Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sozvočja Slovenije je edinstven koncert, ki predstavlja prerez sodobne slovenske ljudske glasbe. Oblikovalca programa koncerta, Janez Dovč in Jasna Vidakovič, sta za koncert izbrala glasbenike in ansamble vseh generacij, ki prihajajo z različnih krajev Slovenije in zamejstva. V prvem delu so nastopili: Smledniški pritrkovalci, Paridolske korenine (Kozjansko), Janez Dovč, Boštjan Gombač, Trstenke, Jože Režek (Haloze), Fantje s Preske (Dolenjska), Kresnice iz Adlešičev, Sodevski tamburaši, Petračeva (Bloke), Bistrške škuorke (Ilirska Bistrica) ter Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj.
Sozvočja Slovenije je edinstven koncert, ki predstavlja prerez sodobne slovenske ljudske glasbe. Oblikovalca programa koncerta, Janez Dovč in Jasna Vidakovič, sta za koncert izbrala glasbenike in ansamble vseh generacij, ki prihajajo z različnih krajev Slovenije in zamejstva. V prvem delu so nastopili: Smledniški pritrkovalci, Paridolske korenine (Kozjansko), Janez Dovč, Boštjan Gombač, Trstenke, Jože Režek (Haloze), Fantje s Preske (Dolenjska), Kresnice iz Adlešičev, Sodevski tamburaši, Petračeva (Bloke), Bistrške škuorke (Ilirska Bistrica) ter Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj.
Kosovelova pesem Kabinetni ljudje še skoraj sto let po tistem, ko je bila napisana, kaže, kako globoko je mladi pesnik razumel odnos med človekom in naravo in kako zgodaj je opozoril na odtujenost. Rešitev je v tesnejšem stiku z naravo. Še zlasti po izkušnji karantene povsod po svetu postaja jasno, da je bistvo prostora v prostosti, zato vabilo na prostost, kabinetni ljudje. Uglasbitev je delo Janeza Dovča, skladbo pa izvaja kolektiv Sounds od Slovenia, ki povezuje izvrstne glasbenike, soliste in člane številnih slovenskih zasedb.
Kosovelova pesem Kabinetni ljudje še skoraj sto let po tistem, ko je bila napisana, kaže, kako globoko je mladi pesnik razumel odnos med človekom in naravo in kako zgodaj je opozoril na odtujenost. Rešitev je v tesnejšem stiku z naravo. Še zlasti po izkušnji karantene povsod po svetu postaja jasno, da je bistvo prostora v prostosti, zato vabilo na prostost, kabinetni ljudje. Uglasbitev je delo Janeza Dovča, skladbo pa izvaja kolektiv Sounds od Slovenia, ki povezuje izvrstne glasbenike, soliste in člane številnih slovenskih zasedb.
Koncert nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistkama, violinistko Brino Natašo Zupančič in flavtistko Ireno Rovtar. Prva je leta 2009 uspešno končala podiplomski študij specializacije violine pri prof. Vasiliju Meljnikovu in igra najrazličnejše glasbene zvrsti, od klasike, rocka, popa do jazza. Predstavlja se v tehnično izjemno zahtevni interpretaciji Tartinijeve kompozicije za violino »Vražji trilček«. Irena Rovtar se je po uspešni diplomi pri prof. Karolini Šantl-Zupan zaposlila v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Med šolanjem je prejela več zlatih plaket in nagrad, dejavna je tudi v komornih orkestrih in na mednarodnih seminarjih. Predstavlja se s Koncertom za flavto Carla Philippa Emanuela Bacha, sina velikega baročnega skladatelja J. S. Bacha. Koncert zaokrožuje Mendelssohnova »škotska« Simfonija št. 3.
Koncert nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistkama, violinistko Brino Natašo Zupančič in flavtistko Ireno Rovtar. Prva je leta 2009 uspešno končala podiplomski študij specializacije violine pri prof. Vasiliju Meljnikovu in igra najrazličnejše glasbene zvrsti, od klasike, rocka, popa do jazza. Predstavlja se v tehnično izjemno zahtevni interpretaciji Tartinijeve kompozicije za violino »Vražji trilček«. Irena Rovtar se je po uspešni diplomi pri prof. Karolini Šantl-Zupan zaposlila v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Med šolanjem je prejela več zlatih plaket in nagrad, dejavna je tudi v komornih orkestrih in na mednarodnih seminarjih. Predstavlja se s Koncertom za flavto Carla Philippa Emanuela Bacha, sina velikega baročnega skladatelja J. S. Bacha. Koncert zaokrožuje Mendelssohnova »škotska« Simfonija št. 3.
