Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sozvočja Slovenije je edinstven koncert, ki predstavlja prerez sodobne slovenske ljudske glasbe. Oblikovalca programa koncerta, Janez Dovč in Jasna Vidakovič, sta za koncert izbrala glasbenike in ansamble vseh generacij, ki prihajajo z različnih krajev Slovenije in zamejstva. V prvem delu so nastopili: Smledniški pritrkovalci, Paridolske korenine (Kozjansko), Janez Dovč, Boštjan Gombač, Trstenke, Jože Režek (Haloze), Fantje s Preske (Dolenjska), Kresnice iz Adlešičev, Sodevski tamburaši, Petračeva (Bloke), Bistrške škuorke (Ilirska Bistrica) ter Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj.
Sozvočja Slovenije je edinstven koncert, ki predstavlja prerez sodobne slovenske ljudske glasbe. Oblikovalca programa koncerta, Janez Dovč in Jasna Vidakovič, sta za koncert izbrala glasbenike in ansamble vseh generacij, ki prihajajo z različnih krajev Slovenije in zamejstva. V prvem delu so nastopili: Smledniški pritrkovalci, Paridolske korenine (Kozjansko), Janez Dovč, Boštjan Gombač, Trstenke, Jože Režek (Haloze), Fantje s Preske (Dolenjska), Kresnice iz Adlešičev, Sodevski tamburaši, Petračeva (Bloke), Bistrške škuorke (Ilirska Bistrica) ter Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu pred televizijskimi kamerami predstavila Ciganske melodije češkega skladatelja Antonína Dvořáka. Skladatelj je leta 1880 izbral sedem besedil iz zbirke pesmi Adolfa Heyduka in jih uglasbil v duhu češkega glasbenega izročila z nekaterimi vplivi romske glasbe. Romsko življenje je bilo v času avstro-ogrske vladavine na Češkem simbol neodvisnosti, upora in osvoboditve od strogega meščanskega življenja. Izvajalca v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Specializiral se je prav za interpretacijo samospevov in oratorijev. Kot uveljavljen operni pevec nastopa na domačih in tujih odrih. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Pozneje se je izpopolnjevala in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe. Sodeluje v številnih zasedbah z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu pred televizijskimi kamerami predstavila Ciganske melodije češkega skladatelja Antonína Dvořáka. Skladatelj je leta 1880 izbral sedem besedil iz zbirke pesmi Adolfa Heyduka in jih uglasbil v duhu češkega glasbenega izročila z nekaterimi vplivi romske glasbe. Romsko življenje je bilo v času avstro-ogrske vladavine na Češkem simbol neodvisnosti, upora in osvoboditve od strogega meščanskega življenja. Izvajalca v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Specializiral se je prav za interpretacijo samospevov in oratorijev. Kot uveljavljen operni pevec nastopa na domačih in tujih odrih. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Pozneje se je izpopolnjevala in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe. Sodeluje v številnih zasedbah z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki.
Kosovelova pesem Kabinetni ljudje še skoraj sto let po tistem, ko je bila napisana, kaže, kako globoko je mladi pesnik razumel odnos med človekom in naravo in kako zgodaj je opozoril na odtujenost. Rešitev je v tesnejšem stiku z naravo. Še zlasti po izkušnji karantene povsod po svetu postaja jasno, da je bistvo prostora v prostosti, zato vabilo na prostost, kabinetni ljudje. Uglasbitev je delo Janeza Dovča, skladbo pa izvaja kolektiv Sounds od Slovenia, ki povezuje izvrstne glasbenike, soliste in člane številnih slovenskih zasedb.
Kosovelova pesem Kabinetni ljudje še skoraj sto let po tistem, ko je bila napisana, kaže, kako globoko je mladi pesnik razumel odnos med človekom in naravo in kako zgodaj je opozoril na odtujenost. Rešitev je v tesnejšem stiku z naravo. Še zlasti po izkušnji karantene povsod po svetu postaja jasno, da je bistvo prostora v prostosti, zato vabilo na prostost, kabinetni ljudje. Uglasbitev je delo Janeza Dovča, skladbo pa izvaja kolektiv Sounds od Slovenia, ki povezuje izvrstne glasbenike, soliste in člane številnih slovenskih zasedb.
Koncert nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistkama, violinistko Brino Natašo Zupančič in flavtistko Ireno Rovtar. Prva je leta 2009 uspešno končala podiplomski študij specializacije violine pri prof. Vasiliju Meljnikovu in igra najrazličnejše glasbene zvrsti, od klasike, rocka, popa do jazza. Predstavlja se v tehnično izjemno zahtevni interpretaciji Tartinijeve kompozicije za violino »Vražji trilček«. Irena Rovtar se je po uspešni diplomi pri prof. Karolini Šantl-Zupan zaposlila v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Med šolanjem je prejela več zlatih plaket in nagrad, dejavna je tudi v komornih orkestrih in na mednarodnih seminarjih. Predstavlja se s Koncertom za flavto Carla Philippa Emanuela Bacha, sina velikega baročnega skladatelja J. S. Bacha. Koncert zaokrožuje Mendelssohnova »škotska« Simfonija št. 3.
