagnosticirali avtizem, zaradi česar potrebuje bistveno več pozornosti in nege.

Jug Okinave v veliki meri prekriva beton

30. 6. 2022

Anže Abram je raziskovalec materialov, ki je svoje delovno mesto na Inštitutu "Jozef Stefan" za dve leti postdoktorskega izobraževanja zamenjal za "pisarno" na koralnih grebenih japonske prefekture Okinava, otoka, ki mu pravi(jo) tudi slepo črevo Japonske. Tam preizkušajo nove materiale, ki bi se lahko v prihodnosti uporabljali kot podlaga za nanos morskih bitij ter ohranitev oziroma nastanek novih koral. Japonci so namreč vprašanje izginjajočih koral doslej reševali s potapljanjem velikih cementnih kock, ki tudi potem, ko jih prerastejo korale, ostanejo v morju in tako spreminjajo podobo grebenov. Njihov cilj je najti materiale, ki bi sprva opravljali enako vlogo kot zdaj cement, potem pa čez čas sami izginili.

Lucija Vrankar, Dubaj

23. 6. 2022

Lucija Vrankar je še do pred kratkim delala kot stevardesa pri eni največjih arabskih letalskih družb, s katero je v zadnjih treh letih prepotovala več kot 200.000 kilometrov.

Alenka Jelen, Škotska

9. 6. 2022

Dr. Alenka Jelen je raziskovalka komuniciranja z javnostmi na Univerzi Stirling na Škotskem. V intervjuju nam je približala življenje v tem malem mestu, ki so ga zaradi geostrateške vloge skozi zgodovino označevali tudi kot "vrata v visokogorje", nekaj minut pa smo posvetili tudi vprašanjem, s katerimi se ukvarja pri svojem raziskovalnem delu.

Danica Badovinac, Indonezija

2. 6. 2022

Na Lomboku, kjer živi "ekopodjetnica in multipraktik" Danica Badovinac, sicer domačinom ni postlano zgolj z rožicami: spopadajo se s pogostimi izpadi elektrike, skrb za dostop do pitne vode je vsakodnevna, že leta pa se eni najlepših krajev na svetu utapljajo v gori praviloma plastičnih odpadkov in smeti.

Rok Andrejc, Šanghaj

26. 5. 2022

Medtem ko smo se pri nas, kar zadeva koronavirus in njegov vpliv na vsakdanje življenje, po sprostitvi epidemičnih ukrepov tudi sami precej sprostili, ponekod po svetu pomlad doživljajo povsem drugače. V oddaji Globalna vas se pogovarjamo s Slovencem, ki živi v že približno dva meseca popolnoma zaprtem Šanghaju.

Lea Krump, Irska

19. 5. 2022

Lea Krump pravi, da je Dublin zelo krasno mesto, ko si mlad in samski. Ni pa idealen za ustvarjanje družine. Zato sta se s partnerjem preselila v Tralee. Tam predava na tamkajšnji univerzi, njeno raziskovalno delo pa se vrti okrog teličkov.

Urška Klasinc, Španija

12. 5. 2022

Urška Klasinc je s špaščino ter kulturami in temperamentom, ki jih povezujemo z njenimi govorci, povezana že od otroštva. Sprva je na televiziji navdušeno spremljala različne telenovele, se že v osnovni šoli vpisala na jezikovni tečaj, nato pa doštudirala španščino in angleščino v Ljubljani. Ta je zanjo, podobno kot rojstni Maribor, kmalu postala premajhna in priložnosti je začela iskati v tujini. Pot jo je vodila skozi Veliko Britanijo in Mehiko do Badajoza, manjšega mesta (podobne velikosti kot Maribor) na zahodu Španije v bližini portugalske meje.

Lino Šalamon, Nizozemska

5. 5. 2022

Lino Šalamon je dolgoletni popotnik, mojster borilnih veščin, predvsem pa vrhunski strokovnjak za fiziko, ki dela na enem največjih svetovnih inštitutov (med drugim) za raziskovanje medicinskih metod uporabe radioaktivnega sevanja pri diagnosticiranju in zdravljenju raka.

Primož Pušnik, Kanarski otoki

21. 4. 2022

Primož Pušnik je svojo karierno pot začel kot gradbeni tehnik na igrišču za golf, danes pa vodi prestižni hotelski kompleks z ekoloških hotelom na La Gomeri.

Ana Srovin Coralli, Švica

14. 4. 2022

Ana Srovin Coralli je velika ljubiteljica glasbe in kulture Latinske Amerike, ki jo redno obiskuje. Pred selitvijo v Švico je preživela eno leto v Braziliji, zato je nato v Švici doživela kar nekaj kulturnih šokov.

Urša Faal, Gambija

7. 4. 2022

Gambija je mednarodno okolje. V času, v katerem živimo, se mi zdi zelo pomembno, da se otroci že zelo kmalu navadijo na različne kulture, običaje, ljudi, barve kože, da so, ko odrastejo, tolerantni, pravi Urša Faal.

Sandi Sejdinovski, Kuvajt

24. 3. 2022

Sandi Sejdinovski, ki je svojo trenersko pot začel v Piranu, ta hip živi in dela v Kuvajtu. S slovenske obale pa je najprej odšel v Brunej, po tem, ko je prejel pismo tamkajšnjega princa.

Katja Pavlovič, Avstralija: Si tujec, ki se mora dokazati

17. 3. 2022

V oddaji Globalna vas tokrat v Brisbane, prestolnico zvezne države Queensland na vzhodu Avstralije, ki so jo pred dvema tednoma prizadele hude poplave. Naša gostja, nekdanja stanovska kolegica s TV Koper Katja Pavlovič, ki zdaj dela za medijsko hišo ABC News, bo z nami delila izkušnje s posledicami te naravne katastrofe iz prve roke; sodelovala je namreč pri pripravi novinarskih prispevkov o poplavah, te pa niso prizanesle niti njihovim službenim prostorom, ki so bili še do nedavnega zaliti z vodo. Poleg najnovejših zadev, kot so poplave, v intervjuju pripoveduje tudi o svojem prilagajanju in osebnostnem razvoju med umeščanjem v novo življenjsko okolje, oziroma pojasnjuje transformacijo Katje Pavlovič v "novo" osebnost z (Avstralcem precej bolj milozvočnim in laže izgovorljivim) imenom Alice Kiinney.

Walter Teršek, spet doma

10. 3. 2022

V posebni epizodi se v Globalno vas vrača stari znanec, človeška polovica tandema najboljših prijateljev Walter in Rusty. Kot pravi, je bila temperatura ob povratku v Slovenijo šokantna, ampak se človek hitro privadi. Tolaži se s tem, da bo kmalu znova na poti na svojo jadrnico na Karibih, kjer je zdaj njegov dom. "Vrnil sem se, da uredim potni list," pravi. Zdaj ima novega in se že veseli novih poti ter novih žigov. Kako pa je Rusty? Walter pravi, da sta se s kužkom ugnezdila na otoku Grenada na Karibih. "Sam sem vmes opravljal priložnostna dela, v prostem času pa sva se skupaj sprehajala po otoku, raziskovala tamkajšnje plaže, … Rusty pa si je našel svojo družbo, si ustvaril družinico, ima namreč 14 mladičkov."

Aleksander Drakulič, Madžarska

3. 3. 2022

Aleksander Drakulič je grafik, multimedijski umetnik in kreator objektov, ki deluje na področju abstraktne geometrije in luminokinetike. Že dve desetletji živi na Madžarskem.

Ines Kvar, Avstrija: Nekaterim umirajočim je dovolj, da si z njimi

24. 2. 2022

Pastoralna delavka pri Rimskokatoliški cerkvi in prevajalka Ines Kvar je v zadnjih petih letih, odkar se je preselila v Gradec, delala kot strežnica v različnih zdravstvenih in oskrbovalnih ustanovah, kjer je pomagala (tudi) pri paliativni oskrbi najbolj bolnih. V Globalni vasi razlaga o tem, kakšne izkušnje je pridobila s komunikacijo z večinoma starejšimi, a tudi mlajšimi osebami in celo z otroki v najhujših življenjskih trenutkih, kakšne vezi je stkala s svojimi pacienti in kako, ter o tem, kako doživlja svojo vlogo pri vsem skupaj. Razloži pa tudi, zakaj se kljub odličnemu obvladovanju jezika in zdaj po že nekaj letih bivanja v Gradcu še vedno počuti kot "južnjakinja v Avstriji".

Nuša Urbančič, Velika Britanija

3. 2. 2022

Nuša Urbančič je okoljevarstvenica, ki se s področjem ukvarja na ravni globalnih ekoloških problemov oziroma s (pre)usmerjanjem politično-ekonomskih tokov v trajnostni razvoj. Dela pri fundaciji Changing Markets, kamor je Nušo povabil njen ustanovitelj, sicer nekdanji direktor Greenpeaca, kjer je delala pred leti, med drugim izpostavljajo problematiko modne industrije. Ta je namreč odgovorna za kar 8 odstotkov emisij globalno, stanje pa se ob brezkompromisnem pehanju velikanov modne industrije za dobičkom in strmo naraščajočem povpraševanju populacije v ekonomsko razvitejših delih sveta še poslabšuje. Koliko nafte in plina je v več kot 60 odstkotkih poliestra (oziroma plastike), kolikor ga je povprečno v naših oblačilih? Ter zakaj nam, globalno gledano, prav nič ne pomaga, če ta oblačila po uporabi pošiljamo v revnejše dele sveta. Tudi tam jih imajo namreč toliko, da jih lahko zgolj skladiščijo oziroma kopičijo na velikanskih (neurejenih) odlagališčih.

Petra Kraševec, Izrael

27. 1. 2022

Petra Kraševec se službeno giblje v diplomatsko-ambasadorskih krogih, geografsko pa jo je pot iz Slovenije vodila v Bruselj, nato pa preko Pakistana v Jeruzalem.

Rut Zlobec, Srbija: V tujini se je treba boriti za vsako besedo

20. 1. 2022

Tokrat se gibamo na razdalji Slovenija–Srbija. Državi, še bolje rečeno pa ljudi iz obeh omenjenih republik nekdanje Jugoslavije, praktično skozi vso svojo kariero povezuje Rut Zlobec.

Nenad Kostadinovski, Grčija

13. 1. 2022

Nenad Kostadinovski je glasbenik, ki se ga verjetno večina slovenskih poslušalcev spomni kot bobnarja domače ska punk zasedbe Elvis Jackson. Pred dobrimi petimi leti se je preselil v grški Solun in se posvetil oljkarstvu.

Špela Bertoncelj: V neokrnjeni naravi Montane

6. 1. 2022

Nekoč obetavni smučarki je pri 16 letih poškodba preprečila sanje o karieri vrhunske športnice. Je pa tudi po zaslugi svojih dotedanjih dosežkov v športu dobila celotno štipendijo za študij v Združenih državah Amerike. Trenutno dela magisterij iz socialnega dela, enega iz andragogike je že opravila. V skoraj 20 letih življenja v Montani je zamenjala kar nekaj služb, med drugim je delala z ogroženimi otroki v tamkajšnjih indijanskih rezervatih.

Oskar Štrajn: Nizozemska prekariatu zagotovila denarno pomoč

16. 12. 2021

Oskar Štrajn je edini Slovenec in edini Nenizozemec v ekipi organizatorjev največjega evropskega showcase festivala Eurosonic, ki ga januarja vsako leto priredijo v Groningenu.

Romana Lilić, Mehika: Po poživitveni odmerek v ZDA

9. 12. 2021

Romana Lilić živi na Rtu Sv. Luke na Kalifornijskem polotoku v Mehiki, kjer temperatura skorajda nikoli ne pade pod 23 stopinj Celzija in kjer 350 dni na leto sije sonce.

Alja Mazzini, Švica: Z dvema kosmatinkama po Evropi

2. 12. 2021

Veterinarka Alja Mazzini je po neljubi izkušnji s svojo prvo službo v Sloveniji začela iskati priložnosti v tujini. V zadnjem desetletju je tako zamenjala več evropskih mest. Večino tega časa je preživela v Nemčiji, eno leto na magistrskem študiju v angleškem Lincolnu, trenutno pa piše doktorat v Bernu.

Andreja Beguš Harrison, Velika Britanija

25. 11. 2021

Andreja Beguš Harrison je pravnica, ki se ukvarja s primeri zlorab in spornih praks v medicinski obravnavi pacientov. Ob prostem dnevu pa smo jo ujeli pri snovanju načrtov za družinski izlet, najverjetneje na bližnjo obalo. November prebivalcem Newcastla na severu Anglije menda vsako leto prinese vsaj nekaj lepega vremena. Najpogumnejši med njimi se tako tudi kopajo v Severnem morju.

Matej Podobnik, Ciper

18. 11. 2021

Matej Podobnik je hotel v mladosti postati nogometaš. Nato rokometaš, potem pa košarkar. Ko s košarkarsko kariero ni šlo, je pristal v marketingu. V okviru službe je prepotoval velik del sveta, nato pa se s partnerko in otroci ustalil v Varšavi na Poljskem. Od tam so se po osmih letih, ko so si po Matejevih besedah zgradili že celo socialno mrežo, se udomačili in si uredili razmeroma lagodno družinsko življenje, potem ko je dobil ponudbo za novo službo, preselili na Ciper, kjer bivajo trenutno.

Škoti se zaradi podnebnega vrha počutijo izključene

11. 11. 2021

Katja Hržić se je po opravljeni mednarodni maturi odpravila na študij na Škotsko, kjer trenutno dela doktorat iz družbene geografije. Raziskuje migracije v škotski ribiški industriji. Precej zanimiva tema, povezana tudi z debatami na podnebnem vrhu v Glasgowu. Pravi, da se Škoti te dni počutijo malce izključeni. Sicer pa pravi, da se še danes čuti zgodovinska vrednost Glasgowa, ki je po industrijski revoluciji hitro postal druga prestolnica britanskega imperija. Predvsem skozi velike, lepe stavbe, ki ne spadajo v kontekst sodobnega mesta.

Sara Tavčar, Indonezija

28. 10. 2021

Antropologinja in vzgojitejica Sara Tavčar je v Indonezijo šla raziskovat sociopolitične razsežnosti konfliktov za nadzor nad območji, bogatimi z rudninami. Dve leti je preživela na enem izmed manjših otočkov v bližini Lomboka. Nato pa se je preselila na Bali, kjer je pred kratkim odprla šolo oz. vrtec, kjer poučuje otroke iz lokalnega okolja.

Ana Velikonja, Irska

21. 10. 2021

Postdoktorska raziskovalka na University College Cork Ana Velikonja na Irskem preučuje nove pristope k zdravljenju nekaterih črevesnih bolezni.

Alma Avdić

14. 10. 2021

Alma Avdić dela v svetovno prepoznavnem švedskem podjetju, ki se ukvarja s prodajo pohištva, kjer šefi, če ima nek oddelek veliko dela, odpovejo sestanke in pridejo pomagat. Je tudi sindikalna zastopnica za pravice delavcev, zato dobro pozna posebnosti na tamkajšnjem trgu dela: od zakonodaje, ki na Švedskem glede tega ne predpisuje skorajda ničesar, do skrbno negovane komunikacijske strukture, v sklopu katere funkcionira precej intenzivnejši dialog med delavci in delodajalci, kot ga poznamo pri nas.

Ana Kolar, Gruzija

7. 10. 2021

Ana Kolar živi na 1600 metrih nadmorske višine, v mestecu v visokogorju Kavkaza na severu Gruzije, kjer so prvo cesto dobili konec 50. let prejšnjega stoletja in ta se do danes ni zelo spremenila.

Enej Gala, Velika Britanija

30. 9. 2021

Enej Gala je mlad slovenski umetnik, ki študira na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu, kjer so jim zaradi epidemije podarili dodatno študijsko leto.

Peter Zupanc, Kitajska

23. 9. 2021

Tokratna Globalna vas bo malo drugačna, in sicer zato, ker se o življenju na Kitajskem ne bomo pogovarjali na splošno, temveč se bomo v precej daljšem intervjuju, kot smo jih vajeni, ukvarjali skoraj izključno s kitajskimi pristopi v boju proti epidemiji covida 19. Gost bo Peter Zupanc, ki je pred približno pol leta izdal knjigo Leto podgane, v kateri opisuje prav te v prepletu s svojimi lastnimi izkušnjami skozi celoten potek epidemije doslej.