Harmonikar in skladatelj Janez Dovč je tudi umetniški vodja Agencije Celinka, ki odpira in podpira možnosti za ustvarjanje, izvajanje in poslušanje glasbe v projektu Sounds of Slovenia. Pod njegovim umetniškim vodstvom vrhunski slovenski glasbeniki z modernimi aranžmaji slovenske ljudske glasbe skrbijo za promocijo Slovenije v tujini. Tokrat se v videospotu predstavlja z avtorsko glasbo Šentjanževo.
Harmonikar in skladatelj Janez Dovč je tudi umetniški vodja Agencije Celinka, ki odpira in podpira možnosti za ustvarjanje, izvajanje in poslušanje glasbe v projektu Sounds of Slovenia. Pod njegovim umetniškim vodstvom vrhunski slovenski glasbeniki z modernimi aranžmaji slovenske ljudske glasbe skrbijo za promocijo Slovenije v tujini. Tokrat se v videospotu predstavlja z avtorsko glasbo Šentjanževo.
Primož Trubar je sicer najbolj znan kot avtor Abecednika in Katekizma, vendar pa je deloval tudi kot skladatelj. MePZ Cantemus Kamnik je pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka izvedel njegove pesmi, ki jih je nekaj let po Trubarjevi smrti v Protestantski pesmarici Ta celi catehismus izdal Jurij Dalmatin. V oddaji si boste lahko ogledali odlomke s tega koncerta, na kratko pa vam bomo predstavili tudi Trubarjevo glasbeno ustvarjalnost.
Primož Trubar je sicer najbolj znan kot avtor Abecednika in Katekizma, vendar pa je deloval tudi kot skladatelj. MePZ Cantemus Kamnik je pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka izvedel njegove pesmi, ki jih je nekaj let po Trubarjevi smrti v Protestantski pesmarici Ta celi catehismus izdal Jurij Dalmatin. V oddaji si boste lahko ogledali odlomke s tega koncerta, na kratko pa vam bomo predstavili tudi Trubarjevo glasbeno ustvarjalnost.
Skladatelj in dirigent Rado Simoniti (1914-1981) je ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini slovenske glasbi v obdobju po drugi vojni. Rodil se je v Goriških Brdih, v domačem kraju je obiskoval ljudsko šolo, potem pa je z desetimi leti odšel v Ljubljano. Leta 1943 je odšel v partizane in osnoval partizanski pevski zbor Srečko Kosovel, s katerim je imel številne nastope doma in po Evropi. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1946. Po drugi vojni je bil dirigent v ljubljanski Operi v Ljubljani ter desetletje tudi dirigent zbora Slovenske filharmonije. Njegov opus obsega okoli 600 del, predvsem samospevov in zborovskih pesmi. Tokrat bomo z glasbeno vizualizacijo predstavili izbor njegovih samospevov v orkestraciji za simfonični orkester. Solist je tenorist Jurij Reja, spremlja ga Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Režija Slavko Hren.
Skladatelj in dirigent Rado Simoniti (1914-1981) je ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini slovenske glasbi v obdobju po drugi vojni. Rodil se je v Goriških Brdih, v domačem kraju je obiskoval ljudsko šolo, potem pa je z desetimi leti odšel v Ljubljano. Leta 1943 je odšel v partizane in osnoval partizanski pevski zbor Srečko Kosovel, s katerim je imel številne nastope doma in po Evropi. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1946. Po drugi vojni je bil dirigent v ljubljanski Operi v Ljubljani ter desetletje tudi dirigent zbora Slovenske filharmonije. Njegov opus obsega okoli 600 del, predvsem samospevov in zborovskih pesmi. Tokrat bomo z glasbeno vizualizacijo predstavili izbor njegovih samospevov v orkestraciji za simfonični orkester. Solist je tenorist Jurij Reja, spremlja ga Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Režija Slavko Hren.