Koncert nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistkama, violinistko Brino Natašo Zupančič in flavtistko Ireno Rovtar. Prva je leta 2009 uspešno končala podiplomski študij specializacije violine pri prof. Vasiliju Meljnikovu in igra najrazličnejše glasbene zvrsti, od klasike, rocka, popa do jazza. Predstavlja se v tehnično izjemno zahtevni interpretaciji Tartinijeve kompozicije za violino »Vražji trilček«. Irena Rovtar se je po uspešni diplomi pri prof. Karolini Šantl-Zupan zaposlila v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Med šolanjem je prejela več zlatih plaket in nagrad, dejavna je tudi v komornih orkestrih in na mednarodnih seminarjih. Predstavlja se s Koncertom za flavto Carla Philippa Emanuela Bacha, sina velikega baročnega skladatelja J. S. Bacha. Koncert zaokrožuje Mendelssohnova »škotska« Simfonija št. 3.
Harmonikar in skladatelj Janez Dovč je tudi umetniški vodja Agencije Celinka, ki odpira in podpira možnosti za ustvarjanje, izvajanje in poslušanje glasbe v projektu Sounds of Slovenia. Pod njegovim umetniškim vodstvom vrhunski slovenski glasbeniki z modernimi aranžmaji slovenske ljudske glasbe skrbijo za promocijo Slovenije v tujini. Tokrat se v videospotu predstavlja z avtorsko glasbo Šentjanževo.
Harmonikar in skladatelj Janez Dovč je tudi umetniški vodja Agencije Celinka, ki odpira in podpira možnosti za ustvarjanje, izvajanje in poslušanje glasbe v projektu Sounds of Slovenia. Pod njegovim umetniškim vodstvom vrhunski slovenski glasbeniki z modernimi aranžmaji slovenske ljudske glasbe skrbijo za promocijo Slovenije v tujini. Tokrat se v videospotu predstavlja z avtorsko glasbo Šentjanževo.
Primož Trubar je sicer najbolj znan kot avtor Abecednika in Katekizma, vendar pa je deloval tudi kot skladatelj. MePZ Cantemus Kamnik je pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka izvedel njegove pesmi, ki jih je nekaj let po Trubarjevi smrti v Protestantski pesmarici Ta celi catehismus izdal Jurij Dalmatin. V oddaji si boste lahko ogledali odlomke s tega koncerta, na kratko pa vam bomo predstavili tudi Trubarjevo glasbeno ustvarjalnost.
Primož Trubar je sicer najbolj znan kot avtor Abecednika in Katekizma, vendar pa je deloval tudi kot skladatelj. MePZ Cantemus Kamnik je pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka izvedel njegove pesmi, ki jih je nekaj let po Trubarjevi smrti v Protestantski pesmarici Ta celi catehismus izdal Jurij Dalmatin. V oddaji si boste lahko ogledali odlomke s tega koncerta, na kratko pa vam bomo predstavili tudi Trubarjevo glasbeno ustvarjalnost.
Skladatelj in dirigent Rado Simoniti (1914-1981) je ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini slovenske glasbi v obdobju po drugi vojni. Rodil se je v Goriških Brdih, v domačem kraju je obiskoval ljudsko šolo, potem pa je z desetimi leti odšel v Ljubljano. Leta 1943 je odšel v partizane in osnoval partizanski pevski zbor Srečko Kosovel, s katerim je imel številne nastope doma in po Evropi. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1946. Po drugi vojni je bil dirigent v ljubljanski Operi v Ljubljani ter desetletje tudi dirigent zbora Slovenske filharmonije. Njegov opus obsega okoli 600 del, predvsem samospevov in zborovskih pesmi. Tokrat bomo z glasbeno vizualizacijo predstavili izbor njegovih samospevov v orkestraciji za simfonični orkester. Solist je tenorist Jurij Reja, spremlja ga Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Režija Slavko Hren.
Skladatelj in dirigent Rado Simoniti (1914-1981) je ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini slovenske glasbi v obdobju po drugi vojni. Rodil se je v Goriških Brdih, v domačem kraju je obiskoval ljudsko šolo, potem pa je z desetimi leti odšel v Ljubljano. Leta 1943 je odšel v partizane in osnoval partizanski pevski zbor Srečko Kosovel, s katerim je imel številne nastope doma in po Evropi. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1946. Po drugi vojni je bil dirigent v ljubljanski Operi v Ljubljani ter desetletje tudi dirigent zbora Slovenske filharmonije. Njegov opus obsega okoli 600 del, predvsem samospevov in zborovskih pesmi. Tokrat bomo z glasbeno vizualizacijo predstavili izbor njegovih samospevov v orkestraciji za simfonični orkester. Solist je tenorist Jurij Reja, spremlja ga Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Režija Slavko Hren.
Božič je čaroben čas migljajočih lučk, bleščečih okraskov, daril, zabav, pesmi in jaslic. Vendar pa je božič tudi čas, ki nas lahko prebudi v globinah naših duš in src in se dotakne tistih src, ki so morda pozabila ali podvomila, da so ljubljena in da so sposobna ljubiti. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj je posnelo Božično pravljico, ki bo pričarala čudovito, drugačno božično fantazijo, ki odpira vrata v svet, poln lepih stvari in očarljive glasbe, ob kateri bo uživala cela družina. Direktor fotografije Bojan Kastelic, urednica Danica Dolinar, režija Hanka Kastelicova.
Božič je čaroben čas migljajočih lučk, bleščečih okraskov, daril, zabav, pesmi in jaslic. Vendar pa je božič tudi čas, ki nas lahko prebudi v globinah naših duš in src in se dotakne tistih src, ki so morda pozabila ali podvomila, da so ljubljena in da so sposobna ljubiti. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj je posnelo Božično pravljico, ki bo pričarala čudovito, drugačno božično fantazijo, ki odpira vrata v svet, poln lepih stvari in očarljive glasbe, ob kateri bo uživala cela družina. Direktor fotografije Bojan Kastelic, urednica Danica Dolinar, režija Hanka Kastelicova.