Anamaria Klajnšček, Španija

16. 9. 2021

Anamaria Klajnšček je slovenska plesalka in koreografinja, ki živi v Barceloni.

Tjaša Fabjančič, Avstrija

9. 9. 2021

Merjeno v kilometrih ne gremo prav daleč, in sicer v avstrijski Gradec, kjer se je Tjaša kljub prvotnim načrtom vrnitve v Slovenijo ustalila, potem ko je tam spoznala svojega moža, prav tako glasbenika, s katerim zdaj živita "nadvse normalno" družinsko življenje blizu središča mesta. V pogovoru razlaga o svojih prvih stikih z mestom in tamkajšnjimi ljudmi, o posebnostih študija na graški Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti, o prepletu slovenskega in avstrijskega oz. o dvojezičnosti v Gradcu ter zanimivo, glede na to, da ji nemški jezik načeloma ne povzroča preglavic, tudi o komunikacijskih preprekah, ki jih je morala premostiti ob spoznanju, da (lokalna) avstrijščina pač nima prav veliko zveze s t. i. visoko nemščino.

Polona Dominik, Etiopija

22. 7. 2021

Z laiško misijonarko Polono Dominik jecljavo in po ovinkih o trenutnih razmerah na severu države, kjer divja državljanska vojna in kjer je o tem nevarno govoriti naglas.

Dašo Benko, Švica

15. 7. 2021

Nekoč študent filozofije in antične grščine s poglobljenim poznavanjem filozofije ljubezni danes dela kot marketinški menedžer v Ženevi.

Polona Globočnik, Belgija

8. 7. 2021

Mlada kmetica iz Vogelj na Gorenjskem je domačo kmetijo zamenjala za nastanitev v evropskem diplomatskem in političnem središču, kjer nadaljuje svojo politično pot v interesni skupini za evropske kmete COPA-COGECA.

Walter Teršek, Karibi

17. 6. 2021

V Globalni vasi gostimo jadralca Walterja Terška, ki je svoje zadnje potovanje čez Atlantski ocean sklenil na otoku Grenada v Karibih. Tam se je zasidral skupaj s svojim nenavadnim pomorskim partnerjem, ki ga je spoznal na Zelenortskih otokih na zahodu afriške obale.

Polona Šafarič Tepeš, ZDA

10. 6. 2021

Doktorska študentka biomedicine v New Yorku se ukvarja z raziskavami pljučnega raka. V pogovoru za Globalno vas med drugim razloži, kako to, da se je odločila stopiti iz varnega zavetja laboratorijskih zidov in se začela pogosto pojavljati v medijih ter kakšno je življenje znanstvenika v Velikem jabolku.

Denis Vodišek, Hong Kong

3. 6. 2021

Mladi podjetnik iz Laškega je že pri 22 letih starosti, torej še v času študija, vse osnovne pogoje za klasično definicijo uspešnega življenja izpolnjene in obkljukane. Prav predvidljivost njegove prihodnosti in občutek ujetosti v rutino sta nato botrovala napadu panike, ki ga je doživel ob misli na stres, ki ga bo spremljal vsekozi ... in posledični takojšnji odločitvi, da "vse spremeni". Pustil je službo in tudi takratno partnerko, ter se že slaba dva meseca pozneje znašel v Hongkongu.

Suzana Zrnič, Nizozemska

27. 5. 2021

Suzana Zrnič je pred dobrim desetletjem v Haagu spoznala Slovenca, s katerim sta se sprva želela vrniti v domovino, nato pa ustalila na Nizozemskem. Tudi zaradi tam precej slabših možnosti v predšolskih vzgojnih zavodih v primerjavi s slovenskimi vrtci se je odločila pustiti službo in postati gospodinja.

Tinkara Troha, Češka

20. 5. 2021

Doktorica fizike Tinkara Troha dela na Češki akademiji znanosti v Pragi, kamor je odšla pred tremi leti.

Borut Praper, Tenerife

13. 5. 2021

S partnerko je pred dobrimi desetimi leti iz Slovenije najprej pobegnil v Berlin, kjer je bila hrana takrat cenejša kot v Sloveniji, najemnine za stanovanja pa nižje. Višanje najemnin, predvsem pa mrzle zime, so ju nato iz Berlina pregnale na Tenerife.

Nina Breznik, povsod pomalem

6. 5. 2021

Nina Breznik je ena tistih Globalnih vaščank/-ov, ki se po odhodu iz domovine niso ustalili nikjer. s partnerjem programerjem, ki ga je spoznala v Nemčiji, živita kot digitalna nomada - po nekaj mesecev na leto v najemniškem stanovanju na angleškem podeželju, preostalih par nekajtedenskih do nekajmesečnih obdobij pa se preseljujeta z enega konca sveta na drugega, od projekta do projekta.

Mojca Gayen, Indija

29. 4. 2021

Po osmih letih smo znova poklicali eno naših Globalnih vaščank: vseživljenjsko dobrotnico Mojco Gayen, ki živi blizu Kalkute v Indiji. Država, ki jo že tako zaznamujejo ogromne razlike in družbena segregacija, se v zadnjih mesecih izjemno slabo spopada z epidemijo covida-19.

Gašper Kovič Kocjančič

22. 4. 2021

Gašper živi v "posh" angleškem mestu Wokingham blizu britanske prestolnice, o katerem je poleg tega, da gre za lično urejeno okolje z nadpovprečnim številom pivskih pubov, bolj malo povedati. Morda mu tudi zato ustreza služba, v okviru katere veliko potuje po svetu: Kanada, Bahami, Japonska, ZDA in Savdska Arabija so denimo med destinacijami, ki jih je obiskal v zadnjih nekaj letih.

Amy Anne Kennedy, Islandija

15. 4. 2021

Amy Anne je Slovenka s kanadskim potnim listom, ki se je s fantom Timijem pred par leti preselila na Islandijo. On opravlja lesarska dela pri dizajnerskem proizvajalcu pohištva, ona pa zaključuje podiplomski študij literature, kulture in medijev na Islandski Univerzi v Rejkjaviku.

Valentina Vengust, Berlin

8. 4. 2021

Valentina Vengust je po študiju sinologije v Ljubljani šest let preživela v Pekingu. Je izvrstna poznavalka Kitajske, trenutno stacionirana v Berlinu, kjer za podjetje, ki deluje kot think-tank za analize družbenih, ekonomskih, političnih, diplomatskih ipd. sprememb v največji in gospodarsko najpomembnejši azijski državi.

Tjaša Šuštar, Čile

1. 4. 2021

Tjaša Šuštar je na študijski izmenjavi v Španiji spoznala Čilenca in se pred dobrimi petimi leti preselila v prestolnico Santiago.

Nika Mori, Združeni arabski emirati

25. 3. 2021

Nika Mori je delala kot stevardesa v eni večjih letalskih družb ter v zraku in na tleh nabirala raznovrstne, tudi zelo nenavadne izkušnje.

Maja Đukanović, Srbija

18. 3. 2021

Doktorica Maja Đukanović je profesorica z največ zaslugami za to, da imajo študenti beograjske filološke fakultete možnost tam študirati slovenščino.

Matic Jesenovec, London

11. 3. 2021

Matic Jesenovec je eden tistih ljudi, ki imajo radi vedno nove izzive in se zato pogosto znajde v nepredvidljivih, celo težkih situacijah. Iz Švice, za katero pravi, da ga je "preveč razvajala", se je za mesec dni najprej preselil v Berlin, nato odšel na delavnico osebne rasti v Peru, na koncu pa se je (za zdaj) ustalil v Londonu.

Eva Avbelj, Norveška

4. 3. 2021

Eva Avbelj je kemijska inženirka, ki je zaslužna za to, da bo predvidoma prihodnje leto na voljo poskusna različica lekcij slovenščine v aplikaciji Duolingo.

Tadej Oblak, Nizozemska

25. 2. 2021

Tadej Oblak je po izobrazbi oblikovalec, v praksi pa slikar in kuhar, ki živi na Nizozemskem. Tja ga je pravzaprav "odpeljala" služba, ki jo je opravljal pred tem: bil je osebni voznik amsterdamskega tetraplegika, ki ga je vozil po opravkih in izletih znotraj in zunaj Nizozemske, med drugim v Slovenijo.

Jan Lemuri, ZDA

18. 2. 2021

Jan Lemuri (nekoč Čadež) živi po principu "pojdi, kamor te odnese tok". Tako je zadnjih nekaj let, čeprav nikoli ni imel zajetnejše zaloge prihrankov, potoval po svetu ter izmenjaje priložnostno delal in ... bival pod svobodnim soncem.

Dani Shams, Egipt

11. 2. 2021

Danica Kranjc Ložnar rada vidi, če jo ljudje namesto po rojstnem kličejo po imenu Dani Shams (kar po arabsko pomeni sonce). Pravi, da je oseba, ki se mora v svojem okolju počutiti dobro, da lahko učinkovito dela. Zadnjih nekaj let je tako redno letala iz Egipta v Slovenijo in nazaj. Pred nekaj meseci je svoj obisk Slovenije zaradi utesnjujočega vzdušja koronakrize nepričakovano skrajšala in se za stalno - kolikor "stalno" njen način življenja pač dopušča - preselila v Hurgado.

Nina Erčulj, Tajska

4. 2. 2021

Nina Erčulj je imela še predlani solidno službo v Ljubljani, potem pa (ne po svoji krivdi) prejela odpoved prav v izjemno težavnem obdobju, ko je med drugim tudi izgubila mater. Njena zgodba je ena tistih s težkim začetkom, a tudi zgodba o tem, kako zbrati dovolj poguma, da zaživiš življenje, ki si ga želiš.

Lan Artis, Velika Britanija

28. 1. 2021

Lan se je že med študijem muzikologije v Ljubljani (ki ga ni nikoli dokončal) odpravil v London s kolegico pevko, s katero naj bi nekaj mesecev koncertirala na že dogovorjenih glasbenih dogodkih, nato pa je spoznal, da mu mesto daje še več priložnosti na področju filmske umetnosti, ki ga prav tako zanima že od otroštva. Tako se je kot statist ali pa v stranskih vlogah v zadnjih letih pojavil v več deset manjših, pa tudi svetovno znanih produkcijah.

Dino Kužnik, Združene države Amerike

21. 1. 2021

Dina Kužnika sta tako ameriška kot slovenska širša javnost spoznali, potem ko je lani prek Instagrama v stik z njim stopil takratni dobitnik nagrade grammy za najboljši hip hop album Tyler, the Creator.

Tamara Štajner, Dunaj

14. 1. 2021

Tamara Štajner je umetnica. Predvsem violistka in književnica, a poleg glasbe in literature v vesolju, ki je njeno življenje, prepoznava jasne obrise in čuti gravitacijo še nekaterih drugih planetov. Tako oboje združuje v performativni umetnosti, zanimata in zaznamujeta pa jo še fenomenologija zavesti in estetika. Je ena tistih sogovornic in sogovornikov, ki se na še tako preprosta vprašanja odzovejo s kompleksno refleksijo.

Maja in Matej Golias, Avstralija

7. 1. 2021

Če se pot tisočerih kilometrov začne s prvim korakom, naj bo ta konkreten. Tudi Globalna vas tako v novo leto stopa odločno, z dvojnim intervjujem. Gostimo dolgoleten slovenski par, ki se je v obdobju gospodarske krize pred približno desetimi leti odločil, da poskusi (oz. najde) srečo v Avstraliji, v kateri naj bi službe 'rasle na drevesih'.

Meta Drčar, Pariz

10. 12. 2020

Priznana umetnica performansa je domovino zapustila že pred svojim dvajsetim rojstnim dnem. Vse od takrat, čeprav ni ustaljena le na enem kraju, vztraja v središču tokov (visoke) umetnosti; ob selitvi iz Londona v Pariz je pred nekaj leti pravzaprav samo zamenjala eno svetovno prestolnico umetnosti za drugo.

Ana Laura Kansky, Stockholm

3. 12. 2020

Še ena iz vrste slovenskih arhitektk in arhitektov, ki so nam že med študijem skupaj s svojimi možgani zbežali v Skandinavijo. Ana Laura Kansky pogreša čase, ko sta lahko skupaj s partnerjem vsakodnevno delovno rutino presekala z večtedensko pustolovščino v katero izmed turistično manj obleganih, kulturno eksotičnih držav. Nazadnje sta recimo potovala po Kirgiziji in Gruziji. V teh mesecih svojo željo po raziskovanju zadovoljuje z iskanjem skritih kotičkov Stockholma in občasnimi izleti na sever države. Njen partner je – tako kot Ana Laura na Švedskem – študijsko izmenjavo opravil v Sloveniji. Kot prvi švedski študent na eni izmed slovenskih fakultet se je dobro znašel, "nova mu je bila le vidna hierarhija na slovenskih univerzah, na Švedskem ni velike hierarhije med profesorji in učenci, med seboj se tikajo.”

Jana Kocjan, Norveška

26. 11. 2020

Arhitektka Jana Kocjan, ki tako rekoč že od konca študijske izmenjave prebiva v norveški prestolnici Oslo, se spominja svojih začetkov učenja norveščine.

Špela Koželj, Indonezija

19. 11. 2020

Špeli Koželj se je po letu študija mednarodnega poslovanja in markentinga v Južni Koreji doma ponudila priložnost za solidno redno službo. Vendar jo je kmalu začelo "preveč srbeti po Aziji", da bi ostala v Sloveniji. Certifikat za varno in razmeroma lagodno življenje je tako zamenjala za precej bolj dogodivščin polno in negotovo prihodnost. Trenutno živi v Indoneziji.

Nina Beguš, ZDA

12. 11. 2020

Razglasitev rezultatov ob nedavnih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike so v “mehurčku akademikov” kampusa kalifornijske univerze Berkeley sprejeli z navdušenjem in praznovanjem.

Irena Herak, Srbija

5. 11. 2020

V oddaji gostimo Gorenjko, ki je pred petimi leti, ko sta se s partnerjem odločila preseliti skupaj, zapustila Ljubljano in se za še nekaj sto kilometrov oddaljila od rojstne vasi Bistrica pri Tržiču: skupaj z možem sta začela "novo življenje" v Beogradu.

Dejana Bradarić, Irska

29. 10. 2020

Dejana Bradarić je pred približno petimi leti na daljavo opravila intervju za delovno mesto medicinske sestre v domu ostarelih na Irskem, dobila službo in se še isti dan odločila s partnerjem spakirati kovčke.

Pia Kobal Snoj, Nemčija/ZDA

22. 10. 2020

Pia se zadnjih nekaj mesecev namešča v svojem novem domu v Frankfurtu. Prej je kar nekaj let v New Yorku (po večini kot prostovoljka) delala s pripadniki različnih ranljivih skupin, zlasti s priseljenci; z ženskami in otroki mehiških, afriških in drugih družin, ki jih sistem "zibelke demokracije" zlasti pod zdajšnjo republikansko administracijo že desetletja potiska na socialno dno.

Aleš Triller, Švedska

15. 10. 2020

Aleš Triller je v devetih letih na Švedskem kot natakar delal v več kot štiridesetih gostinskih obratih in stregel različnim gostom, od Nobelovih nagrajencev do sirskih beguncev.

Esther Jerina, Poljska

8. 10. 2020

Esther Jerina se je v drugem letniku srednje šole z družino preselila v Bydgoszcz, razvijajoče se mesto na severu Poljske, kjer po njenih besedah niso preveč naklonjeni tujcem.

Petra Zajc, Švica

1. 10. 2020

V oddaji gostimo izseljenko v Švico, ki nam bo glede na svoje strokovne izkušnje z duševnim zdravjem odgovorila na nekaj vprašanj v zvezi s čustvenim spopadanjem s krizo novega koronavirusa.

Jana Aurora Frank, Islandija

24. 9. 2020

Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo. "Nikoli si nisem mislila, da bom pristala na tako mrzlem delčku naše Zemlje."