Božič je čaroben čas migljajočih lučk, bleščečih okraskov, daril, zabav, pesmi in jaslic. Vendar pa je božič tudi čas, ki nas lahko prebudi v globinah naših duš in src in se dotakne tistih src, ki so morda pozabila ali podvomila, da so ljubljena in da so sposobna ljubiti. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj je posnelo Božično pravljico, ki bo pričarala čudovito, drugačno božično fantazijo, ki odpira vrata v svet, poln lepih stvari in očarljive glasbe, ob kateri bo uživala cela družina. Direktor fotografije Bojan Kastelic, urednica Danica Dolinar, režija Hanka Kastelicova.
Božič je čaroben čas migljajočih lučk, bleščečih okraskov, daril, zabav, pesmi in jaslic. Vendar pa je božič tudi čas, ki nas lahko prebudi v globinah naših duš in src in se dotakne tistih src, ki so morda pozabila ali podvomila, da so ljubljena in da so sposobna ljubiti. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj je posnelo Božično pravljico, ki bo pričarala čudovito, drugačno božično fantazijo, ki odpira vrata v svet, poln lepih stvari in očarljive glasbe, ob kateri bo uživala cela družina. Direktor fotografije Bojan Kastelic, urednica Danica Dolinar, režija Hanka Kastelicova.
Opera buffa W. A. Mozarta Lažna vrtnarica (La Finta Giardiniera) je z diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka Akademije za glasbo leta 1992 doživela svojo prvo odrsko izvedbo v Sloveniji. Pod glasbenim vodstvom in taktirko Boruta Smrekarja ter v odrski režiji Henrika Neubauerja so ob spremljavi komornega orkestra AG v Ljubljani nastopili solisti Aleksandra Milosavljević, Marjan Trček, Željka Martić, Neda Martć, Mojca Vedernjak, Alenka Slokar in kot gosta Jože Kores in Robert Vrčon. TV-realizacija: Tomaž Švigelj, urednica Danica Dolinar.
Opera buffa W. A. Mozarta Lažna vrtnarica (La Finta Giardiniera) je z diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka Akademije za glasbo leta 1992 doživela svojo prvo odrsko izvedbo v Sloveniji. Pod glasbenim vodstvom in taktirko Boruta Smrekarja ter v odrski režiji Henrika Neubauerja so ob spremljavi komornega orkestra AG v Ljubljani nastopili solisti Aleksandra Milosavljević, Marjan Trček, Željka Martić, Neda Martć, Mojca Vedernjak, Alenka Slokar in kot gosta Jože Kores in Robert Vrčon. TV-realizacija: Tomaž Švigelj, urednica Danica Dolinar.
Glasba Vražji trilček Giuseppa Tartinija je navdihnila koreografa Milka Šparembleka, da je postavil kratko koreografsko miniaturo. Po ulicah Pirana jo bo odplesal baletni plesalec Vojko Vidmar.