Opera buffa W. A. Mozarta Lažna vrtnarica (La Finta Giardiniera) je z diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka Akademije za glasbo leta 1992 doživela svojo prvo odrsko izvedbo v Sloveniji. Pod glasbenim vodstvom in taktirko Boruta Smrekarja ter v odrski režiji Henrika Neubauerja so ob spremljavi komornega orkestra AG v Ljubljani nastopili solisti Aleksandra Milosavljević, Marjan Trček, Željka Martić, Neda Martć, Mojca Vedernjak, Alenka Slokar in kot gosta Jože Kores in Robert Vrčon. TV-realizacija: Tomaž Švigelj, urednica Danica Dolinar.
Opera buffa W. A. Mozarta Lažna vrtnarica (La Finta Giardiniera) je z diplomsko predstavo študentov pevskega oddelka Akademije za glasbo leta 1992 doživela svojo prvo odrsko izvedbo v Sloveniji. Pod glasbenim vodstvom in taktirko Boruta Smrekarja ter v odrski režiji Henrika Neubauerja so ob spremljavi komornega orkestra AG v Ljubljani nastopili solisti Aleksandra Milosavljević, Marjan Trček, Željka Martić, Neda Martć, Mojca Vedernjak, Alenka Slokar in kot gosta Jože Kores in Robert Vrčon. TV-realizacija: Tomaž Švigelj, urednica Danica Dolinar.
Glasba Vražji trilček Giuseppa Tartinija je navdihnila koreografa Milka Šparembleka, da je postavil kratko koreografsko miniaturo. Po ulicah Pirana jo bo odplesal baletni plesalec Vojko Vidmar.
Glasba Vražji trilček Giuseppa Tartinija je navdihnila koreografa Milka Šparembleka, da je postavil kratko koreografsko miniaturo. Po ulicah Pirana jo bo odplesal baletni plesalec Vojko Vidmar.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem Najin sinek, ki sta jo uglasbila in interpretirala Brina Vogelnik ter Janez Dovč. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem Najin sinek, ki sta jo uglasbila in interpretirala Brina Vogelnik ter Janez Dovč. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkov song Hiša št. 203 v interpretaciji Vite Mavrič in Steva Klinka. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkov song Hiša št. 203 v interpretaciji Vite Mavrič in Steva Klinka. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem Dežek, ki sta jo uglasbila in interpretirala Nika Vistoropski in Miro Božič. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo pesem Dežek, ki sta jo uglasbila in interpretirala Nika Vistoropski in Miro Božič. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Frane Milčinski Ježek je eden najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja. Izvirni tv projekt Uredništva glasbenih in baletnih oddaj TVS, posnet v studiu-1, se loteva del, ki so javnosti še neznana oziroma njegove še neuglasbljene poezije. Ježkove pesmi namreč niso zgolj pesmi za intimno branje, so pesmi za poslušanje in izvajanje. Njegove pesmi lahko beremo z ušesi in jih poslušamo z očmi. In na ta način jih v kratkih spotih predstavljajo razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji: Vita Mavrič, Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Brina Vogelnik in Janez Dovč, Jelena Ždrale in skupina Hamlet express, Nika Vistoropski in Miro Božič, Uršula Ramoveš in skupina Čompe. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Frane Milčinski Ježek je eden najbolj vsestranskih umetnikov 20. stoletja. Izvirni tv projekt Uredništva glasbenih in baletnih oddaj TVS, posnet v studiu-1, se loteva del, ki so javnosti še neznana oziroma njegove še neuglasbljene poezije. Ježkove pesmi namreč niso zgolj pesmi za intimno branje, so pesmi za poslušanje in izvajanje. Njegove pesmi lahko beremo z ušesi in jih poslušamo z očmi. In na ta način jih v kratkih spotih predstavljajo razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji: Vita Mavrič, Jure Ivanušič, Jani Kovačič, Brina Vogelnik in Janez Dovč, Jelena Ždrale in skupina Hamlet express, Nika Vistoropski in Miro Božič, Uršula Ramoveš in skupina Čompe. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Sprehod po zbirki zanimivih predmetov iz slovenske zgodovine evrovizijske popevke.
Sprehod po zbirki zanimivih predmetov iz slovenske zgodovine evrovizijske popevke.
Primorski glasbeni pedagog in zborovodja Mirko Slosar je pomembno vplival na razvoj slovenskega zborovstva. Vrsto let je bil zborovodja Mladinskega mešanega zbora Gimnazije Koper in Mešanega pevskega zbora Obala Koper, vodil pa je tudi Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Predvajali vam bodo posnetek nastopa Mešanega zbora Obala Koper, ki je zborovodjo Mirkom Slosarjem nastopil na tekmovanju Naša pesem 1984. Koncert je ponudil slogovno raznolik spored - glasbo Gallusa, Lajovica, Adamiča, Pahorja, Škoberneta in Rabeja.
Primorski glasbeni pedagog in zborovodja Mirko Slosar je pomembno vplival na razvoj slovenskega zborovstva. Vrsto let je bil zborovodja Mladinskega mešanega zbora Gimnazije Koper in Mešanega pevskega zbora Obala Koper, vodil pa je tudi Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Predvajali vam bodo posnetek nastopa Mešanega zbora Obala Koper, ki je zborovodjo Mirkom Slosarjem nastopil na tekmovanju Naša pesem 1984. Koncert je ponudil slogovno raznolik spored - glasbo Gallusa, Lajovica, Adamiča, Pahorja, Škoberneta in Rabeja.