Marta Lamovšek, Dubaj

17. 9. 2020

Marta Lamovšek je končala podiplomski študij fotografije na umetnostni univerzi Central Saint Martin College of Art & Design v Londonu in se odtlej uveljavila kot priznana fotografinja in vizualna umetnica. Bila je med petnajstimi najboljšimi študenti umetnosti svoje generacije v Veliki Britaniji, med drugim je sodelovala z velikimi imeni, kot sta recimo Ann Summers in Impuls Tanz Vienna med institucijami ter Vivienne Westwood med svetovno priznanimi umetnicami in umetniki. Pred sedmimi leti jo je pot zanesla v Dubaj – za nekaj mesecev ali pa pol leta –, a se je, kot se to zgodi, če svetovljanski in za novosti odprt človek sproti spreminja svoje načrte, zavleklo. Zdaj v državi, kjer potek življenja močno določajo gospodarski interesi in kjer je rasna diskriminacija tesno vpeta v družbeno strukturo, fotografira portrete navadnih ljudi z različnimi ozadji ter njihove podobe z domiselnimi in pogosto preprostimi dodatki v obliki pregrinjal ali pa okraskov povzdiguje v nekaj, čemur pravi veličastni jaz portretiranca – na raven, na kateri so vsi – ne glede na rasno ali socialno ozadje – enaki.

Tina Zgonik, Bolivija

10. 9. 2020

Globalna vas je v goste povabila antropologinjo Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki. V intervjuju obravnavamo cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva - na primer o dejstvu, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jokajo - pa tudi posebnosti v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse'.

Tjaša Rener, Gana

3. 9. 2020

Tjašin nekdanji partner je pred leti "kupil" (pravila v državi namreč velijo, da zemlje ne moreš kupiti, lahko pa jo vzameš v 60-letni najem) parcelo na podeželju Gane. Tam sta uredila ekološko usmerjeno namestitveno poslopje, ki sta ga sprva nameravala upravljati na daljavo, a se je to zaradi izginjajočih lopat, barve za fasado in druge (gradbene) opreme ter "zaradi kulturnih razlik", ki jih opisuje v pogovoru, izkazalo za težko izvedljivo. Tako sta se leta 2013 preselila v to vasico malih obrtnikov, zadnje štiri pa Tjaša prebiva v prestolnici Akri, kjer si je uredila dva umetniška studia. Za svoje motive najpogosteje izbira ljudi, predvsem ženske, ki po njenem mnenju izžarevajo samostojnost, zanesljivost, sposobnost ... in moč v kulturi, ki velja za matriarhalno.

Daliborka Pejičić, Prince George

27. 8. 2020

Daliborka Pejičić se je pred časom iz Ljubljane preselila na gozdnato, (še kar) neokrnjeno obrobje industrijskega mesta Prince George v Kanadi. Kjer pogreša predvsem kavo. Njen partner je odšel iz Slovenije k priletnemu stricu, ki živi v mestu Prince George province British Columbia v Kanadi, pomagat pri vsakdanjih opravilih in vzdrževanju doma. Tako se je pred letom in pol tudi sama preselila v kraj, ki denimo njenemu 19-letnemu sinu ne bi bilo preveč všeč, zato ga je pustila raje doma v Ljubljani. Naša sogovornica ugiba, da bi mu v Prince Georgeu manjkalo druženja "na slovenski/ljubljanski način", saj da ima kanadska mladina, ki raje sega po hokejskih palicah ali lovskih puškah kot poseda po terasah lokalov ob kavi ali pivu, drugačne predstave o tem, kaj je zabava. Kar zares popestri življenje na kanadskem podeželju, pa so, pravi Daliborka, tako rekoč vsakdanja srečanja z divjimi živalmi: medveda je recimo pri lomastenju po domači ogradi nazadnja zasačila pred le nekaj tedni.

Ana Lazovski, London

20. 8. 2020

Slovenska oblikovalka, znana predvsem po kreiranju ekstravagantnih klobukov, se trenutno ukvarja z butično proizvodnjo šmink. Leta se je redno zadrževala v enem svetovnih središč mode (in pokrival) v Londonu, kamor se je pred tremi leti preselila za stalno. Izselila se je, ker je umirjenost domačega okolja nanjo delovala utesnjujoče. Trenutno dela v eni najprestižnejših pokritih tržnic Burlington Arcade, kjer je s sodelavci uredila laboratorij in butik, kamor lahko petične stranke pridejo po šminko z unikatnim odtenkom, ki jo za razliko do večine proizvajalcev ličil - namešajo iz najosnovnejših sestavin.

Marko Marovt, Norveška

13. 8. 2020

Strojnik z izkušnjami v informacijski tehnologiji se je pred dobrimi petimi leti, v obdobju pomanjkanja služb v Sloveniji, preselil v Oslo, kjer ga je že čakala partnerica, arhitektka, ki je tam opravljala nekajmesečno prakso. Trenutno Marko dela v podjetju, ki se ukvarja z vzpostavljanjem javnih sistemov izposoje koles v več mestih po Evropi, vendar bi lahko (če bo ubral norveški pristop k upravljanju kariere) kmalu zamenjal službo. Norvežani jih namreč po njegovih besedah kar pogosto: približno vsaka tri leta. K temu, ugiba, morda delno pripomore tudi pregovorna "severnjaška zaprtost", ki jo sam raje imenuje nesposobnost ali nepripravljenost reševati še tako majhne razlike v mnenjih oz. možne konflikte. Zato je menda tujcu tam težko najti mesto v družbi domačinov. Naš sogovornik ugotavlja še, da covid 19 Norveško prizadel precej manj kot večino evropskih držav; predvsem po zaslugi množičnega testiranja in na splošno dobrega delovanja države, ki je poskrbela za vse (tudi delavce v kulturi), pa tudi dejstva, da so pravila vedenja v družbi že pred epidemijo predpisovala upoštevanje t. i. socialne distance.

Marko Porenta, Malta

6. 8. 2020

Marko Porenta živi v mestu Marsaskala na Malti. Je zagrizen čebelar, ki se ukvarja tudi z avtohtono malteško vrsto, ne razume pa nacionalnega športa: lova na razne vrste ptičev. "Ne razumem, zakaj Maltežani streljajo tudi zaščitene vrste, denimo štorklje, flaminge, orle in druge. Golobi pa so zaščitena vrsta. Če ima sosed na strehi golobe in ti kaj poserjejo, ptičev ne smeš ustreliti, ker greš lahko v zapor."

Kristina Furlan, Južna Koreja

30. 7. 2020

Sociologinja Kristina Furlan se je po uspešno končanem semestru na Univerzi v Seulu odločila do konca izkoristiti možnost bivanja v Južni Koreji, ki ji jo nudi viza, in preselila v Jumunjin. Gre za ribiško "vasico", ki izpolnjuje vse kriterije tega, čemur bi pri nas rekli mesto. Trenutno je zaposlena v trajnostno naravnanem hostlu, ki s pričetkom delavnika ob 12.00 močno odstopa od siceršnjega korejskega odnosa do dela, ki pa veliko pove tudi o njihovem dojemanju (smisla) življenja.

Matej Špan, Vietnam

23. 7. 2020

Matej Špan in Arijana Tkalčec sta se pred pol leta odpravila na pot okoli sveta. Za začetek naj bi prečesala večino Jugovzhodne Azije in avanturo končala v Mjanmaru, a ju je epidemija covida 19 prisilila v improvizacijo: po zaustavitvi letalskega prometa sta morala svoj obisk Vietnama podaljšati ... za nedoločen čas. Kot nekakšna "koronabegunca" tičita tam že od januarja, na vietnamskih ulicah pa ju menda prepoznava vse več domačinov. Po objavi članka, ki ga je Arijana spisala za neki hrvaški časopis, je namreč zgodba slovensko-hrvaškega pustolovskega para doživela močan odmev tudi v tamkajšnjih medijih. Matej v oddaji razlaga vse o številnih nepričakovanih sladkostih, ki sta jih doživela po zaslugi tega naključja, izdaja pa tudi, kaj vse znajo domačini o tujcih in turistih povedati tujcu, ki ga ne dojemajo kot turista.

Eva Taučar, Oslo

16. 7. 2020

Arhitektka, ki v manjšem biroju v Oslu načrtuje posebne lesene objekte. Navdušena je nad norveškimi nacionalnimi panoramskimi potmi, ki združujejo arhitekturo in naravo. Posebno ljuba ji je razgledna točka Snohetta na planoti Dovre. S partnerjem Lukom sta pred kratkim dobila otroka. Kako sta izkoristila porodniški dopust in kako (težko) se mlade družine v Oslu dokopljejo do stanovanja?

Iztok Žgavec, Madagaskar

9. 7. 2020

Razpet med Slovenijo, Nemčijo in Madagaskarjem. Brez oklevanja in malo v šali pravi, da je doma na Madagaskarju, ker ima tam hišo. V četrti največji otok na svetu se je zaljubil pred sedmimi leti in že ob prvem obisku se je odločil, da se bo preselil. Ob tem se je srečal s številnimi izzivi in dodatnimi ovinki. Ker je na otoku precej težko zaslužiti, še vedno del leta dela v Nemčiji, s privarčevanim denarjem pa gradi bungalove ob čudoviti laguni v kraju Mangily.

Mojca Robas, Andora

2. 7. 2020

Mojca Robas živi v eni najmanjših držav na svetu. V Andoro se je preselila, ker obožuje smučanje in ker ji je znanje angleščine prineslo dobro službo v hotelu, kjer skrbi za rezervacije in organizacijo izletov. Njen dom je v kraju Pas de la Casa na nadmorski višini 2.080 metrov. Kraj ima 2.500 prebivalcev, v vrhuncu zimske sezone pa lahko v njem prebiva okoli 50.000 ljudi.

Matjaž Cokan, Sao Paulo

11. 6. 2020

Sloviti ulični karneval v Riu de Janeiru so konec februarja, kljub temu da je bilo le še vprašanje dni, kdaj se bo novi virus razširil tudi v Braziliji, izvedli “kot da ni nič”, je povedal Matjaž Cokan.

Ivor Knafelj, Dubaj

4. 6. 2020

Ivor Knafelj pravi, da je bil prva dva tedna po preselitvi v Združene arabske emirate šok predvsem to, da so Evropejci oziroma belci na splošno tam malodane nadrasa.

Tamir Potokar, London

28. 5. 2020

Študij ekonomije ga je takoj po končani srednji šoli odpeljal v London, v sklopu svojega dela je prepotoval svet, pregorel – in se dokončno ustalil v britanski prestolnici. London označuje za mesto z nešteto možnostmi. "Vsak dan je nova zgodba. Vsak dan spoznaš nekoga novega. To je zelo dobro. Če pa ne znaš reči ne, pa ti kmalu zmanjka časa." Trenutno čaka na konec koronakrize v zavetju svojega (slovenskega) doma. V Angliji je bilo na začetku zaskrbljujoče, saj se niso zavedali resnosti situacije. Medtem ko je Slovenija zapirala meje, so se tam prosto sprehajali, pripoveduje Tamir.

Sabina Eldomy, Kairo

21. 5. 2020

Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov.

Bojan Maraž, Bangkok

14. 5. 2020

Bojan Maraž je oblikovalec, pisec in filmski ustvarjalec z afiniteto do filozofije; zlasti budizma, ki ga ob trenutni krizi z epidemijo vse bolj vidi kot edino pot človeštva "stran od teme", v katero je namenjeno.

Dževo Alibegić, Tokio

7. 5. 2020

Na Japonskem, kjer sprva ni bilo veliko obolelih - tudi zaradi manjšega števila testiranj, so vsi lepo doma. Ker tako priporoča vlada. Zanimivo pa je, da ta državljanom ne more prepovedati odhoda od doma, lahko le svetuje, pravi naš sogovornik. "Zanimivo pa je, da se je število okuženih začelo povečevati, ko je Mednarodni olimpijski komite preložil igre na prihodnje leto." Na nepričakovani zastoj svetovnega gospodarstva vidi kot priložnost, saj da nobena kriza ne sme ostati neizkoriščena. Če lahko ljudje stopimo skupaj v boju proti virusu, lahko to storimo tudi v boju za boljše okolje, je prepričan.

Andreja Posedel, Las Vegas

1. 5. 2020

Pred desetimi leti se je odpravila na pustolovščino, ki traja še danes. Trenutno bi morala biti v Seattlu, a je zaradi koronavirusa v varnem zavetju svojega doma v mestu greha. Je vir številnih zanimivih zgodb, povezanih z delom na ladji za križarjenja, s turnejami Broadway predstav, ter seveda s trenutnimi razmerami v Las Vegasu. “Načeloma sva z možem 50 tednov na leto na turnejah, trenutno pa na prisilnem dopustu v najinem domu v Las Vegasu. In nama kar malo paše, da sva doma in malo uživava.”

Sergeja Slapničar, Brisbane

25. 4. 2020

Naša sogovornica, ki službuje na Univerzi v Queenslandu, eni izmed petih najboljših univerz v Avstraliji in med prvimi 50. na svetu, se je v deželo tam spodaj preselila pred poldrugim letom in od takrat je država šla iz katastrofe v katastrofo. Od požarov do koronavirusa. Trenutne ukrepe opisuje kot podobne v Sloveniji, le da ljudje prepovedi dojemajo "malo bolj zrelaksirano". Tudi zaradi prijaznega komuniciranja oblasti. "Avstralci so vsa pravila sprejeli z dobro voljo. Na začetku s strahom, potem pa z voljo, da jih uresničujejo. Zdi se mi, da je vlada celo malo bolj priljubljena, ker komunicira prijazno." Med negativnimi posledicami koronakrize omenja visoko šolstvo, ki je precej odvisno od tujih študentov.

Polona Petrovič, Haarlem

24. 4. 2020

“Filozofinja, ki zdaj bere pogodbe v tehnološki multinacionalki na Nizozemskem.” Tako smo zapisali v naslov objave našega zadnjega pogovora pred skoraj letom dni. Te dni pa prebira precej otroških knjig, ker s hčerko ostaja doma. In skuša biti pozitivna v dani situaciji. Glede življenja v trenutnih razmerah pravi, da je zaprta večina trgovin, zaprti so gostinski lokali, saloni, muzeji in kinoteke. V tamkajšnji javnosti je precej diskusij in polemik o nošenju mask ter o mobilni aplikaciji za nadzor gibanja. Tamkajšnja vlada pa je ubrala nekoliko drugačen pristop do epidemije. “Tukaj ves čas poudarjajo zrelost demokracije, zrelost ljudi. Oblasti verjamejo, da so ljudje dovolj zreli, da bodo razumeli in spoštovali milejše ukrepe in posledično lahko uživali kanček več svobode.”

Maja Meglič, Guadeloupe

18. 4. 2020

Guadeloupe je odvisno ozemlje Francije. Je eden najbolj oddaljenih delov sveta, kamor lahko prideš z osebno izkaznico. Naša sogovornica se je tja odpravila tik pred zaprtjem letalskega prometa. Iz Bruslja, kjer ima stalno prebivališče. "Deli otoka so podobni raju, deli otoka pa so bolj vaški. Vasi so podobne kot v Sloveniji, s to razliko, da tu z dreves pobiramo mango, pri nas pa jabolka." Kljub temu, da se je njen svet zaradi novih razmer zožil, pravi, da ji za zdaj ničesar ne manjka. Je pa na otoku zmanjkalo jajc, saj so domačini - po zgledu zahodne ofenzive na toaletni papir - pokupili vse zaloge.

Iza Junkar, Alicante

17. 4. 2020

Pravnica, ki že 8 let živi in dela v Alicanteju, kjer - podobno kot v vsej Španiji - veljajo strogi ukrepi zaradi epidemije koronavirusa. "Kazni za kršenje karantene so visoke. če lahko delaš od doma, moraš delati od doma. Iz hiše ne smeš, razen v trgovino ali lekarno. Če imaš psa, lahko greš na sprehod za 10 minut." Naša gostja v smehu dodaja, da je veliko ljudi začelo razmišljati, da bi si omislili psa. Kljub strogim ukrepom, občutka represije ni. Ljudje se držijo doma, tudi zato, ker razumejo nujnost ukrepov. Bo pa ta kriza pustila posledice v Alicanteju, saj je velik del gospodarstva vezan na turizem in gostinstvo.