Glasba Vražji trilček Giuseppa Tartinija je navdihnila koreografa Milka Šparembleka, da je postavil kratko koreografsko miniaturo. Po ulicah Pirana jo bo odplesal baletni plesalec Vojko Vidmar.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem Najin sinek, ki sta jo uglasbila in interpretirala Brina Vogelnik ter Janez Dovč. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem Najin sinek, ki sta jo uglasbila in interpretirala Brina Vogelnik ter Janez Dovč. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkov song Hiša št. 203 v interpretaciji Vite Mavrič in Steva Klinka. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkov song Hiša št. 203 v interpretaciji Vite Mavrič in Steva Klinka. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem Dežek, ki sta jo uglasbila in interpretirala Nika Vistoropski in Miro Božič. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem Dežek, ki sta jo uglasbila in interpretirala Nika Vistoropski in Miro Božič. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Frane Milčinski Ježek je eden najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja. Izvirni tv projekt Uredništva glasbenih in baletnih oddaj TVS, posnet v studiu-1, se loteva del, ki so javnosti še neznana oziroma njegove še neuglasbljene poezije. Ježkove pesmi namreč niso zgolj pesmi za intimno branje, so pesmi za poslušanje in izvajanje. Njegove pesmi lahko beremo z ušesi in jih poslušamo z očmi. In na ta način jih v kratkih spotih predstavljajo razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji: Vita Mavrič, Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Brina Vogelnik in Janez Dovč, Jelena Ždrale in skupina Hamlet express, Nika Vistoropski in Miro Božič, Uršula Ramoveš in skupina Čompe. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Frane Milčinski Ježek je eden najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja. Izvirni tv projekt Uredništva glasbenih in baletnih oddaj TVS, posnet v studiu-1, se loteva del, ki so javnosti še neznana oziroma njegove še neuglasbljene poezije. Ježkove pesmi namreč niso zgolj pesmi za intimno branje, so pesmi za poslušanje in izvajanje. Njegove pesmi lahko beremo z ušesi in jih poslušamo z očmi. In na ta način jih v kratkih spotih predstavljajo razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji: Vita Mavrič, Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Brina Vogelnik in Janez Dovč, Jelena Ždrale in skupina Hamlet express, Nika Vistoropski in Miro Božič, Uršula Ramoveš in skupina Čompe. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Sprehod po zbirki zanimivih predmetov iz slovenske zgodovine evrovizijske popevke.
Sprehod po zbirki zanimivih predmetov iz slovenske zgodovine evrovizijske popevke.
Primorski glasbeni pedagog in zborovodja Mirko Slosar je pomembno vplival na razvoj slovenskega zborovstva. Vrsto let je bil zborovodja Mladinskega mešanega zbora Gimnazije Koper in Mešanega pevskega zbora Obala Koper, vodil pa je tudi Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Predvajali vam bodo posnetek nastopa Mešanega zbora Obala Koper, ki je zborovodjo Mirkom Slosarjem nastopil na tekmovanju Naša pesem 1984. Koncert je ponudil slogovno raznolik spored - glasbo Gallusa, Lajovica, Adamiča, Pahorja, Škoberneta in Rabeja.
Primorski glasbeni pedagog in zborovodja Mirko Slosar je pomembno vplival na razvoj slovenskega zborovstva. Vrsto let je bil zborovodja Mladinskega mešanega zbora Gimnazije Koper in Mešanega pevskega zbora Obala Koper, vodil pa je tudi Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Predvajali vam bodo posnetek nastopa Mešanega zbora Obala Koper, ki je zborovodjo Mirkom Slosarjem nastopil na tekmovanju Naša pesem 1984. Koncert je ponudil slogovno raznolik spored - glasbo Gallusa, Lajovica, Adamiča, Pahorja, Škoberneta in Rabeja.
Božični glasbeni šopek je značilno slovenski, izbran iz slovenske sakralne glasbe 20. stoletja. V trnovski cerkvi v Ljubljani smo prižgali lučke na svečnikih, ki jih je ustvaril mojster Plečnik, pod vodstvom Mirka Cudermana pesmi izvaja zbor Consortium musicum, ki letos praznuje zlati jubilej. Redaktorica Jasna Novak, scenarij in režija Edi Majaron.
Božični glasbeni šopek je značilno slovenski, izbran iz slovenske sakralne glasbe 20. stoletja. V trnovski cerkvi v Ljubljani smo prižgali lučke na svečnikih, ki jih je ustvaril mojster Plečnik, pod vodstvom Mirka Cudermana pesmi izvaja zbor Consortium musicum, ki letos praznuje zlati jubilej. Redaktorica Jasna Novak, scenarij in režija Edi Majaron.
Uživali boste lahko v odlomkih iz priljubljenega Rekviema Wolfganga Amadeusa Mozarta, v odlomkih Dies Irae, Lacrimosa in Lux Aeterna. Soliste, Simfonični orkester, Komorni in Mladinski zbor RTV Slovenija vodi dirigent Marko Munih.
Uživali boste lahko v odlomkih iz priljubljenega Rekviema Wolfganga Amadeusa Mozarta, v odlomkih Dies Irae, Lacrimosa in Lux Aeterna. Soliste, Simfonični orkester, Komorni in Mladinski zbor RTV Slovenija vodi dirigent Marko Munih.