Božični glasbeni šopek je značilno slovenski, izbran iz slovenske sakralne glasbe 20. stoletja. V trnovski cerkvi v Ljubljani smo prižgali lučke na svečnikih, ki jih je ustvaril mojster Plečnik, pod vodstvom Mirka Cudermana pesmi izvaja zbor Consortium musicum, ki letos praznuje zlati jubilej. Redaktorica Jasna Novak, scenarij in režija Edi Majaron.
Božični glasbeni šopek je značilno slovenski, izbran iz slovenske sakralne glasbe 20. stoletja. V trnovski cerkvi v Ljubljani smo prižgali lučke na svečnikih, ki jih je ustvaril mojster Plečnik, pod vodstvom Mirka Cudermana pesmi izvaja zbor Consortium musicum, ki letos praznuje zlati jubilej. Redaktorica Jasna Novak, scenarij in režija Edi Majaron.
S svojim bogatim opusom se Alojz Srebotnjak (1931-2010) uvršča med najuglednejše slovenske ustvarjalce. Srebotnjakovo kompozicijsko delo je raznovrstno, pogosto naslovljeno na ljudsko glasbo, emotivno ter oblikovno jasno. V samospevih Alojza Srebotnjaka, ki jih je skladatelj napisal na besedila najznamenitejših slovenskih pesnikov, boste prisluhnili petim samospevom za tenor in klavir iz zbirke »Soneti« ter samospevu »Ne, jaz nočem še umreti«, ki jih je Jurij Reja zapel ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je režiral Klemen Dvornik.
S svojim bogatim opusom se Alojz Srebotnjak (1931-2010) uvršča med najuglednejše slovenske ustvarjalce. Srebotnjakovo kompozicijsko delo je raznovrstno, pogosto naslovljeno na ljudsko glasbo, emotivno ter oblikovno jasno. V samospevih Alojza Srebotnjaka, ki jih je skladatelj napisal na besedila najznamenitejših slovenskih pesnikov, boste prisluhnili petim samospevom za tenor in klavir iz zbirke »Soneti« ter samospevu »Ne, jaz nočem še umreti«, ki jih je Jurij Reja zapel ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Marka Muniha. Oddajo je režiral Klemen Dvornik.
Uživali boste lahko v odlomkih iz priljubljenega Rekviema Wolfganga Amadeusa Mozarta, v odlomkih Dies Irae, Lacrimosa in Lux Aeterna. Soliste, Simfonični orkester, Komorni in Mladinski zbor RTV Slovenija vodi dirigent Marko Munih.
Uživali boste lahko v odlomkih iz priljubljenega Rekviema Wolfganga Amadeusa Mozarta, v odlomkih Dies Irae, Lacrimosa in Lux Aeterna. Soliste, Simfonični orkester, Komorni in Mladinski zbor RTV Slovenija vodi dirigent Marko Munih.
Točka je tedenska video-glasbena lestvica urbanega slovenskega mainstream-a, ki sega od rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike tja do metala, alternative in popa.
Točka je tedenska video-glasbena lestvica urbanega slovenskega mainstream-a, ki sega od rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike tja do metala, alternative in popa.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo cigansko balado Kruta ljubezen, ki sta jo uglasbila Uršula Ramoveš in skupina Čompe. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Kratki glasbeni spoti predstavljajo pesmi Franeta Milčinskega - Ježka, ki so jih uglasbili razmišljujoči in angažirani mojstri govorjene in pete poezije, šansonjerji, igralci, kantavtorji. Tokrat predstavljamo Ježkovo cigansko balado Kruta ljubezen, ki sta jo uglasbila Uršula Ramoveš in skupina Čompe. Urednica oddaje je Danica Dolinar, scenarista sta Vita Mavrič in Marko Vezovišek, scenograf Andrej Stražišar in režiser Marjan Kučej.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Simfonični orkester RTV Slovenija bo pod vodstvom šefa dirigenta En Shaa najprej predstavil skladbo Manuella de Falle, Trirogeljnik, Suito št. 2 iz baletne glasbe. Sledil bo Tomasijev Koncert za altovski saksofon in orkester, s katerim se bo kot solist predstavil mladi nadarjeni saksofonist Jan Gričar. Za konec bo orkester krstno izvedel simfonično pesnitev Simfonija Mont Blanc. Skladba je nastala je pod okriljem in na pobudo mreže orkestrov ONE (Orchestra Network for Europe), katere član je tudi naš orkester. Pet orkestrov iz petih evropskih držav je predlagalo vsak svojega skladatelja in vsak od njih je prispeval en stavek. Slovenijo zastopa skladateljica Nina Šenk, Francijo Dominique Probst, Nemčijo Benjamin Schweitzer, Poljsko Jaroslaw Chelmecki in Slovaško Juraj Filas.