Frančiška Šonaja, Kartum

11. 4. 2020

Frančiško Šonajo smo poklicali v času veljave ukrepov zaradi epidemije koronavirusa. Sudanske oblasti so med drugim razglasile policijsko uro, ki velja od šestih popoldne do šestih zjutraj, a naša sogovornica pravi, da ni tako strašno. Ljudje so se navadili, vse trgovine s hrano so odprte, deluje tudi dostava mleka in zelenjave na dom z oslom in tuk-tukom, v šali dodaja Frančiška. Kaj pa pomoč države? »Ljudje od države ne pričakujejo dosti, ker vejo, da nima te možnosti. Zato se že zbirajo prostovoljni prispevki za pomoč ljudem. Nadomestilo od države pa dobivajo lokali in ženske, ki prodajajo kavo in čaj ob reki, kjer se ponavadi zadržuje veliko ljudi, zdaj pa so oblasti to prepovedale.«

Tina Smole, Kampala

10. 4. 2020

Tina Smole je svobodna novinarka, ki živi v Kampali. Tudi tam veljajo posebni ukrepi zaradi epidemije koronavirusa, zaradi česar se je spremenil tudi njen vsakdan. Javnega prevoza ni, z avtomobilom se lahko voziš samo s posebno dovolilnico, v veljavi je policijska ura od sedmih zvečer do pol sedmih zjutraj. In oblasti so jo strogo uveljavljale. “Policija, vojska in paravojaška enota so enostavno tekali za ljudmi in jih včasih tudi fizično preganjali. Prav te lokalne obrambne enote so premalo usposobljeni ljudje, ki na srečo nimajo orožja, imajo pa palice in biče. Ker nimajo imena, nimajo niti odgovornosti, težje jih je izslediti. Razmere so take, da so začeli zlorabljati in izkoriščati svojo moč. Zadnjih nekaj dni pa so se razmere umirile.” Naša sogovornica opaža, da so na udaru bolj tujci: belci, tudi Azijci. “Ker se covid-19 smatra kot uvožena bolezen, je opaziti strah med tukajšnjimi prebivalci.”

Zoja Bajželj, Lombardija

4. 4. 2020

Bil je začetek februarja, ko je mlada Slovenka dobila potrditev pripravništva v mestu Varese. Ko se je sredi meseca selila, o vsej tej epidemiji še ni bilo govora oziroma je bila neka oddaljena stvar na Kitajskem. V treh tednih pa so se začele stvari zapletati. “Na začetku se mi je zdelo, da virusu nihče ne pripisuje prevelikega pomena. Potem se je začelo govoriti o hudi nalezljivosti, prišli so pozivi k previdnosti in umivanju rok, na koncu pa obvezno delo od doma. Počasen začetek ter zelo hiter konec, bi lahko rekla.” Priznava, da je tudi sama zamahovala z roko, nato pa je postala precej bolj pazljiva, a ne panična.

Ruben Franko, Nandžing

3. 4. 2020

Podiplomski študent sinologije v Nandžingu na Kitajskem, kjer se življenje po več mesecih karantene in omejitve javnega življenje počasi vrača v ustaljene tirnice. Pogovarjali smo se o njegovem bivanju v karanteni v študentskem domu, o kitajski politiki v povezavi z njihovimi pristopi k omejevanju epidemije ter razmišljali o razlikah med vzhodom in zahodom.

Nataša Obermajer, Antwerpen

27. 3. 2020

Nataša Obermajer živi in dela v Antwerpnu. Zaposlena je v podjetju, ki se ukvarja z razvojem zdravil – predvsem za raka. Se pa ena njihovih ekip že ukvarja tudi s testiranjem seruma z okužbo novega koronavirusa. Po njenem bo to trajalo najmanj 12 mesecev. Kot farmacevtka se kritično sprašuje tudi o zdravstvenih sistemih po svetu. Vlade so namreč v paniki in želji po zaščiti okuženih z novim virusom v veliki meri pozabili srednjeročno planirati in tako morda povzročili več škode ostalim bolnikom.

Jasmina Takano, Japonska

12. 3. 2020

Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.

Anže Štupar, Luque (Paragvaj)

5. 3. 2020

Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.

Ana Žigo, Harrogate

27. 2. 2020

Ana Žigo na Otoku prebiva že dobrih deset let, a se še vedno čudi temu, da zaprejo ceste in šole že, če zapade pet centimetrov snega.

Živa Pur, Melbourne

20. 2. 2020

Živa je po nekaj letih v Avstraliji preuredila svoj uradni status. Po izteku delovne in počitniške vize je zaprosila za tako imenovano partnersko, ki ji omogoča bivanje tam pod pogojem, da dokaže pristnost svojega ljubezenskega razmerja z domačinom. Opisovanje intimnosti njune zveze neznanim pristojnim birokratom in predložitev vseh dokazil o resničnosti razmerja, kot so zelo osebna SMS sporočila ipd., je bila ena najbolj nenavadnih in tudi neprijetnih izkušenj, ki si jih je nabrala med spoznavanjem Avstralije. To pa je že pred izselitvijo iz Slovenije prečesala po dolgem in počez.

Nino Žičkar, Morzine

13. 2. 2020

Učitelj smučanja je zadnjih šest let redno letal z enega konca sveta na drugega.

Nika Ambrožič, Barcelona

6. 2. 2020

Nika se je pred dobrimi štirimi leti preselila v Katalonijo k svojemu partnerju, ki ga je spoznala, ko je bil na študijski izmenjavi v Sloveniji.

Klemen Kous, Suzhou

30. 1. 2020

Direktor izpostave podjetja avtomobilske industrije v Suzhouju te dni igra vlogo kriznega menedžerja na daljavo.

Ana in Jure Mestek, Bali

23. 1. 2020

Skoraj natanko pet let potem, ko smo v oddaji gostili Dušana Repiča, ki je na Baliju ustanovil potapljaški center, smo h klepetu povabili njegova naslednika.

Teja Maksl, Birmingham

16. 1. 2020

Ker ima Birminghama “poln kufer” polni kovčke in se z vmesnim postankom na Novi Zelandiji vrača v Slovenijo.

Karmen Novak, Apeldoorn/Amsterdam

9. 1. 2020

Nekoč oglaševalka, danes pa lastnica podjetja, ki se ukvarja s prodajo kozmetike.

Anja Catherine Limon, Berlin

12. 12. 2019

Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.

Kaja Doupona, Malmö

5. 12. 2019

Kaja Doupona že šest let živi na Švedskem, tja se je po končanem študiju komunikologije odpravila študirat matematiko. Čeprav je nikoli prej ni marala!

Zala Bojović, po svetu

28. 11. 2019

Celjanka, učiteljica nemščine se je 100 let potem, ko se je na pot okrog sveta odpravila njena someščanka in ena največjih svetovnih popotnic Alma Karlin, odpravila po njenih stopinjah.

Clara Mevželj Özay, Carigrad

21. 11. 2019

Filozofinja, teologinja in veterinarska tehnica se po šestih letih življenja v Carigradu z možem domačinom loteva novega življenjskega izziva.

Mateja Pavlič, Lousiana

14. 11. 2019

Mateja Pavlič že deset let z možem živi v soparnem močvirju globokega juga Združenih držav, družbo jima delajo simpatično odbite evolucijske stvaritve.

Zarja Protner, Dublin

7. 11. 2019

Zarja Protner je novinarka in komunikologinja, ki večino svojega časa preživi na Facebooku.

Peter Jurgec, Toronto

24. 10. 2019

Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.

Slavica Tucakov, Cardiff

17. 10. 2019

Slavica Tucakov je pred dvema letoma Slovenijo zamenjala za Cardiff. Pustila je redno službo in se v Wales odpravila na avdicijo za glasbeno skupino. Avdicijo za mesto basistke je sicer prestala, a je nato sodelovanje padlo v vodo. A vendar: slab začetek, dober konec! Trenutno dela v Chapter Arts Centru, ki daje dom številnim umetnikom in ki so ga ob ustanovitvi – pred skoraj 50 leti – s koncertom podprli člani skupine Pink Floyd. Tudi z glasbo se ukvarja, med drugim je nastopala z zasedbo Kosheen.

Matevž Rašković, Wellington

10. 10. 2019

Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.

Luka Golež, Peking

3. 10. 2019

Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je namesto športne kariere zaplaval v akademske vode.

Jožef Sraka, London

26. 9. 2019

S prijateljem sta se tako pred nekaj leti v iskanju novih izzivov in močno željo po uspehu podala na pot do zvezd. Kot primerno izstrelišče v vesolje, ki ga krasijo zvezde svetovne estrade, odete v oblačila najmočnejših blagovnih znamk, sta izbrala London. Tam se je Jožef pogovarjal z velikimi imeni šovbiznisa, kot so Robert De Niro, Adriana Lima, Sophie Turner, David Schwimmer in Naomi Campbell. Slednja ga je samo s svojo prezenco in par besedami tako navdušila, da je pozneje spisal knjigo s protagonistko, katere osebnost temelji na njeni, za “Rossa iz Prijateljev” pa pravi, da je eden najbolj pristnih in priljudnih zvezdnikov, kar jih lahko spoznaš.

Simon Plestenjak, Sao Paulo/Amazonija

19. 9. 2019

Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.

Simon Plestenjak, Sao Paulo/Amazonija

19. 9. 2019

Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.

Aprila Cotič Jasaitiene, Riga

12. 9. 2019

Aprila Cotič Jasaitiene dela v valutni banki, kjer je zadolžena za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana. V baltski državi, ki ji je dolga desetletja vladal komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača dosega manj kot osemsto evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalno plačo. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam podjetja urejajo z raznimi aneksi ali pa izplačujejo kar “na roko”.

Boštjan Božič, Vancouver

5. 9. 2019

Boštjan Božič z ženo Vietnamko prebiva v Vancouvru v kanadski provinci Britanska Kolumbija, a v glavnem meni, da se tako v Sloveniji kot na jugovzhodu Azije – če prezremo onesnaženost – živi bolje. Za Vancouver sicer pravi, da je »Slovenija v malem«: tako kot mi tam so zelo ponosni na to, da imajo na tako majhnem ozemlju gore in morje, radi se pa tudi primerjajo s sosedi Američani – tako kot mi z Avstrijci, pri katerih je trava vselej bolj zelena, plače so višje, najemnine stanovanj in davki nižji itn.

Jasmina Gregor, križarjenja

29. 8. 2019

Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.

Anina Trobec in Joseph Wheba

21. 6. 2019

Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.

Fari iz Irana, Tara iz Francije in Jana iz Novega mesta

20. 6. 2019

Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.

Marina in Emilia Martensson

19. 6. 2019

Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.

Noah Charney in Tomi Cegnar

18. 6. 2019

Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.

Israel in Nicolas Dos Santos

17. 6. 2019

Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.

Julija Dornik, med Londonom in Kairom, med Vzhodom in Zahodom

6. 6. 2019

Magistra arabskih študij je v Kairu spoznala moža Mustafo. Nekaj let sta preživela v Londonu, nato pa se zaradi boljše kakovosti življenja v Sloveniji preselila nazaj v njeno rojstno vas.

Urška Počervina, popotnica in podjetnica v vinarskem turizmu na Dolenjskem

30. 5. 2019

Samo v obdobju študija je zamenjala sedem naslovov; izkušnje je nabirala na Finskem, Danskem, v Avstriji, Španiji (in Kataloniji) ter v Braziliji. Zadnjih nekaj let pa kot podjetnica v vinarskem turizmu dela na rodnem Dolenjskem. Ugotavlja, da lokalno okolje v večini primerov ne prepoznava vrednosti v tujini izobraženih “povratnikov”.

Polona Lupinšek, magistrska študentka batika in urednica spletne popotniške revije v Indoneziji

23. 5. 2019

V novem nadaljevanju serije globalnih povratnikov gostuje zelo izkušena zdomka, ki je večino zdomskih dni preživela v Indoneziji. Polona Lupinšek je med drugim živela na Baliju ter študirala potisk na svilo, ki se imenuje batik. Po vrnitvi v domovino zime preživlja na Rogli, preostali del leta pa ob Soči.

Lea Rikato Ružič, svetovalka za trajnostni razvoj prometa v Birminghamu

16. 5. 2019

Lea Rikato Ružič v času gospodarske krize v Sloveniji ni našla zadovoljivih ponudb za delo, se ji je pa že med študijem ponudila priložnost za delo v Birminghamu. Tam sta skupaj s partnerjem, prav tako Slovencem, preživela nekaj let, nedavno pa sta se (zlasti) v želji po tem, da otroku omogočita življenje v čim boljšem okolju, vrnila v Ljubljano. Birmingham Lei ostaja v lepem spominu, ki v številnih pogledih ruši predstave o sivem, vlažnem in umazanem (post)industrijskem mestu, v katerem lahko človek kvečjemu hodi od doma na delo in iz službe domov spat.

Mojca Prek Estes, turistična delavka v Orlandu

9. 5. 2019

Poročila sta se v Sloveniji, potem pa kar hitro preselila v Orlando na Floridi. Mojca si je poiskala novo službo in z možem sta se odločila ostati v Združenih državah, vsaj dokler njuna sinova ne odrasteta. Tik pred vpisom starejšega v šolo pa sta si premislila, prvotni načrt obrnila na glavo in se vrnila v Slovenijo. Pri tem se je velikanska večnadstropna klasično slovenska hiša Mojčinih staršev izkazala za zelo dobrodošlo rezervo.

Polona Petrovič, filozofinja in jezikoslovka v Haarlemu

25. 4. 2019

O manjšem mestecu zahodno od Amsterdama pravi, da ima vse, kar ponuja prestolnica – razen trum turistov. Po zaslugi številnih zelenih kotičkov se je Haarlem v zadnjih letih proslavil kot priljubljen cilj mladih družin, zato so najemnine in cene nepremičnin poskočile v nebo. Novopečena mamica izdaja tudi, koliko porodniške odsotnosti z dela ji je omogočil delodajalec, in zakaj je na Nizozemskem normalno, da otroka že pri štirih mesecih vpišejo v vrtec.

Rok Palčič, vrhunski pianist v Washingtonu

18. 4. 2019

Takoj po srednji šoli je ušel v tujino: za izpolnitev pogojev za vpis na Univerzo v Kölnu se je v dveh tednih naučil nemškega jezika. Študijska pot, na kateri je doslej nabral kar tri magisterije (zdaj končuje še doktorat), ga je nazadnje pripeljala do Združenih držav, kjer sta se ustalila z zdajšnjo ženo, britansko potomko Nikaragovke in Čilenca. Zdaj živita v elitni soseski mesta Chevy Chase na robu Washingtona, kjer se že najnižje mesečne najemnine merijo v več tisočakih na osebo, a občasno vendarle občutita v zadnjih letih dobro utrjeno stigmo priseljencev v Trumpovi krasni novi Ameriki. Pravi, da se je kot Primorec že ob selitvi v Ljubljano v najstniških letih počutil tujca, a da ga to pravzaprav nikoli ni motilo, ker se je vselej gibal v narodnostno in kulturno pisanih krogih. Medtem ko nastopa za “ameriško smetano” in sodeluje z nekaterimi najuglednejšimi glasbeniki, hkrati glasno zavrača stališče, da je klasična glasba (izključno) domena premožnih slojev prebivalstva.

Mateja Gosenca, raziskovalka alternativne teorije nastanka temne snovi v vesolju na Univerzi v Aucklandu

11. 4. 2019

Po študiju fizike v Ljubljani je šest let delala doktorat v Brightonu v Angliji, pred nekaj meseci pa se je kot raziskovalka ugnezdila na Univerzi v Aucklandu. Poleg vesolja jo navdušujeta biotska raznovrstnost “presunljivo lepe” narave na Novi Zelandiji in kulturna pisanost prebivalcev: posebno vesela je številnih azijskih priseljencev, po zaslugi katerih si lahko tako rekoč kadar koli in kjer koli privošči grižljaj svoje najljubše hrane: sušija.

Matic Gobec, učitelj smučanja v Kanadi

28. 3. 2019

V olimpijsko mesto je Matic Gobec prišel kako leto po olimpijskih igrah. Pravi, da je Whistler po tem dogodku zelo drugačno mesto, postal je predvsem raj za petične goste. Enodnevni najem smučarskega učitelja recimo lahko stane tudi tisoč kanadskih dolarjev. In naš gost je v Kanado odšel kot učitelj smučanja.

Jan Groznik, prostovoljec na norveški skakalni turneji

21. 3. 2019

Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. Kar nekaj časa pa je v zadnjih tednih preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.