Točka je tedenska video-glasbena lestvica urbanega slovenskega mainstream-a, ki sega od rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike tja do metala, alternative in popa.
Točka je tedenska video-glasbena lestvica urbanega slovenskega mainstream-a, ki sega od rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike tja do metala, alternative in popa.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo cigansko balado Kruta ljubezen, ki sta jo uglasbila Uršula Ramoveš in skupina Čompe. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo cigansko balado Kruta ljubezen, ki sta jo uglasbila Uršula Ramoveš in skupina Čompe. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Simfonični orkester RTV Slovenija bo pod vodstvom šefa dirigenta En Shaa najprej predstavil skladbo Manuella de Falle, Trirogeljnik, Suito št. 2 iz baletne glasbe. Sledil bo Tomasijev Koncert za altovski saksofon in orkester, s katerim se bo kot solist predstavil mladi nadarjeni saksofonist Jan Gričar. Za konec bo orkester krstno izvedel simfonično pesnitev Simfonija Mont Blanc. Skladba je nastala je pod okriljem in na pobudo mreže orkestrov ONE (Orchestra Network for Europe), katere član je tudi naš orkester. Pet orkestrov iz petih evropskih držav je predlagalo vsak svojega skladatelja in vsak od njih je prispeval en stavek. Slovenijo zastopa skladateljica Nina Šenk, Francijo Dominique Probst, Nemčijo Benjamin Schweitzer, Poljsko Jaroslaw Chelmecki in Slovaško Juraj Filas.
Simfonični orkester RTV Slovenija bo pod vodstvom šefa dirigenta En Shaa najprej predstavil skladbo Manuella de Falle, Trirogeljnik, Suito št. 2 iz baletne glasbe. Sledil bo Tomasijev Koncert za altovski saksofon in orkester, s katerim se bo kot solist predstavil mladi nadarjeni saksofonist Jan Gričar. Za konec bo orkester krstno izvedel simfonično pesnitev Simfonija Mont Blanc. Skladba je nastala je pod okriljem in na pobudo mreže orkestrov ONE (Orchestra Network for Europe), katere član je tudi naš orkester. Pet orkestrov iz petih evropskih držav je predlagalo vsak svojega skladatelja in vsak od njih je prispeval en stavek. Slovenijo zastopa skladateljica Nina Šenk, Francijo Dominique Probst, Nemčijo Benjamin Schweitzer, Poljsko Jaroslaw Chelmecki in Slovaško Juraj Filas.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka drugega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka drugega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka prvega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka prvega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani so se predstavile najboljše odrasle folklorne skupine iz Slovenije, ki so bile izbrane na sedmih regijskih srečanjih v letu 2013. Njihove nastope sta ocenjevali strokovni spremljevalki srečanj, Neva Trampuš in Nina Volk. Zaključna prireditev v Sežani je tako ponudila »cvet« slovenske folklorne dejavnosti, njihove nastope pa je na hudomušen način povezovala igralka Nataša Tič Ralijan. Nastopile so FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš, AFS Ozara Kranj, FS Leščeček Veržej in FS Židan parazol Ljubljana. Na prireditvi pa so gostovale še Otroška folklorna skupina Val iz Kopra, folklorna skupina manjšinske etnične skupnosti Hrvaškega kulturnega društva Međimurje iz Velenja in hrvaška folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Petar Preradović iz Đurđevca.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani so se predstavile najboljše odrasle folklorne skupine iz Slovenije, ki so bile izbrane na sedmih regijskih srečanjih v letu 2013. Njihove nastope sta ocenjevali strokovni spremljevalki srečanj, Neva Trampuš in Nina Volk. Zaključna prireditev v Sežani je tako ponudila »cvet« slovenske folklorne dejavnosti, njihove nastope pa je na hudomušen način povezovala igralka Nataša Tič Ralijan. Nastopile so FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš, AFS Ozara Kranj, FS Leščeček Veržej in FS Židan parazol Ljubljana. Na prireditvi pa so gostovale še Otroška folklorna skupina Val iz Kopra, folklorna skupina manjšinske etnične skupnosti Hrvaškega kulturnega društva Međimurje iz Velenja in hrvaška folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Petar Preradović iz Đurđevca.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.