Simfonični orkester RTV Slovenija bo pod vodstvom šefa dirigenta En Shaa najprej predstavil skladbo Manuella de Falle, Trirogeljnik, Suito št. 2 iz baletne glasbe. Sledil bo Tomasijev Koncert za altovski saksofon in orkester, s katerim se bo kot solist predstavil mladi nadarjeni saksofonist Jan Gričar. Za konec bo orkester krstno izvedel simfonično pesnitev Simfonija Mont Blanc. Skladba je nastala je pod okriljem in na pobudo mreže orkestrov ONE (Orchestra Network for Europe), katere član je tudi naš orkester. Pet orkestrov iz petih evropskih držav je predlagalo vsak svojega skladatelja in vsak od njih je prispeval en stavek. Slovenijo zastopa skladateljica Nina Šenk, Francijo Dominique Probst, Nemčijo Benjamin Schweitzer, Poljsko Jaroslaw Chelmecki in Slovaško Juraj Filas.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka drugega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka drugega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka prvega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Ptujski festival narodnozabavne glasbe Slovenije je potekal v živo v petek, 28. avgusta 2015, ob 19.30 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Gledalci televizije si ga bodo lahko ogledali v dveh delih. Vabljeni k ogledu posnetka prvega dela! Na Festivalu PTUJ, ki je najstarejši festival domače glasbe, so sodelovali avtorji in ansambli narodno-zabavne glasbe iz Slovenije in zamejstva, nastopili pa bodo v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, klarinet, kitara, bas) in v kategoriji ostalih zasedb. Vsak ansambel se je predstavil z dvema novima skladbama, ki še nista bili javno predvajani ali izdani na nosilcih zvoka in z neobjavljenim besedilom. Nastopili bodo ansambel Amadeus, Azaleja, Fantje izpod Lisce, Jerneja Koblarja, Jug, KGB Kvintet, Mladika, Mladi upi, Pogled, Popotniki, Potep, Topliška pomlad, Veseli Dolenjci in Žargon. V revialnem delu je za zabavo poskrbel Alfi Nipič s svojimi muzikanti.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani so se predstavile najboljše odrasle folklorne skupine iz Slovenije, ki so bile izbrane na sedmih regijskih srečanjih v letu 2013. Njihove nastope sta ocenjevali strokovni spremljevalki srečanj, Neva Trampuš in Nina Volk. Zaključna prireditev v Sežani je tako ponudila »cvet« slovenske folklorne dejavnosti, njihove nastope pa je na hudomušen način povezovala igralka Nataša Tič Ralijan. Nastopile so FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš, AFS Ozara Kranj, FS Leščeček Veržej in FS Židan parazol Ljubljana. Na prireditvi pa so gostovale še Otroška folklorna skupina Val iz Kopra, folklorna skupina manjšinske etnične skupnosti Hrvaškega kulturnega društva Međimurje iz Velenja in hrvaška folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Petar Preradović iz Đurđevca.
Na odru Kosovelovega doma v Sežani so se predstavile najboljše odrasle folklorne skupine iz Slovenije, ki so bile izbrane na sedmih regijskih srečanjih v letu 2013. Njihove nastope sta ocenjevali strokovni spremljevalki srečanj, Neva Trampuš in Nina Volk. Zaključna prireditev v Sežani je tako ponudila »cvet« slovenske folklorne dejavnosti, njihove nastope pa je na hudomušen način povezovala igralka Nataša Tič Ralijan. Nastopile so FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš, AFS Ozara Kranj, FS Leščeček Veržej in FS Židan parazol Ljubljana. Na prireditvi pa so gostovale še Otroška folklorna skupina Val iz Kopra, folklorna skupina manjšinske etnične skupnosti Hrvaškega kulturnega društva Međimurje iz Velenja in hrvaška folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Petar Preradović iz Đurđevca.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Znani pevec ali pevka v oddaji predstavlja svoj izbor popularnih skladb.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom rednega gostujočega dirigenta obeh osrednjih slovenskih simfoničnih orkestrov, Georga Pehlivaniana. Uvod v koncert odpira delo mladega slovenskega skladatelja Mateja Bonina. Skladatelj mlajše generacije je pred domačo in tujo publiko že imel priložnost dokazati poznavanje in obvladovanje svojega poklica. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Urošu Rojku, izpopolnjuje pa se pri prof. Beatu Furrerju v Gradcu. Poleg njega boste v solistični vlogi Koncerta za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkovskega spremljali mlado slovensko violinistko Lano Trotovšek, ki se že od 17. leta zelo uspešno izpopolnjuje in uveljavlja na koncertnih odrih, tekmovanjih, festivalih in delavnicah po svetu. Zaključek koncerta predstavlja izvedbo 1. simfonije romantičnega finskega skladatelja Jeana Sibeliusa.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom rednega gostujočega dirigenta obeh osrednjih slovenskih simfoničnih orkestrov, Georga Pehlivaniana. Uvod v koncert odpira delo mladega slovenskega skladatelja Mateja Bonina. Skladatelj mlajše generacije je pred domačo in tujo publiko že imel priložnost dokazati poznavanje in obvladovanje svojega poklica. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Urošu Rojku, izpopolnjuje pa se pri prof. Beatu Furrerju v Gradcu. Poleg njega boste v solistični vlogi Koncerta za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkovskega spremljali mlado slovensko violinistko Lano Trotovšek, ki se že od 17. leta zelo uspešno izpopolnjuje in uveljavlja na koncertnih odrih, tekmovanjih, festivalih in delavnicah po svetu. Zaključek koncerta predstavlja izvedbo 1. simfonije romantičnega finskega skladatelja Jeana Sibeliusa.
Današnji izbor oddaje Aplavzi! pa je pripravil Marko Vozelj. Iz arhiva je izbral Andreja Šifrerja s pesmijo »Za prijatelje«, od mladih ga je navdušila Nina Pušlar s pesmijo »Ni ona«. Sam pa se je odločil za skladbi »Vse povsod ljubezen«, še z ansamblom Čuki in skladbo iz Slovenske popevke »Naj nama sodi le nebo« v duetu z Nušo Derendo.