Mitja Janc, arhitekt v Guadalajari

14. 3. 2019

Na študijski izmenjavi v Franciji je spoznal ženo, s katero sta nekaj časa živela v Sloveniji. Pred šestimi leti sta se – menda malo zaradi okoliščin, na katere nista mogla vplivati, malo pa tudi v želji po avanturi – preselila v hrupno Guadalajaro, drugo največje mesto v Mehiki.

Matej Goršič, sodni tolmač za estonski jezik v Tartuju

7. 3. 2019

Pravnika Mateja Goršiča je nekega dne ob poslušanju etnoglasbe tako ganila melodija finskega jezika, da se ga je odločil študirati: najprej v Sloveniji, nato pa se je preselil tja. Na koncu je pristal na obrobju Tartuja, drugega največjega mesta v Estoniji. Kot prevajalec in sodni tolmač tam dela zdaj že skoraj desetletje, a nima občutka, da bi ga Estonci po tem času zares sprejeli medse ter da je in bo najverjetneje za njih vedno tudi ostal tujec.

Sara Hočevar, morska ekologinja v Jyväskyli

28. 2. 2019

Pred dvema letoma je v rojstni kraj Mattija Nykänena odšla na obisk k fantu Špancu, ki je tam delal. Sama je ravno pisala magisterij iz morske biologije in pokazala se je možnost, da bi v zibelki finskega šolstva lahko vpisala doktorat. In je tam ostala. Po zaledenelem jezeru se Sara Hočevar zdaj do univerze vsak dan vozi s kolesom z zimskimi pnevmatikami. Finska ji je izjemno všeč, predvsem odnos do svetega prostora – knjižnice, ki se lahko po svetosti primerja celo s finsko savno.

Martina Fridl, študentka okoljskih znanosti v Yorku

21. 2. 2019

Zlata maturantka Martina Fridl, nagrajena tudi na mednarodni filozofski olimpijadi, v srednjeveškem mestu York študira okoljske znanosti. “Zdaj, ko sem že nekaj časa v stiku z angleškimi domačini, sošolci in drugimi študenti, se mi morda zdi, da povprečen mlad Slovenec vendarle ni tako zaprt in v Slovenijo zazrt kot se mu morda zdi. Vedno bolj se namreč kaže, da imajo tudi angleški mladi zelo omejen pogled na svet oziroma primarno poznajo zgolj svojo kulturo, to, kar se dogaja zunaj, pa je morda bolj oddaljeno kot bi pričakovala.”

Primož Zalaznik, član Dunajskih filharmonikov in simfonikov

14. 2. 2019

Primož Zalaznik je član Dunajskih filharmonikov in simfonikov, ki pravi, da ob skupinskih vajah dvakrat na dan še sam doma vadi – včasih tudi po štiri dodatne ure. Primož je tudi prvi Slovenec, ki mu je uspelo na avdiciji za Dunajske simfonike.

Matjaž Juren Zaza, samosvoj v Berlinu

7. 2. 2019

Je prevajalec, ki se ukvarja še s scenaristiko, občasni kolumnist, nekdanji radijec in sploh zanimiv lik. V slabih petih letih bivanja v Berlinu je Matjaž Juren Zaza zamenjal deset služb. Najprej je delal v klicnem centru, od koder je v neizprosnih delovnih pogojih za minimalno plačo prodajal stacionarne telefonske priključke – leta 2015. Nato je kar nekaj let delal kot vodnik t. i. pub crawlov, tj. nočnih pivskih pohodov po berlinskih beznicah v večjih skupinah.

Aleksander Petrov, hokejski trener v Abu Dabiju

31. 1. 2019

Na igriščih v nakupovalnih središčih Abu Dabija opravlja funkcijo reprezentančnega in klubskega trenerja. “Hokej je atrakcija za ljudi, ki pridejo nakupovat. Ješ, gledaš hokej, nakupuješ, spet ješ in gledaš hokej. Skratka, zelo sodobno.” Aleksander Petrov je pred selitvijo seveda živel na Jesenicah.

Tina Šantl Temkiv, raziskovalka na Danskem

24. 1. 2019

Kot podoktorska študentka atmosferske mikrobiologije na univerzi v Aarhusu se je odločila ostati v drugem največjem mestu na Danskem. V sklopu svojih znanstvenih dejavnosti se udeležuje raziskovalnih odprav v nekatera človeku najbolj neprijazna okolja, na primer na Arktiko in Grenlandijo. Tam že zaradi neusmiljenega in nepredvidljivega vremena zunaj ne smeš biti nikoli sam, zaradi severnih medvedov pa se tudi nikamor ne odpraviš brez puške.

Lučka Bibič, v Norwichu proučuje pajkove strupe

17. 1. 2019

Molekularna znanstvenica na vzhodu Anglije pripravlja doktorsko disertacijo na temo uporabe pajkovega strupa za lajšanje kronične bolečine. Prijatelji so ji nadeli vzdevek Spiderwoman. Je neutrudna promotorka znanosti, stanovskim kolegom pa prek specializiranih delavnic in podkastov pomaga pri razvijanju sposobnosti učinkovite komunikacije s širšo javnostjo. "Predstava, da smo raziskovalci ves čas v laboratorijih in odrezani od sveta, je zgrešena. Se mi zdi, da smo precej družabna bitja. Po službi gremo tudi mi na pivo ali kos pice."

V službo se vozi z avtomobilom z zatemnjenimi stekli, saj bi bilo drugače prenevarno

10. 1. 2019

Gost tokratne oddaje Globalna vas je eden zelo redkih, če ne edini Slovenec, ki živi v Gvatemali. Natančneje v enako imenovani prestolnici, ki je eno najnevarnejših mest na planetu. Po neuspeli kandidaturi za župana v Brdih, od koder prihaja, je v eni najnevarnejših prestolnic na svetu opravil devetmesečno prakso na tamkajšnjem predstavništvu Evropske unije, nato pa mu je ljubezen prekrižala prvotni načrt vrnitve v domovino. V službo se, čeprav je zelo blizu njegovemu domu, vozi izključno z avtomobilom z zatemnjenimi stekli, saj bi bilo tako peš kot tudi z javnim prevozom prenevarno. O tem, kako to, da še ni našel časa oz. priložnosti, da obišče največjo piramido na svetu, ki so jo tam zgradili Maji, in zakaj bi bilo pošteno, da Slovenci kdaj pa kdaj tudi onkraj državnih meja pogledamo, ko nas prime, da bi bentili čez dolgotrajne in nadležne birokratske postopke.

Marko Večko, informatik v San Franciscu

3. 1. 2019

Marko Večko živi v San Franciscu. Je informatik pri eni večjih družb, ki deluje po modernih principih obravnave zaposlenih, tako da pravzaprav še vedno ni prepričan, kateri ljudje iz podjetja, s katerimi sodeluje, so njegovi nadrejeni in kateri sodelavci. Včasih se je ob besedni zvezi team building kar prijel za glavo, do danes pa se je tovrstnih – četudi obveznih – druženj s sodelavci navadil. “Peljali so nas na petdnevni oddih v Dominikansko Republiko … to se pa že da potrpeti,” pravi.

Petja Ajdišek, ustanoviteljica vrtca v Savojskih Alpah

13. 12. 2018

Petjo Ajdišek lahko še najbolje opišemo kot humanitarno pedagoginjo. Več let je pod okriljem raznih nevladnih in dobrodelnih organizacij delala z otroki iz nekaterih najbolj problematičnih območij, npr. v Kongu in Sierri Leone. Ker so ji ponekod večkrat so grozili z avtomatsko puško, v službo se je morala voziti z varnostniki, se je odločila za menjavo. Zadnje desetletje se je kot ustanoviteljica in direktorica javnega vrtca ustalila v smučarskem letovišču v Savojskih Alpah, v katerem število prebivalcev glede na sezono niha od 700 do 12.000.

Sofija Urumović, modna oblikovalka v Londonu

6. 12. 2018

Pred vrnitvijo v London je Sofijo Urumović službena pot peljala po mnogih ovinkih: od Beograda, Milana, vse do Stockholma. Na Švedskem je pri enem največjih svetovnih tekstilnih podjetij kot napovedovalka trendov preživela nekaj svojih najbolj prijetnih let. Dolgoletni treningi odbojke pa so ji služili kot odlična predpriprava na neusmiljen svet mode, kjer ima tekmovalnost praviloma prednost pred sodelovanjem.

Lina Štritof, stevardesa v Abu Dabiju

29. 11. 2018

Zadnjih šest let živi v prestolnici Združenih arabskih emiratov. Abu Dabi je mesto, ki združuje res široko množico kulturnih tokov. Od hinduistične, krščanske in seveda muslimanske tradicije vse do sekularnih obredij Zahoda: med drugim je mogoče v Abu Dabiju obiskati celo oktoberfest! Tudi pri svojem delu se Lina Štritof kot stevardesa redno srečuje z zelo različnimi ljudmi. Največ težav ponudnikom letalskih storitev povzročajo alkoholizirani potniki, ki jih po njenih besedah ni malo, v nasprotju z razširjenim prepričanjem pa se menda še vedno srečujejo s precejšnjim številom ljudi, ki si ne znajo pripeti varnostnega pasu.

Ištvan Išt Huzjan, svobodni umetnik v Bruslju

22. 11. 2018

Ištvan Išt Huzjan je svobodni umetnik, ki ga je pot prek Italije, Nizozemske in Južne Koreje pripeljala do Bruslja, ki je med drugim tudi izjemno bogato stičišče raznovrstnih kulturnih in umetniških izrazov. Eden izmed projektov, pri katerih je sodeloval, govori o tem, da kapital in umetnost nista nezdružljiva, temveč se lahko denimo med vlagatelji v mestno infrastrukturo in umetniki, ki vanjo vdahnejo življenje, razvije plodno sodelovanje.

Frančiška Šonaja, živi v Kartumu

15. 11. 2018

Pred več kot štiridesetimi leti se preselila k možu v sudansko prestolnico. Je aktivna uporabnica Facebooka, a dosedaj je objavila zgolj eno svojo fotografijo. Črno-belo sliko, ko pri šestnajstih letih jezdi konja v domačem Veržeju. V pogovoru razkriva predvsem vidike vsakdanjega življenja v Kartumu. Foto: Kartum, David Stanley (Flickr)

Po študijskih izmenjavah se je odločil ostati v Ameriki

8. 11. 2018

Dr. Vojko Kavčič je po študijski izmenjavi ostal v Združenih državah Amerike, tam naredil doktorat in si ustvaril družino. Tam zdaj že 30 let dela na področju zgodnje diagnostike alzheimerjeve bolezni in tozadevne preventive. Glede na to, da za to bolezen še nismo razvili farmakoloških zdravil, skupaj s kolegi ubira alternativne pristope k preprečevanju razvoja ali vsaj omejevanju negativnih vplivov demence. Je velik zagovornik t. i. kognitivnega treninga oz. s poslovenjenim izrazom, ki si ga je izmislil sam: umovadbe. Živi v mestu Rochester v zvezni državi New York, ki se v zadnjih letih razmeroma počasi pobira po propadu velikega podjetja, ki se je ukvarjalo z razvojem fotografskih filmov in danes praktično pozabljenih analognih fotoaparatov. V prostem času z velikim zanimanjem (in podobno mero zaskrbljenosti) spremlja politično dogajanje v Ameriki: ta teden so ga (zmerno) razveselili rezultati vmesnih volitev, v katerih so republikanci izgubili prevlado v spodnjem domu kongresa ZDA.

Kulturne posebnosti v odnosu do smrti po svetu

1. 11. 2018

Mitja Peček s Slovenci v tujini razglablja o kulturnih posebnostih v odnosu do smrti. Kako se s smrtjo soočajo na otočju Guadeloupe, na Japonskem, v Boliviji ali Ugandi?

Maja Marušič, biokemičarka v Stockholmu

25. 10. 2018

Biokemičarka Maja Marušič s soprogom in tremi otroki, ki jim gre švedščina bolje kot njej, živi in raziskuje v Stockholmu. Na Švedsko je prišla s pričakovanjem, da so Švedi bolj hladni, da jim ni do zabav in druženja. Pa jim je, ugotavlja. Druženje jim v Stockholmu omogoča tudi odličen mestni prevoz s pogostimi avtobusi, trajekti in vlaki, ki jih pogosto upravljajo voznice, kar za Švedsko, ki posebno pozornost namenja enakosti med spoloma, ni nič neobičajnega, pravi.

Hana Urank, vodnica pasje vprege v Kiruni

18. 10. 2018

Po očetovi zaslugi se je že v otroštvu navdušila nad vlečnimi psi. Kmalu po diplomi je dobila ponudbo za delo vodnice na Finskem in, po dveh mesecih že naveličana pisarniškega dela, brez pretiranega oklevanja odšla na sever Evrope. Letošnjo zimsko sezono bo tako preživela na Švedskem v bližini Kirune, rudniškega mesta z nekaj več kot 18.000 prebivalci, kjer je največji podzemni rudnik železove rude na svetu.

Urša Bernardič, raziskovalka v Ženevi

11. 10. 2018

Urša Bernardič raziskuje delovanje človeških možganov. Po zaslugi raziskovalne štipendije jo je pot iz Slovenije najprej vodila v Oslo, raziskovalni magisterij je opravila v Amsterdamu, eno leto delala v nevroekonomskem laboratoriju na MIT, zdaj pa je na doktorskem študiju v Ženevi.

Tjaša Obrulek, orke opazuje na kanadskem otoku

4. 10. 2018

Otok Berry je majhen, odmaknjen, neposeljen otok ob zahodni obali Kanade, edini prebivalci so medvedi in kakšna puma. Tjaša Obrulek dela v manjši koči. Turiste, ki pridejo tja na počitek, v času sezone vodi na veslaške izlete in opazovanje kitov. Stalnega bivališča nima. Kot pravi, potuje iz meseca v mesec. “Nekako živim v enem takšnem mehurčku, stran od celotnega sveta, poskušam niti ne brati časopisov, večinoma me prijatelji obveščajo, če je kaj hudo pomembnega.”

Anže Škrube, koreograf in plesalec v Los Angelesu

27. 9. 2018

Koreograf in plesalec Anže Škrube že deset let živi v Los Angelesu. Chris Brown, Justin Timberlake, Meghan Trainor, Britney Spears in Usher so med svetovnimi zvezdniki, s katerimi je že sodeloval. Trenutno pa je zaposlen s projektom Amerika ima talent.

Dunja Čebular, dela in potuje po svetu

20. 9. 2018

V štirih letih, odkar je zapustila Slovenijo, je Dunja Čebular delala v Angliji, na Novi Zelandiji in v Avstraliji - tudi v sirotišnici za kenguruje - potovala pa še po nekaj deset drugih državah. Vprašanj o tem, kdaj se bo ustalila, ne dojema kot nekaj slabega. Enostavno uživa v svojem življenjskem slogu, ki je resda nekoliko drugačen od večinskega. “Meni je to kot ena šola v življenju, ne vem, zakaj bi vsi morali živeti po nekih načelih, ki so nas jih naučili v šoli. Da moramo študirati, da bomo imeli dobro službo, pa potem dobro službo, da bomo lahko kupili hišo, imeli družino …”

Kristina Bogataj, zborovodkinja v Helsinkih

13. 9. 2018

Ko pride Slovenec na Finsko, se vpraša, kam bi z vsem prostim časom, pravi glasbena pedagoginja in zborovodkinja Kristina Bogataj. Dodaja, da ljudje stvari cenijo po učinku, deloholizem pa ni vrlina. “Že na akademiji nisem bila prisotna po 6 ali 12 ur, takrat sem bila tam po dve ali tri ure na dan, potem sem šla domov premišljevat in vadit.”

Matic Kastelec, v Jeruzalemu na hebrejski univerzi

6. 9. 2018

Po enem letu bivanja v Izraelu je Matic Kastelec dovolj obvladal jezik, da so mu dovolili študij na hebrejski univerzi. “Zame, vegana, je Izrael meka,” pravi in kot dokaz omenja obisk očeta, sicer zapriseženega mesojedca. “Tako je užival v raznih humusih, falaflih, šakšukah, da je bilo vse, kar je v desetih dneh pojedel mesnega, neka salama, ki jo je s seboj prinesel za izredne okoliščine.” Večino časa sicer preživi v pisarni, kjer piše magisterij o dvesto let starih nemških besedilih. In čeprav sta z ženo v Jeruzalem prišla bolj po naključju, v mestu vztrajata že štiri leta.