Današnji izbor oddaje Aplavzi! pa je pripravil Marko Vozelj. Iz arhiva je izbral Andreja Šifrerja s pesmijo »Za prijatelje«, od mladih ga je navdušila Nina Pušlar s pesmijo »Ni ona«. Sam pa se je odločil za skladbi »Vse povsod ljubezen«, še z ansamblom Čuki in skladbo iz Slovenske popevke »Naj nama sodi le nebo« v duetu z Nušo Derendo.
Spremljali boste eno najbolj priljubljenih klasičnih skladb – Šeherezado ruskega mojstra orkestracije Nikolaja Rimskega-Korsakova (1844-1908). Rimski-Korsakov je v knjižici Kronika mojega glasbenega življenja zapisal, da je s suito Šeherezada 'želel vzbuditi fantazijo poslušalca, previdno ga popeljati v svet Tisoč in ene noči, pri čemer naj bo oživljanje podrobnosti prepuščeno sposobnostim predstave in razpoloženju vsakega posameznika'.
Spremljali boste eno najbolj priljubljenih klasičnih skladb – Šeherezado ruskega mojstra orkestracije Nikolaja Rimskega-Korsakova (1844-1908). Rimski-Korsakov je v knjižici Kronika mojega glasbenega življenja zapisal, da je s suito Šeherezada 'želel vzbuditi fantazijo poslušalca, previdno ga popeljati v svet Tisoč in ene noči, pri čemer naj bo oživljanje podrobnosti prepuščeno sposobnostim predstave in razpoloženju vsakega posameznika'.
Ansambel za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica praznuje letos 35-letnico svojega delovanja. Kot ambasador slovenskega ljudskega glasbenega izročila je ansambel predstavljal našo glasbeno dediščino skorajda na vseh celinah. S predstavljanjem slovenskih ljudskih glasbil in pesmi je začel leta 1978 in si ob desetletnici obstoja nadel ime Trutamora Slovenica. Trutamora je obrambni znak v obliki pentagrama, ki so ga naši predniki risali na različne predmete in tramove stavb, da bi se obvarovali pred zlom in moro. Ansambel po treh desetletjih še vedno ostaja zvest svojim prvim zavzetim namenom oživljanja slovenskih ljudskih pesmi, plesov melodij in glasbil v stilu vokalno-inštrumentalnih sestavov za staro glasbo. Na slavnostnem koncertu je ansambel predstavil slovensko ljudsko glasbo različnih pokrajin z izvirnimi glasbili ter glasbenimi gosti: Kurja Koža in Marko Banda. Ansambel Trutamora Slovenica se je predstavil v zasedbi: Mira Omerzel-Mirit, Mojka Žagar Gašperšič, Tine Omerzel Terlep, Matija Terlep in Katja Stare.
Ansambel za staro glasbo in arhivsko oživljanje slovenske ljudske glasbene dediščine Trutamora Slovenica praznuje letos 35-letnico svojega delovanja. Kot ambasador slovenskega ljudskega glasbenega izročila je ansambel predstavljal našo glasbeno dediščino skorajda na vseh celinah. S predstavljanjem slovenskih ljudskih glasbil in pesmi je začel leta 1978 in si ob desetletnici obstoja nadel ime Trutamora Slovenica. Trutamora je obrambni znak v obliki pentagrama, ki so ga naši predniki risali na različne predmete in tramove stavb, da bi se obvarovali pred zlom in moro. Ansambel po treh desetletjih še vedno ostaja zvest svojim prvim zavzetim namenom oživljanja slovenskih ljudskih pesmi, plesov melodij in glasbil v stilu vokalno-inštrumentalnih sestavov za staro glasbo. Na slavnostnem koncertu je ansambel predstavil slovensko ljudsko glasbo različnih pokrajin z izvirnimi glasbili ter glasbenimi gosti: Kurja Koža in Marko Banda. Ansambel Trutamora Slovenica se je predstavil v zasedbi: Mira Omerzel-Mirit, Mojka Žagar Gašperšič, Tine Omerzel Terlep, Matija Terlep in Katja Stare.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob svoji 65. obletnici delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije FS Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela FS Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob svoji 65. obletnici delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije FS Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela FS Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Ob 35. obletnici narodnozabavnega kvinteta Gašperji in 100. letnici rojstva legendarnega pevca Ansambla bratov Avsenik Franca Korena bomo predvajali posnetek koncerta z odlično glasbeno zasedbo. Poleg gostiteljev bodo nastopili Helena Blagne, Slovenski oktet, Fantje s Praprotna, Ansambel Braneta Klavžarja in drugi. Poudarek bo seveda na spominih na življenjsko pot Franca Korena, ki je močno zaznamoval najbolj žlahtno obdobje ansambla bratov Avsenik. Kot pevec ans. Gašperji bo nastopil njegov sin Braco Koren. Prireditev bosta povezovala Betka Šuhel in Janez Dolinar.
Ob 35. obletnici narodnozabavnega kvinteta Gašperji in 100. letnici rojstva legendarnega pevca Ansambla bratov Avsenik Franca Korena bomo predvajali posnetek koncerta z odlično glasbeno zasedbo. Poleg gostiteljev bodo nastopili Helena Blagne, Slovenski oktet, Fantje s Praprotna, Ansambel Braneta Klavžarja in drugi. Poudarek bo seveda na spominih na življenjsko pot Franca Korena, ki je močno zaznamoval najbolj žlahtno obdobje ansambla bratov Avsenik. Kot pevec ans. Gašperji bo nastopil njegov sin Braco Koren. Prireditev bosta povezovala Betka Šuhel in Janez Dolinar.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob svoji 65. obletnici delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije FS Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela FS Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob svoji 65. obletnici delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije FS Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela FS Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Niz oddaj Aplavzi! bomo zaključili z oddajo, ki jo je sestavila vodilna pevka Nuša Derenda. Pričela bo s svojo uspešnico Energy in oddajo zaključila z popevko Lepotica in zver, kjer je nastopila v duetu z velikim Johnny Loganom.
Niz oddaj Aplavzi! bomo zaključili z oddajo, ki jo je sestavila vodilna pevka Nuša Derenda. Pričela bo s svojo uspešnico Energy in oddajo zaključila z popevko Lepotica in zver, kjer je nastopila v duetu z velikim Johnny Loganom.
V Slovenski filharmoniji so se imeli priložnost predstaviti mladi glasbeniki, študentje Akademije za glasbo v Ljubljani ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Sebastian Betrtoncelj je študent violončela v razredu profesorja Miloša Mlejnika. Sebastian Bertoncelj je z glasbo povezan že od otroštva, rad se loteva novih izzivov, ki mu jih ponuja študij tega inštrumenta. Del študijskih preizkušenj je tudi predstavitev glasbenikov v solistični vlogi ob spremljavi simfoničnega orkestra. Sebastian Bertoncelj je za to priložnost izbral Koncert za violončelo št. 1 ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča, ki predstavlja velik interpretativni izziv.
V Slovenski filharmoniji so se imeli priložnost predstaviti mladi glasbeniki, študentje Akademije za glasbo v Ljubljani ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Sebastian Betrtoncelj je študent violončela v razredu profesorja Miloša Mlejnika. Sebastian Bertoncelj je z glasbo povezan že od otroštva, rad se loteva novih izzivov, ki mu jih ponuja študij tega inštrumenta. Del študijskih preizkušenj je tudi predstavitev glasbenikov v solistični vlogi ob spremljavi simfoničnega orkestra. Sebastian Bertoncelj je za to priložnost izbral Koncert za violončelo št. 1 ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča, ki predstavlja velik interpretativni izziv.
Priznana slovenska pianistka Irena Koblar nam predstavlja Šest klavirskih skladb op. 118 nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa. Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nastopala je v dvoranah kot so Wiener Saal v Salzburgu, Bethlehemska Kapela v Pragi, Konzerthaus v Berlinu, Steinway Hall v New Yorku ter sodelovala s številnimi mednarodnimi organizacijami in združenji, med njimi z International Festival Sarajevo Winter (Sarajevo, B&H), The International Society for the Performing Arts (NYC, ZDA), JT Performing Arts Center (Kochi, Indija), EPTA (Slovenija in Švica) etc. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Priznana slovenska pianistka Irena Koblar nam predstavlja Šest klavirskih skladb op. 118 nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa. Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nastopala je v dvoranah kot so Wiener Saal v Salzburgu, Bethlehemska Kapela v Pragi, Konzerthaus v Berlinu, Steinway Hall v New Yorku ter sodelovala s številnimi mednarodnimi organizacijami in združenji, med njimi z International Festival Sarajevo Winter (Sarajevo, B&H), The International Society for the Performing Arts (NYC, ZDA), JT Performing Arts Center (Kochi, Indija), EPTA (Slovenija in Švica) etc. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je z opero Carmen odpravila na svoje največje gostovanje doslej, mesec dni trajajočo turnejo po Japonski. Novinarka Tina Šrot in snemalec Žiga Gašperin sta naše umetnike spremljala v Tokiu, dinamični prestolnici Japonske. Oddaja dokumentira predstavo Carmen in dogajanje v zakulisju, hkrati pa gledalcu pričara vtis o enem od najzanimivejših mest na svetu.
Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor se je z opero Carmen odpravila na svoje največje gostovanje doslej, mesec dni trajajočo turnejo po Japonski. Novinarka Tina Šrot in snemalec Žiga Gašperin sta naše umetnike spremljala v Tokiu, dinamični prestolnici Japonske. Oddaja dokumentira predstavo Carmen in dogajanje v zakulisju, hkrati pa gledalcu pričara vtis o enem od najzanimivejših mest na svetu.
Slovenska pianistka Irena Koblar in nemška sopranistka Katharina Hagopian nam predstavljata v slovenskem prostoru manj znane samospeve za glas in klavir nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa (1833-1897). Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nemška sopranistka Katharina Hagopian je študirala pri Kai Wessel v Kölnu in pridobila diplome iz petja, splošne glasbene izobrazbe in vokalne pedagogije. Študij je nadaljevala pri Amy Burton na Mannes College The New School v New York-u, ki ga je leta 2009 končala z magistrsko diplomo. Od sezone 2011/12 je solistka operne in gledališke hiše v nemškemu Aachnu. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
Slovenska pianistka Irena Koblar in nemška sopranistka Katharina Hagopian nam predstavljata v slovenskem prostoru manj znane samospeve za glas in klavir nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa (1833-1897). Irena Koblar je diplomsko in magistrsko izobrazbo pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pri Alexei Lubimovu. Študij je nadaljevala v razredu Jerome Rosea na Mannes College of Music v New York-u, ZDA. Solistično in s komornimi ansambli je koncertirala v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Irskem, Hrvaškem, Poljskem, Češkem, Makedoniji, Belorusiji, Španiji, Švici, ZDA in drugje. Nemška sopranistka Katharina Hagopian je študirala pri Kai Wessel v Kölnu in pridobila diplome iz petja, splošne glasbene izobrazbe in vokalne pedagogije. Študij je nadaljevala pri Amy Burton na Mannes College The New School v New York-u, ki ga je leta 2009 končala z magistrsko diplomo. Od sezone 2011/12 je solistka operne in gledališke hiše v nemškemu Aachnu. Režiser Igor Zupe, urednik oddaje Daniel Celarec.