Pia Rančnik, farmacevtka na otočju Guadeloupe

30. 8. 2018

Ni iskala boljše službe ali višje plače. Oboje je imela že v Sloveniji. Pia Rančnik se je preselila zaradi partnerja, ki je zaposlitev najprej iskal v Franciji, ker pa v zimskem času službe ni našel, sta kupila letalski vozovnici za Guadeloupe in tam ostala. Otok ji je všeč zaradi raznolikosti. Del otoka prekriva tropski gozd s slapovi, rekami in plažami s črnim peskom, na drugem delu pa so dolge bele rajske obale, palme in turkizno morje. Dodaja, da tudi ni veliko hotelskih kompleksov, ki bi imeli zakupljene plaže, “zdi se mi, da otok ni tako turističen, duh domačnosti je prisoten, domačini pridejo s hladilnimi torbami na piknik na plažo.”

Alen Faljić, Berlin

23. 8. 2018

Alen Faljić, podjetnik in ustvarjalec podkastov, zdaj deluje v Berlinu, ki postaja evropska prestolnica zagonskih podjetij. Ustvarja prvo poslovno šolo za oblikovalce, saj je prepoznal, da jim najbolj manjka prav teh znanj. Že pred tem je živel v Nemčiji: "V Berlinu so mi bolj všeč ljudje, v Münchnu pa mesto."

Belgijci praznovanje rojstnega dne načrtujejo kar leto vnaprej

16. 8. 2018

Prevajalka prekmurskih korenin Staša Pavlović dobrih pet let z družino prebiva v Gentu (Flandrija), kjer so ljudje neverjetno organizirani. Z leti je tudi sama izgubila dobršen del spontanosti. Ni prepričana, ali gre to pripisati prilagoditvi na belgijski način življenja, starosti ali dejstvu, da ima “končno normalno službo”. Prav na novem delovnem mestu je spoznala svoje prve prave prijatelje med Belgijci. Ti so menda povečini vljudni in prijazni, a zelo zadržani.

Lindomar , Brazilec iz Bohinjske Bele, ki v zboru prepeva Oj, Triglav, moj dom

29. 6. 2018

Petnajst let že Lindomar Koblar Sales s soprogo Katjo živi na Gorenjskem. Spoznala sta se med njenim potovanjem po Južni Ameriki. K selitvi pa ga je spodbudilo tudi nezadovoljstvo s pisarniško službo. Zdaj je turistični vodnik. V angleščini, španščini in portugalščini predstavlja predvsem lepote Ljubljane, Bleda in Postojnske jame. V zadnjih petih letih opaža znaten porast portugalsko govorečih obiskovalcev

Mojca in Uroš, lastnika nagrajenega frizerskega salona v Avstraliji

28. 6. 2018

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.

Nina in Nejc, na Portugalskem odprla trgovino z oblačili za deskanje

27. 6. 2018

Nina Dodlek je na Portugalsko prvič odšla kot fotografinja v deskarski šoli. En mesec se je pretvoril v več kot štirimesečno potovanje, to pa je pripeljalo do odločitve, da se s fantom Nejcem Stupanom preseli v obmorsko mestece Peniche. Nejc je že na letališču nosil 10-kilogramski šivalni stroj, saj sta bila z Nino odločena, da bosta na Portugalskem odprla trgovino z oblačili. Čeprav sprva nista vedela, kje bosta stanovala, kako bosta prišla do svoje trgovine, kje bosta dobila blago in šiviljo, sta kljub temu kmalu zatem odprla svojo prvo prodajalno. Bistvo njune znamke je, da izhajata iz sebe in ustvarjata to, kar najbolj potrebujeta. Pomembno jima je, da ustvarjata nekaj drugačnega, česar ni mogoče kupiti v vsaki trgovini. Oba sta seveda strastna deskarja na valovih. Nina pravi, da “surfanje predstavlja neke vrste meditacijo, saj pozabiš na vse ostalo in si eno z naravo”. Zdaj sta spet v Sloveniji, pripravljena na nove izzive.

Zaid Mustafa, Jordanec s slaščičarno v Kranju

26. 6. 2018

Zaid Mustafa je prišel v Slovenijo zaradi žene, ki je, ko sta se spoznala, s prijateljico dopustovala v enemu od hotelov, kjer je delal. Je kuharski mojster, ki ima skupaj z njo slaščičarno Kraljevi mignon v Kranju. V Sloveniji ga moti to, da kuharski poklic ni cenjen. V prostem času najraje hodi sam v hribe, med drugim mu je všeč Bohinjsko jezero, Triglavski narodni park, Kredarica in Vogel. Sam se je tudi naučil slovenščine v komunikaciji s strankami, saj ga zelo moti, če je v okolju, kjer ljudi okoli sebe ne razume. Pravi, da najbolje naredi jordansko jed jagnje z rižem, mandlji in peteršiljem. Z ženo sta tudi že razmišljala o selitvi v Avstrijo ali Kanado, a zaenkrat ostajata v Sloveniji, kjer Zaid med drugim obožuje nevihte, katere lahko na terasi opazuje cele noči.

Špela Arhar Holdt, jezikoslovka v Kobenhavnu

25. 6. 2018

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.

Kaja Antlej, življenje dinozavrov približuje v Avstraliji

14. 6. 2018

Je predavateljica na Univerzi Deakin. Razvija način, kako dinozavre predstaviti znanstveno natančno, obenem pa sodobno in privlačno. Živi v mestu Geelong, nedaleč Melbourna. Kot pravi, gre za nekdaj izrazito industrijsko mesto, kamor se je priselilo veliko prebivalcev iz držav bivše Jugoslavije in Italije. Med enim od sprehodov sta s partnerjem na vrhu smučišča Mount Buller opazila znameniti Mächtigov kiosk.

Sara Meden, košarkarica in študentka medicine na Tenerifu

7. 6. 2018

Sara Meden, v mlajših selekcijah košarkarska reprezentantka, številne poti z letalom na tekme 2. španske lige usklajuje z napornim študijem medicine. Pri študiju se ji zdi zanimivo, da vsako uro dva študenta delata zapiske, ki jih nato pošljeta vsem sošolcem iz letnika. “To tradicijo imajo že leta, že od takrat, ko so študirali profesorji, ki nam predavajo.”

Dževo Alibegić, znanstvenik na Japonskem

31. 5. 2018

Ko je leta 1997 kot štipendist japonske vlade Dževo Alibegić prišel v državo, ga je čakalo pol leta intenzivnega tečaja. “Šest ur dnevno so trajala predavanja samo v japonščini. Nihče od profesorjev z nami ni spregovoril angleško. Tako da je bila vzgoja res špartanska. V pol leta smo se naučili toliko pismenk in osnovne slovnice, kolikor je zna japonski osnovnošolec. Sliši se malo, ampak zame je bilo zelo grozno.” Doktor kemijskega inženirstva zdaj dela v podjetju, v katerem se ukvarjajo s konceptom pametnih mest in rešujejo okoljske dileme, tudi z optimizacijo prometa.

Miha Mlakar, start-up podjetnik v San Franciscu

24. 5. 2018

Soustanovitelj podjetja Tingles se v San Franciscu ukvarja s platformo, ki ponuja videoposnetke zvokov za pomirjanje in sproščanje. Pot od nekončanega študija filozofije in sinologije do zagonskega podjetništva je bila dolga in zanimiva. Ključni preskok pa se je zgodil, ko je med študijem potreboval dober digitalni slovar. “Takrat sem dobil prve ideje za aplikacije za učenje jezika. To je bil prvi povod, da sem v Sloveniji navezal stik z ljudmi, ki se s tem ukvarjajo.”

Mojca Baš, vzgojiteljica na Novi Fundlandiji

17. 5. 2018

Ker si je želela spremembe, je na različne naslove v angleško govoreče države pošiljala prošnje za delo. Pri tem ni imela oblikovane ideje, kam točno bi rada odšla. Pred devetimi leti so ji tako prvi odgovorili iz mesta St. John’s. S pritrditvijo ni oklevala, čeprav pred tem še nikoli ni bila v Kanadi. Zaposlitev je dobila v državni ustanovi, ki skrbi za primerno usposobljenost vzgojiteljev.

Anže Peršin, filmski producent v Lizboni

10. 5. 2018

Filmski producent Anže Peršin o Lizboni pravi, da je zelo udobno mesto, relativno poceni za evropske razmere, čeprav zaradi množičnega turizma vse dražje. Meni, da živi v tujcem prijazni državi. “Verjetno tudi zato, ker so se Portugalci dolga leta, sploh med diktaturo, selili v druge evropske države in najbrž tudi zato bolje sprejemajo tujce. Zanimivo se mi zdi, da sem tukaj včasih nekako pozitivno diskriminiran zato, ker sem tujec, kar mislim, da danes v Evropi ni prav pogosto.”

Gašper Reberšak, pustil službo in šel na potovanje

3. 5. 2018

S partnerko Manco sta pustila dobro plačani službi v Nemčiji in se podala na potovanje po Južni Ameriki, ki bi lahko trajalo eno leto. Sklenila sta, da je napočil skrajni čas pred morebitno popolno ustalitvijo. “Odločila sva se pustiti službi, čeprav je to včasih težko, ko si ustvariš neko rutino, ko imaš urejeno stanovanje, ko imaš avto, ko v bistvu lepo in precej mirno živiš. Težko je izstopiti iz cone udobja in se odpraviti nekam v neznano.”

Vid Skvarča, biotehnolog v Šanghaju

26. 4. 2018

Po izobrazbi je biotehnolog, z učenjem kitajščine pa je začel po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje tehnologij na kitajski trg. Prvi pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral.

Jure Pukl, jazzist v New Yorku

19. 4. 2018

Multiinstrumentalist Jure Pukl živi in dela v New Yorku, je pa večino časa na poti proti naslednjemu nastopu. Zato ne preseneča, da ima za seboj že veliko nepozabnih in napornih potovanj. “Zvečer sem bil v New Yorku, naslednji večer v Mexico Cityju, se vrnil v New York ob treh popoldne, ob devetih zvečer letel v Carigrad, povezal let v Zagreb, kjer sem dve uri preživel s prijatelji, potem so me pobrali in smo šli naprej v Beograd na jazzovski festival. Noč sem preživel s prijatelji v Beogradu in se potem vrnil v Slovenijo do mame, kjer sem tri dni spal.” Enkrat na leto de od glasbe in ustvarjanja za deset dni popolnoma odklopi na hrvaškem otočku.

Jan Zavrl, dela v raznolikem Tel Avivu

12. 4. 2018

Na študijski izmenjavi v Avstraliji je Jan Zavrl spoznal partnerko in se preselil v Tel Aviv. "Na ulici slišiš skoraj več tujih jezikov kot pa hebrejščine. Je res posebno mesto. Včasih pravim, da je mala državica znotraj države.” Kot vodja analitičnega oddelka dela na področju marketinga, odgovoren je za obdelavo in analizo podatkov o ravnanju kupcev na spletu, družabnih omrežjih, na podlagi česar ustvarjajo vsebine.

Anže Pihler, lastnik bara na Danskem

5. 4. 2018

Da je prišel do svojega bara s koktajli, je Anžetov oče zastavil stanovanje in v Avstriji dobil kredit. Pri dvajsetih se je sicer odpravil na Ibizo, da bi se poleti izučil za barmana. Načrt je spodletel, saj v barih ni mešal koktajlov, ampak so mu naložili druge obveznosti. Izpopolnjevanje je zato nadaljeval v Avstraliji, pozneje je živel v Berlinu, kjer je tudi spoznal svojo dansko partnerko.

Luka Časar, dvoranski hokej igra v Pragi

29. 3. 2018

Reprezentančni kapetan v dvoranskem hokeju Luka Časar že sedmo leto v Pragi igra za Sparto. Ima klubsko stanovanje, trenira enkrat na dan in hodi v službo. Po sezoni se bo iz Prage peš vrnil v Slovenijo. "Takšni podvigi se mi zdijo zanimivi, da ne delaš ravno običajnih stvari, ker ta svet je prevelik in preveč zanimiv, da bi vsi delali iste stvari."

Maja Goršič, v Wyomingu dela z roboti

22. 3. 2018

Želela je postati zdravnica, a je idejo zaradi strahu pred krvjo opustila. Študirala je elektrotehniko, zdaj pa se ukvarja z rehabilitacijsko robotiko. Maja Goršič živi v mestu Laramie, kjer je pojmovanje orožja precej drugačno od izkušenj iz domovine. “Lahko rečem, da je tukaj čisto drugačna kultura. Večina domačinov ima strelno orožje. V nedeljo popoldan lahko vidiš celo družino, ki se pelje na strelišče nekam na obrobje mesta, kamor gredo streljat za hobi, česar si pri nas sploh ne znam predstavljati, tukaj pa je to nekaj povsem običajnega.”

Jan Šauperl, serviser kanadskih smučarjev

15. 3. 2018

Veliko slovenskih smučarskih serviserjev dela za tuje reprezentance. Jan Šauperl za kanadsko. Med razlogi, da so slovenski serviserji izjemno cenjeni, pa poudarja smučarsko tradicijo. “Vsi smo nekdanji tekmovalci ali pa po večini od mladosti povezani s smučanjem. Pa morda zaradi delovnih navad, vestnosti, poleg drugega nas gotovo odlikuje tudi to.”

Janja Avbelj, inženirka v Nemčiji

8. 3. 2018

Nemčija je res obljubljena dežela za mlade inženirje, prav tako tudi Slovenija in Avstrija in še cel kup drugih dežel, pravi Janja Avbelj. “Hočem reči, da je z mojega gledišča veliko pozitivnih reči v Nemčiji, ampak so tudi drugje.” Uživa v delu na Evropski organizaciji za uporabo meteoroloških satelitov, saj prispeva k boljšemu življenju ljudi. Posnetke, ki jih zajamejo njihovi sateliti, posredujejo naprej, denimo Slovenski agenciji RS za okolje. Na podlagi teh posnetkov pa nastajajo vremenske napovedi.

Dr. Andrej Košmrlj, profesor na Princetonu

1. 3. 2018

Po doktoraru na Massachusetts Institute of Technology (MIT) in postdoktorskem študiju na Harvardu je dr. Andrej Košmrlj kot profesor pristal na Princetonu. Zaveda se pomena prostega časa, tudi zato igra hokej na ledu in se udeležuje maratonov. Zanimanje za znanost je sicer potrjeval že na osnovnošolskih in srednješolskih znanstvenih tekmovanjih. Ob uspehih se je poigraval z idejo, da bi že na študij odšel na v tujino, a je do diplome ostal v Sloveniji.

Marjana Nakamura, vzgojiteljica v Osaki

22. 2. 2018

Ko je Marjana Nakamura v sedemdesetih delala v Kobilarni Lipica, je bila s službo zelo zadovoljna in bi v njej vztrajala še kakšno desetletje. A med dopisovanjem v angleščini z različnimi posamezniki po svetu, s čimer je začela že v osnovni šoli, je naletela tudi na Japonca, s katerim sta se odlično ujela. Pred poroko leta 1973 pa sta se v živo srečala le enkrat.

Sebastjan Kovačič, bambusove hiške oddaja na Tajskem

15. 2. 2018

Že od nekdaj je rad potoval na Tajsko, kasneje tam spoznal partnerko in se pred dobrim letom v Azijo tudi preselil. Z ženo na severu države turistom oddajata bambusove hiške, skupine pa vodita pod državi. Po selitvi je Sebastjan Kovačič marsikaj izkusil prvič v življenju. Pridobil je tajski osebni dokument, prvič je jedel črve, kobilice, mravlje, žabe in kačo, lovljenja kač pa se še uči.

Tina Milostnik Valenčič v Sarajevu predstavlja Slovenijo

8. 2. 2018

Zaradi soproga diplomata, ki je zaposlen na slovenski ambasadi, Tina Milostnik Valenčič živi v Sarajevu. Med drugim sodeluje pri pripravi bazarja, kjer zbirajo sredstva za socialno ogrožene otroke v Bosni. Na prvem bazarju jo je presenetilo zanimanje za kranjske klobase, saj jih v enem dnevu prodajo do 40 kilogramov.

Zala Mušič, v Firencah zahvaljujoč Rock Otočcu

1. 2. 2018

Pred desetimi leti je na Rock Otočcu gostovala italijanska skupina, ki jo je po naključju slišala tudi Zala Mušič in pozneje spoznala bobnarja. Zaradi spleta okoliščin in ljubezni do glasbe sta ostala v stiku in se spoznavala predvsem prek dopisovanja. “Pri dvajsetih sem hodila na počitnice v Firence, on pa v Slovenijo. Na srečo je bila meni všeč Italija, njemu Slovenija. Potem sem se tja preselila zaradi študija. No, v bistvu je bil študij dober izgovor, da sem prišla bliže Marcu.”

Jure Uršič, fotograf hrane v Dubaju

25. 1. 2018

Ob prihodu v Združene arabske emirate je poskušal najti delo kot fotograf, a se je zaradi razmeroma nizkih plačil za ogromno dela kmalu odločil za alternativo. Postal je natakar. Nekaj delovnih izkušenj je namreč že imel iz Slovenije. Tako je kmalu pristal v restavraciji s hrano, kjer se je vseskozi zanimal tudi za delo, povezano z marketingom, fotografijo in grafičnim oblikovanjem. “Čez pol leta so me poslali v London, v glavno pisarno, kjer so me seznanili s tem, kako se te stvari počne. Ko sem se vrnil s tega treninga, sem začel za to podjetje delati kot skrbnik družabnih omrežij. In tako sem začel slikati hrano. Vse se je začelo s hrano.”

Tina Smole, svobodna novinarka v Ugandi

18. 1. 2018

Tina Smole se je pred petimi leti preselila v Kampalo, glavno mesto Ugande. V Afriki dela za pomembne tiskovne agencije, njeni glavni naročniki so med drugim javni servis BBC, francoska agencija AFP, televizija ZDF in nevladna organizacija Amnesty International. Pravi, da mesto živi 24 ur, a je močno preobremenjeno z vozili: “Edini način potovanja je motor. Ni najbolj varen način, a do zdaj, na srečo, nisem imela nobene nesreče. V času deževne sezone se pojavljajo izpadi elektrike, voda je ali je ni. Za slovenske razmere zveni robinzonsko, ampak se prilagodiš in znajdeš.”

Sonja Knez, na Kitajsko preselila šestčlansko družino

11. 1. 2018

Zakonca Knez sta v Ljubljani študirala sinologijo, eno leto študija pa preživela v provinci Sečuan. Čeprav študija nista nikoli končala, sta si vedno želela nazaj na Kitajsko. “Iskala sva poti in ko sva imela štiri otroke, se je pot končno našla. Zdaj smo tukaj,” pripoveduje Sonja Knez. Na drugačen način življenja so se privadili. Po kosilu sledi obvezen počitek, najsi bo v trgovini, šoli ali službi. Prav tako so se navadili na hitro razvijajočo se infrastrukturo: “Kitajska se dnevno spreminja. Cesta nastane čez noč, dobesedno čez noč. Gradi se z veliko naglico.“

Matjaž Živkovič, učitelj smučanja v Švici in angleščine na Tajskem

4. 1. 2018

Zime nekdanji pevec pri skupini The Drinkers preživlja med multimilijonarji v Davosu, poletja v tajski javni šoli. Preden se je odpravil v Švico je dve sezoni preživel v Avstriji. Na pobudo prijatelja Davida je kontaktiral potencialne delodajalce, ki so ga povabili k sodelovanju predvsem zaradi rusko govorečih strank. “Zanimivo je, da sem imel prav v tistem času težave z žolčnimi kamni, tako da sem razgovor za službo opravil kar v bolnišnici.”

Urška Velikonja, profesorica prava v ZDA

28. 12. 2017

Na Univerzi Georgetown je najbolj navdušena nad zavzetostjo in pripravljenostjo podiplomskih študentov na kakovostno debato. Urška Velikonja pojasnjuje, da akademska pot po navadi zahteva veliko odrekanja družine, veliko selitev. “V zadnjih sedmih letih smo živeli v Arizoni, Washingtonu, Atlanti, Čikagu, Severni Karolini in zdaj spet v Washingtonu.” Te selitve so zelo zahtevne za družino, dodaja, zato mož zadnjih nekaj let ni delal oziroma je delal doma. “Urejal je vse naše selitve, zavarovanja, čuval je otroke, kuhal in pral. Končno so otroci v šoli, tako da je zdaj ritem življenja nekoliko mirnejši.” Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti se je odpravila na magisterij v ZDA, kjer je na Harvardu spoznala moža pravnika. Skupaj sta prišla v Slovenijo, kjer sta si nameravala poiskati delo. Želela je poučevati na univerzi, živeti “prijetno slovensko življenje”, a po dveh letih in pol iskanja službe, zlasti za moža neuspešnega, sta se vrnila v Ameriko.

Miha Šalehar in Andrej Karoli v pogovoru s prvo damo ZDA?

21. 12. 2017

Poletno-decembrsko-praznično-sproščena edicija Globalne vasi. Kdo je na drugi strani telefona? Andrej: Ne morem verjeti, da sva govorila s prvo damo Združenih držav Amerike. Miha: Tudi jaz ne morem verjeti.

Alenka Može, učiteljica angleščine v Vietnamu

14. 12. 2017

Po namigu prijateljice se je preselila v Hošiminh in si v štirinajstih dneh poiskala delo učiteljice angleščine. Alenka Može pravi, da se božične navade se vse bolj širijo tudi po Vietnamu. “Ravno gledam skozi okno in je tudi tukaj ena velika božična jelka. Po trgovskih središčih bo vse okrašeno. Božične pesmi je slišati povsod in jih bo še vse leto. Čisto zares. Vse leto slišiš božične pesmi po radiu.”

Bernard Pesjak, prevajalec in ultramaratonec v Washingtonu

7. 12. 2017

Ameriške diplomate, ki se odpravljajo na delo v Ljubljano, uči slovenščino. Bernard Pesjak jim predstavi jim tudi besedo čmrlj. Pravi, da med diplomati v Washingtonu slovenska prestolnica velja za počitniško mesto, ki varnostno in geografsko ni problematično. “Zelo radi gredo tja, je pa zelo težko dobiti delo v Ljubljani. Če pred tem nisi služil kje drugje, v kakšnem bolj nevarnem kraju, jo lahko v večini primerov kar odmisliš.” Kmalu po prihodu v ZDA si je našel delo voznika šolskega avtobusa. Ta zaposlitev je namreč vključevala tudi zdravstveno zavarovanje, ki ga ni imel kot sočasni sodelavec slovenske sekcije na radiu Glas Amerike, ga je pa nujno potreboval. Sploh zaradi nosečnosti takratne žene in višine zneska, ki sta ga za zavarovanje prej plačevala sama.

Urška Anumanchi, učiteljica v Indiji

30. 11. 2017

Pred sedemnajstimi leti sta si začela dopisovati prek spletne klepetalnice, zdaj pa Urška Anumanchi s soprogom živi v indijski tehnološki prestolnici. Slovenijo in Francijo sta zamenjala za raznovrstni indijski Hyderabad, ki pa ni njeno najljubše mesto. Pravi, da življenje zaradi podnebja poteka predvsem v klimatiziranih prostorih, zato najbolj pogreša vsaj urejene parke, če že nima gozda in Šmarne gore, na katero bi se lahko povzpela. Sicer ekonomistka se je po najboljših močeh prilagodila drugačnemu okolju in zdaj uči v šoli. “Ko sem opazila, kako sta otroka srečna v tem okolju, sem tudi jaz nehala travmirati, da ne bi slabo vplivala nanju. Naučila sta me, da če nekako sprejmeš položaj, je življenje lažje.”

Aljaž Pavlenč, v Peruju bogu za hrbtom

23. 11. 2017

V Peru so se najprej odpravili žena in otroci. Ločeno življenje – v tistem času je Aljaž Pavlenč v Sloveniji dobil dobro službo – je trajalo do telefonskega klica štiriletne hčere. “Rekla mi je, ati, ti se lažeš, ti ne boš izpolnil svoje obljube, ti ne boš nikoli prišel k meni. Naslednji dan sem dal odpoved in odpotoval v Limo.” Kaos desetmilijonske prestolnice so kmalu zamenjali za življenje, kot pravi, bogu za hrbtom. Živijo v mestu Moyobamba, kjer kot finančni direktor dela v “zeleni kliniki”.

Mojca Usnik, maserka konj v Londonu

16. 11. 2017

Po diplomi na gradbeni fakulteti se je Mojca Usnik odločila za opravljanje dela, ki ni povezano s študijem, jo pa resnično veseli. Je profesionalna jahačica, ki bi nekoč rada nastopila na olimpijskih igrah, trenerka, v Londonu pa se ukvarja tudi s športno masažo konj. Pravi, da je bila selitev na Otok pred petimi leti eksperiment. Ki je očitno uspel.

Blaž Križnik, brezskrben v Južni Koreji

9. 11. 2017

Blaž Križnik je v Seulu profesor na šoli za urbane študije. Pravi, da ga o varnosti običajno sprašujejo prijatelji iz domovine in Evrope, sam pa večje napetosti pri Južnih Korejcih ne opazi. “Razlog je po eni strani najbrž v tem, da so ljudje navajeni, saj se krize s Severno Korejo nekako periodično pojavljajo zadnje desetletje, po drugi strani pa imajo ljudje tudi cel kup težav, povezanih z njihovo službo, izobraževanjem, otroki, tako da imam včasih vtis, da se nimajo časa ukvarjati s Severno Korejo.” Seul je po njegovem skozi slovenske oči videti kot velika nesreča, nekaj podobnega pa si najbrž mislijo Južni Korejci o Sloveniji.

Jure Požar, prodal vse in družino preselil v Avstralijo

2. 11. 2017

Jure Požar ob odhodu v Avstralijo ni imel zagotovljene službe. V Sloveniji sta s soprogo prodala vse in se podala, kot pravi, na veliko avanturo, da bi otrokom nudila več. “Selitev je bila kar stresna, z otroki je vse kupaj precej težje, imam tri punce, stare 4, 12, in 13 let.” Na šolo so se že navadile, pojasnjuje, jezik pa jim ne povzroča težav. “V šoli jima gre odlično, najmlajša pa je postala še pravi Aussie, hodi v vrtec in govori že čisto avstralščino, ostali se pa še privajamo.”

Borut Dolenc, pilot v Istanbulu

26. 10. 2017

V mlajših letih je bil Borut Dolenc smučarski skakalec, tudi član slovenske B reprezentance. Ljubezen do letenja pa že dolgo udejanja kot pilot in letalski inštruktor, od leta 2006 pri turškem letalskem prevozniku. Še vedno pripoveduje o čudenju ob razgledih, ki se ponujajo iz kabine, in strasti, ki ga ni zapustila. Življenje v Istanbulu opisuje s filmsko primerjavo. “Zdelo se nam je, kot da smo v enem filmu, v mešanici romantične komedije in Jamesa Bonda ali Misije nemogoče. Zelo zanimivo je in smo ostali.”

Milena Pfeiler, pevka v New Yorku

19. 10. 2017

Milena Pfeiler se je težko navadila, da na vprašanje, kako si, domačini v resnici pričakujejo le odgovor, da je vse super. Pevka, flavtistka in skladateljica v New Yorku, kamor je odšla zaradi študija, živi tri leta in pritrjuje ugotovitvi, da če ti uspe v New Yorku, ti lahko uspe kjerkoli. “Ker izhajam iz bolj mirnega okolja, sem imela kar težave s privajanjem. Zahteva res veliko dela in odrekanja spanju, da sploh preživiš v tem mestu, kar zna biti kar čustveno naporno, zato sem imela veliko notranjih bitk.”

Špela Gorjanc, začela v pakirnici kivijev

12. 10. 2017

Pred petimi leti se je Špela Gorjanc s petnajstimi kilogrami prtljage odpravila na Novo Zelandijo. Najprej je sortirala kivije, kasneje masirala, danes pa dela v telekomunikacijskem podjetju in lahko voli poslance. Med težavnim prilagajanjem na novo okolje je bila vsak dan prek Skypa povezana z mamo. Razmišljala je, da “bo spakirala in prišla domov”, a so jo domači spodbujali naj vztraja. Zdaj živi v mestu Auckland.

Valentina Jurinčič, v Baslu zaradi dela in krlinga

5. 10. 2017

Namesto razpetosti med številnimi kraji je Valentina Jurinčič iskala mesto, kjer bi našla zaposlitev v farmacevtskem podjetju, obenem pa bi bila dovolj blizu tudi primerna dvorana za igranje krlinga. Po nekaj poslanih prošnjah se je kmalu preselila v Basel. Pravi, da imajo delodajalci na voljo toliko kandidatov, da si lahko privoščijo izbor najboljših ljudi, ki so najbolj motivirani. "Mislim, da je delati v takem okolju tudi nalezljivo. Ko nekdo trdo dela, vsi delajo s tem tempom.”

Savina Goličnik, trenerka softballa na Švedskem

28. 9. 2017

Začelo se je z objavo na Facebooku. Evropska softball zveza je namreč objavila zapis, da v švedskem mestecu Leksand iščejo trenerja srednješolske ekipe. Savina Goličnik se je prijavila, po mesecu dni spakirala kovčke, zdaj pa je tudi že švedska državna prvakinja.

Nejc Rudel, od pevca do programerja v Baskiji

21. 9. 2017

Pred osemnajstimi leti je Nejc Rudel sodeloval na zborovskem tekmovanju v mestu Tolosa v baskovskem delu Španije. Dve leti zatem se je preselil k svoji izbranki, ki jo je spoznal med pevskim gostovanjem. Pravi, da so Baski zelo delavni in povezani. “Veliko industrije je tu, so pridni, so eni tistih, ki so se povezovali v kooperative, iz česar so zrasla podjetja, ki so gonilo napredka.”

Špela Buh Zupančič, na Kanarskih otokih odprla šolo vodnih športov

14. 9. 2017

Naveličana rutine se je Špela Buh Zupančič z družino pred štirimi leti odpravila na Kanarske otoke. Prostočasne dejavnosti sta s partnerjem nenačrtovano nadgradila v posel. V šoli vodnih dejavnosti namreč učita jadranje na deski, deskanje z zmajem in supanje. Bizu jima je otoški način življenja, ko od domačinov večkrat slišita: “Če ne gre za življenje in smrt, lahko počaka do jutri.”

Petra Pavlič, v ZDA dela 24 ur na dan

7. 9. 2017

Petra Pavlič je v ZDA odšla kot dijakinja, da bi tam zaključila srednjo šolo. Po končanem četrtem letniku je staršema sporočila, da bo ostala in se vpisala na kolidž, kar bi ji odprlo več možnosti. Odločitev se je obrestovala. Danes je uspešna podjetnica. Živi v mestu Carmel v Indiani, ki je po kakovosti za življenje eno najboljših v ZDA. A priznava, da ji je vedno bolj žal, da se je odločila za takšno pot.

Aleš Štrovs, pravnik, ki se v Litvi ukvarja s turizmom

31. 8. 2017

Ni pomembno, kje živiš, ampak s kom živiš. Tako življenje v Klaipedi povzema Aleš Štrovs. V okolju, ki ni zelo športno, je izjema košarka. Prepričan je, da je to edina stvar, ki bo v času evropskega prvenstva ljudi odvrnila od gledanja turških in indijskih nadaljevank, ki so sicer izjemno priljubljene.

Rok Šuster, morjeplovec

24. 8. 2017

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci.

Nina Lukša

10. 8. 2017

Nina že 8 let živi na Novi Zelandiji, dela v kadrovskem oddelku velikega podjetja. Ukvarja pa se tudi z vodenjem zgodnjejutranjih športnih vadb.

Krešimir Gotlin

28. 7. 2017

Krešimir Gotlin je športni novinar iz Krapine. Pozna besedo nepozabno, ki jo včasih uporabi kar namesto hrvaške ustreznice nezaboravno. Pravi, da razume slovensko, smuča v Kranjski Gori, v prostem času tudi kolesari.

Bine Žalohar

27. 7. 2017

Bine Žalohar se ima v Avstraliji ‘fletno’ poletno, čeprav je tam trenutno zima. Gorenjec uči Avstralce zavijati na snegu. Je smučar prostega sloga in učitelj smučanja, ki pravi, da tega ne počne zaradi pozornosti: “Če bi to počel za všečke, bi že končal. Smučanje je del življenja.”

Małgorzata Izabela Bialek, poljska Primorka s Kozjanskega

26. 7. 2017

Poletna epizoda Globalne vasi. Małgorzata Izabela Bialek mora na Poljskem pogosto pojasnjevati, da Sloveška sicer res nima morja, da pa Slovenija, kjer zdaj živi, ni Slovaška.

Nataša Slak Valek, v Abu Dabiju predava turizem

25. 7. 2017

Poletna epizoda Globalne vasi. V Abu Dabiju, kjer lahko na avtomatu kupiš zlate palice in ure, Nataša Slak Valek promovira slovensko umetnost.

Mirjana Küzma, dr. kemije v Hongkongu

28. 6. 2017

Doktorica kemije Mirjana Küzma je po končanem doktoratu sprejela prvo ponudbo za delo. Odgovorili so ji iz Singapurja, kjer je kasneje našla tudi moža in se ustalila. Dvakrat na leto se na krajši oddih vrne v domovino. “Življenje v Sloveniji je kakovostno. No, ljudje bi se lahko imeli bolj radi, pa malo manj ogovarjali eden drugega, pa politiki bi lahko začeli malo resneje delati. V širši sliki pa se v Sloveniji ne rabi nič spremeniti, ker je res najlepša dežela. Življenje, ki ga ponuja, pa je daleč najbolj kakovostno v primerjavi z drugimi evropskimi državami in drugimi velemesti.” Pravi, da je računica preprosta. V tujini si preprosto tam, kjer se ti izplača. “Če se ti ne izplača, je brez zveze da v tujini garaš, je v Sloveniji trikrat lepše.”

Nina Oven, Brazilca spoznala v Avstraliji

22. 6. 2017

Nina Oven je na potovanju po Avstraliji spoznala fanta iz Brazilije, kjer zdaj študira notranje oblikovanje in odpira svoj studio. Če jo kdo iz Slovenije vpraša, kje živi, mu zaradi velikosti južnoameriške države odgovori, da je zdaj nekoliko dlje od plaže kot je bila prej. “Ko rečem, da sem dokaj blizu plaže, to pomeni, da sem od morja oddaljena osem do devet ur vožnje.” Kadar jo vprašajo, zakaj ne bi šla domov, sta prva odgovora ljudje in raznolikosti države. “Ljudje spremenjo tvoj način gledenja na svet, fajn so. Potem pa raznolikost države. Samo s selitvijo ali z obiskom družine lahko vidiš veliko drugačnih kultur, pa hrane, toliko stvari je za doživeti, da se ti zdi, da je življenje prekratko.”

Ciril Jazbec, fotograf National Geographica

15. 6. 2017

V posebni epizodi Globalne vasi ob 45. obletnici Vala 202 je Anjin gost Ciril Jazbec. Fotograf, ki beleži vpliv posledic podnebnih sprememb na ljudi. Zaradi številnih službenih potovanj lahko rečemo, da je doma vsepovsod. Pred mesecem dni se je vrnil z Grenlandije. Pripoveduje o osuplosti zaradi hitrosti taljenja ledenikov na Arktiki. Ob tem zanikovalcem globalnega segrevanja priporoča, naj se odpravijo na prizadeta območja. “Ko govoriš z ljudmi, zelo jasno povedo, da je bil tam led včasih zelo debel. Z roko pokažejo do pasu, do ramen. V zadnjih letih pa led sploh ne zamrzne več.”

Ana Gudalo, študentska ambasadorka Brisbana

8. 6. 2017

Že v najstniških letih je razmišljala, da bi nekoč živela v Avstraliji. Pri tridesetih se je Ana po letih varčevanja, vzponov in padcev, raziskovanj, pridobivanja informacij le odpravila na dvoletno potovanje po svetu, med katerim je obiskala 50 držav, na koncu pa pristala v deželi tam spodaj. Brisbane je najhitreje rastoča in razvijajoča se avstralska metropola, ima približno 2,4 milijona prebivalcev, pravi Aana in dodaja, da sta Sydney in Melbourne še vedno pomembnejši mesti, Brisbane pa je bolj topel, prijazen in ponuja prijetnejše življenjsko okolje “Mesto je zelo priljubljeno med mladimi, označeno je bilo tudi za najbolj hipijevsko mesto. Ta hipijevski izraz bi morda komu predstavljal negativen predznak, ampak gre za toplino, mladost, ki jo mesto izžareva, je idealno za družine. Ne najdem pomankljivosti. Hrana, namestitev, prevoz, z vsem sem zadovoljna.”

Tit Hočevar, od ragbija do poslovnega sveta

1. 6. 2017

Tit Hočevar dela v finančnem oddelku uglednega podjetja na Bavarskem, ki se ukvarja s prodizvodnjo in prodajo ženskih oblačil in modnih dodatkov. Nekdanji slovenski reprezentant v ragbiju poskuša ločevati službo in nekdanje športno udejstvovanje, a je prepričan, da izkušnja z ekipnim športom pomaga pri lažjem prilagajanju na novo okolje, kar koristi tudi v poslovnem svetu. “Ragbi mi je dal disciplino, vzdržljivost, zagretost, zagrizenost in to, da vedno poskušam doseči zadani cilj.” Ko je odšel v tujino, je imel namen ostati dve leti, morda tri. “Zdaj pa sem v tujini že dest let. Trenutno je v Sloveniji težko najti službo s primerljivo plačo, ne isto, s primerljivo. Foto: rgh-rugby.com

Helena Brec Loredan, iz Bukarešte na Dunaj

25. 5. 2017

Helena Brec Loredan je prepričana, da je življenje v tujini posebna izkušnja. “Še tako pisano domače okolje je ne more nadomestiti. In vedno sem hvaležna za to izkušnjo, človeku odpre misli, zbistri um in tako pridemo do nekaterih novih spoznanj, s katerimi drugače gledamo na življenje.” Pravi, da se Dunaj upravičeno hvali, da je družinam prijazno mesto. Večina njenih znank je zaposlenih za skrajšani delovni čas, vrtci so zelo ugodni, v mestu pa je veliko zelenih površin, urejenih parkov in igral. "Dunaj ponuja tudi veliko muzejev in galerij, kamor imajo otroci brezplačen vstop. Tako že otroke ozaveščajo o kulturnih vrednotah in navajajo na obiskovajne kulturnih ustanov."

Leon Kocjančič, vojaška akademija

18. 5. 2017

Svoje Leon Kocjančič delo opravlja na vojaški akademiji Združenega kraljestva zahodno od Londona, formalno pa je zaposlen na univerzi, ki vojaški akademiji ponuja storitve. Je del skupine za elektronsko vojskovanje, ki se ukvarja s procesiranjem signalov, z radarji, procesiranjem slik in avtomatskim zaznavanjem tarč. Ker deluje na vojaškem območju, mora spoštovati vojaški red. Na primer pri kosilu obstajajo pravila oblačenja. “Ne smeš nositi kavbojk, ne smeš imeti obutih superg, oblečeno moraš imeti srajco, da sploh lahko večerjaš.” Vsak dan, ko gre na akademijo, ga pri vratih temeljito preverijo, pregledi pa so se še poostrili po napadih v Londonu.

Lara Balodis Slekovec, plesalka na Mallorci

11. 5. 2017

Lara Balodis Slekovec je profesionalna plesalka, ki je lani ob dvojcu Maraaya nastopila na Evroviziji na Dunaju. Trenutno vadi za nove nastope. Trenira vsako jutro. Teče po plaži ali pa obiskuje fitnes. Kot pravi, morajo biti s soplesalkami dobro kondicijsko pripravljene. V prihodnjih tednih bodo namreč nastopale vsak večer z izjemo enega, saj zakonodaja prepoveduje delo vsak večer v tednu, kar po besedah Lare preverja tudi policija.

Darja Hribar, podjetnica na Boracayu

4. 5. 2017

Ljubiteljica potovanj Darja Hribar je obiskala številne države. V tistih, ki so ji bile še posebej všeč, je oprezala za poslovnimi priložnostmi, da bi se lahko tja tudi preselila. Po izobrazbi ekonomistka je takšno lokacijo našla na filipinskem otoku Boracay. S takratnim partnerjem sta odprla restavracijo s široko ponudbo pretežno italijanskih dobrot, rib, poslovenjenih filipinskih jedi in z veliko izbiro vin. Ponudbo, kakršne takrat na otoku ni bilo.

Slovenci v Milanu

27. 4. 2017

Na festivalu radijskih postaj v Milanu je Anja Hlača Ferjančič srečala številne zanimive Slovence, ki živijo v italijanski prestolnici mode, financ, nogometa in še česa. Maja Leban je tajnica Slovenskega društva v Milanu, mlada pravnica, ki prostovoljno dela kot reševalka. Pier Luca Settomini je zamejski Slovenec, med tednom dela kot bančnik v Milanu, vsak vikend pa gre domov v Gorico in skoraj vsak vikend tudi v Slovenijo. Nadja Rusjan pa je gospa, ki zase pravi, da je najstnica. Je ljubiteljica družabnih omrežij in radijskih postaj.

Sara Rudman, v Kazahstanu na izmenjavi

20. 4. 2017

Sara Rudman se je na enoletno študijsko izmenjavo odpravila v Almaty. V tem času bi predvsem rada izpopolnila svoje znanje ruščine. Obenem spoznava, da je Kazahstan ena boljh varnih držav, ki jih je kadarkoli obiskala. Pravi, da razlike med sloji so, da pa ne more reči, da gre za revno državo.

Nikolaj Ernest Padevski, Oslo

13. 4. 2017

Nikolaj Ernest Padevski živi na Norveškem. Dela v Pekarni v Oslu in pravi, da vsako noč preloži približno dve toni testa.

Katja Pretnar, Augsburg

6. 4. 2017

Katja Pretnar dela v tovarni robotov Kuka v Augsburgu. Tam programira robote in razvija uporabniške vmesnike. Za robotiko se je navdušila že na Fakulteti za elektrotehniko pri profesorju Tadeju Bajdu.

Nataša Gobec Rajgelj, turistična delavka na Maldivih

30. 3. 2017

Na Maldive se je Nataša Gobec Rajgelj najprej odpravila na dopust. Spoprijateljila se je z lastnikom penziona, v katerem je bivala, danes pa tam dela. “Takrat je imel tri sobe, zdaj jih imamo 24. Potreboval je nekoga, ki bi se poleg njega ukvarjal z birokracijo in vsem, pa sem rekla, zakaj pa ne, dajmo poskusit.” Živi na otoku Huraa, enem od več kot 1200 maldivijskih otokov, na katerih je temperatura vse leto nad 25 stopinj Celzija. Dela v bolj prizemljenem, neluksuznem turizmu. “Vse leto smo v japonkah in kratkih rokavih.”

Urška Štibler, psihologinja na Novi Zelandiji

23. 3. 2017

Urška Štibler na Novi Zelandiji dela kot specialistka za vedenjsko podporo.

Žare Veselič, na Fidžiju brez elektrike

16. 3. 2017

Med enim od številnih potovanj po svetu je Žare Veselič, po poklicu fotograf, pristal na Fidžiju. Tamkajšnji poglavar, ki je imel v lasti več kot polovico otoka, mu je pred štirinajstimi leti podaril štiri hektare veliko zemljišče. Od takrat živi življenje brez hladilnika, televizije in interneta. V obmorski hiši, ki si jo je zgradil sam. Foto: Luka Bogovčič

Grega Stele, na Aljaski za Apple

9. 3. 2017

Po petih letih dela v Los Angelesu je zamenjal okolje. Preselil se je na Aljasko. V Kaliforniji je namreč pogrešal sneg, všeč mu je tudi, da je na Aljaski poleti ves čas svetlo, poleg tega pa je pred leti v Egiptu delal kot inštruktor potapljanja, “najcenejši obiski Havajev pa so dejansko od tu, z Aljaske,” pojasnjuje svojo odločitev. Zdaj v mestu Anchorage dela za Apple. Glede opisa dela je precej skrivnosten, pove lahko le toliko, pravi, da gre za področje tehnične podpore in raziskav.

Mojca Zaccour, 42 let v Libanonu

2. 3. 2017

“V Bejrut me je odpeljalo srce,” pravi Mojca Zaccour, ki že 42 let živi v Libanonu. Kljub vojnam in nasploh nestabilnim političnim razmeram, ki državo spremljajo že desetletja, je še vedno navdušena nad življenjem v prestolnici. “Za to deželo pravim, da je raj na Bližnjem vzhodu. Imamo štiri letne čase, zelo veliko lepote, arheološke izkopanine, vsega je veliko v tej majhni deželi. Na žalost pa nas ne pustijo pri miru. Sosednje in tudi večje države se vseskozi vpletajo v naše zadeve.”

Blažka Smiljanič, gojiteljica školjk na Šetlandskih otokih

23. 2. 2017

Po diplomi v Ljubljani, magisteriju v Edinburghu in dveh letih neuspelega iskanja službe v Sloveniji, je opravila intervju prek Skypa in odšla v Lerwick. Kot morska biologinja se zdaj na Šetlandskih otokih ukvarja z gojenjem klapavic, kar je ena tamkajšnjih najpomembnejših dejavnosti. Otoke opisuje kot čudovite. "Neokrnjena, divja narava, ogromno živali. Kiti, delfini, morske vidre, tjulnji. Pa klifi, otoki, obale. Pokrajina je zelo lepa, če pa se izgubiš na kakšnem otoku, ni skoraj nikjer signala, razen v večjih mestih. No, jaz jim pravim mesta, v resnici so vasi."

Damjan Zabovnik, Santa Cruz

16. 2. 2017

Z ležečim kolesom, ki po obliki spominja na ribo, se vozi 130 km/h. V Združenih državah Amerike živi z družino, dela kot raziskovalec in razvijalec in podira hitrostne rekorde z vozilom na človeški pogon. “Je zelo posebeno vozilo. Vozim vzratno, uporabljam ogledalo, da vidim predse. Površina vozila je zelo majhna, kar neposredno vpliva na zračni upor, je pa še vedno na dveh kolesih. Nekaterim ljudem se zdi izjemno težko kaj takega izpeljati, ampak dejansko ni. Tudi vzratno je možno peljati zelo hitro na dveh kolesih.”

Magda Lojk, Moskva

9. 2. 2017

Lektorica v Moskvi pravi, da nekateri študenti slovenščino izberejo, ker gre za manj znan jezik, med njenimi slušatelji pa so se lani nekateri premislili in namesto češčine izbrali slovenščino, saj so slišali veliko lepega o Sloveniji. Načeloma študenti Slovenijo spoznajo kasneje, po prvem letniku, saj med Rusi ni tako znana kot Češka ali pa Srbija.

Domen Dolenc, fotograf na Baliju

2. 2. 2017

Bali ni zgolj rajski otok. Med decembrom in februarjem traja t. i. sezona smeti. Kot pravi fotograf Domen Dolenc na obale vsak dan naplavi približno 20 ton plastike. Od lončkov, plastenk, embalaže sredstev za pomivanje posode do polivnila in vrečk. Vse to fotografira, skoraj apokaliptične podobe pa tudi prek družabnih omrežij in bloga v opomin deli s svetom. “Več ljudi kot bo to videlo, prej se bo kaj spremenilo.” Foto: Domen Dolenc

Janez Miklavžin, ribič na Norveškem

26. 1. 2017

S soprogo sta najprej poskusila živeti v Sloveniji, kjer je delal v hotelirstvu. Pravi, da je bil vseskozi v službi, prostega časa pa je bilo bolj malo. Zato ga je soproga spodbudila, da sta se preselila k njej na Norveško. "Ženinega prijatelja sem poklical, če bi lahko šel za dva meseca zastonj delat na ribiško ladjo, da vidim, če bi se v tem znašel, ker prej tega nisem nikoli počel. Po sezoni pa me je vprašal, če bi delal pri njem. Seveda sem takoj zagrabil priložnost in tako smo zdaj tukaj."

Nina Cigut in Luka Nassdorfer, Čile

19. 1. 2017

Preden sta se ustalila sta Nina in Luka veliko potovala po svetu. Bila sta v Aziji, na Novi Zelandiji, v Avstraliji. Pa seveda v Južni Ameriki. Zaenkrat sta drugi dom našla v pisanem Valparaisu, kjer sta pred leti odprla hostel.