V Slovenski filharmoniji so se imeli priložnost predstaviti mladi glasbeniki, študentje Akademije za glasbo v Ljubljani ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka je študentka saksofona v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijskih preizkušenj je tudi predstavitev glasbenikov v solistični vlogi ob spremljavi simfoničnega orkestra. Weronika Partyka je za to priložnost pripravila izvedbo zahtevnega koncerta Henrija Tomasija.
V Slovenski filharmoniji so se imeli priložnost predstaviti mladi glasbeniki, študentje Akademije za glasbo v Ljubljani ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaoa. Weronika Partyka je študentka saksofona v razredu profesorja Matjaža Drevenška. Prihaja iz Poljske, kjer je študij saksofona tudi začela, kasneje pa preko študentske izmenjave Erasmus prišla v Slovenijo, kjer se je odločila študij nadaljevati kot redna študentka. Del študijskih preizkušenj je tudi predstavitev glasbenikov v solistični vlogi ob spremljavi simfoničnega orkestra. Weronika Partyka je za to priložnost pripravila izvedbo zahtevnega koncerta Henrija Tomasija.
V Žalcu je potekala 16. revija pevskih zborov društev invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije. Svojo poustvarjalno dejavnost je tako predstavilo devetnajst zborov. V drugi oddaji boste spoznali te zbore: Pevci Društva invalidov Črešnjevec, Komorni zbor Društva invalidov Zagorje, Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika, 'Žene iz Dornberka', Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Medobčinskega društva invalidov Mozirje, Pevski zbor Roža Portoroža, Mešani pevski zbor Mavrica Medobčinskega društva invalidov Drava Radlje, Ženski pevski zbor Klasje Muta in Mešani pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Žalec.
V Žalcu je potekala 16. revija pevskih zborov društev invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije. Svojo poustvarjalno dejavnost je tako predstavilo devetnajst zborov. V drugi oddaji boste spoznali te zbore: Pevci Društva invalidov Črešnjevec, Komorni zbor Društva invalidov Zagorje, Mešani pevski zbor Društva invalidov Vrhnika, 'Žene iz Dornberka', Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Medobčinskega društva invalidov Mozirje, Pevski zbor Roža Portoroža, Mešani pevski zbor Mavrica Medobčinskega društva invalidov Drava Radlje, Ženski pevski zbor Klasje Muta in Mešani pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Žalec.
V Žalcu je potekala 16. revija pevskih zborov društev invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije. Svojo poustvarjalno dejavnost je tako predstavilo devetnajst zborov. V prvi oddaji boste spoznali te zbore: Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec, Mešani pevski zbor Oton Župančič, Vokalna skupina 'Rimljanke, Pevski zbor Matija Tomc, Ženski pevski zbor Društva invalidov Dravograd, Mešani pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Lenart, Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline, Ženski komorni zbor Društva invalidov Maribor, Mešani pevski zbor 'Knapovsko sonce'in Ljudske pevke 'Lastovke'.
V Žalcu je potekala 16. revija pevskih zborov društev invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije. Svojo poustvarjalno dejavnost je tako predstavilo devetnajst zborov. V prvi oddaji boste spoznali te zbore: Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec, Mešani pevski zbor Oton Župančič, Vokalna skupina 'Rimljanke, Pevski zbor Matija Tomc, Ženski pevski zbor Društva invalidov Dravograd, Mešani pevski zbor Medobčinskega društva invalidov Lenart, Ženski pevski zbor Društva upokojencev Velenje in Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline, Ženski komorni zbor Društva invalidov Maribor, Mešani pevski zbor 'Knapovsko sonce'in Ljudske pevke 'Lastovke'.
Nastop gostujočega tamburaškega orkestra KUD Preporod iz Hrvaške na 34. srečanju tamburašev Slovenije, ki se je odvijalo v Bohinjski Bistrici. Tamburaški orkester deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Preporod v mestu Dugo Selo, ki se nahaja v osrednji Hrvaški. Po drugi svetovni vojni so se v Dugem Selu oblikovale gledališka skupina, mladinski tamburaški orkester in kulturno društvo, ki so se kasneje združile pod istim imenom in še danes predstavljajo eno najstarejših hrvaških folklornih društev. V njem danes delujejo: folklorna, igralska, ženska vokalna in tamburaška skupina, ki doma in po svetu predstavlja stare hrvaške ljudske pesmi v priredbah, ki jih pripravlja vodja tamburaške skupine, Zoran Jakunić.
Nastop gostujočega tamburaškega orkestra KUD Preporod iz Hrvaške na 34. srečanju tamburašev Slovenije, ki se je odvijalo v Bohinjski Bistrici. Tamburaški orkester deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Preporod v mestu Dugo Selo, ki se nahaja v osrednji Hrvaški. Po drugi svetovni vojni so se v Dugem Selu oblikovale gledališka skupina, mladinski tamburaški orkester in kulturno društvo, ki so se kasneje združile pod istim imenom in še danes predstavljajo eno najstarejših hrvaških folklornih društev. V njem danes delujejo: folklorna, igralska, ženska vokalna in tamburaška skupina, ki doma in po svetu predstavlja stare hrvaške ljudske pesmi v priredbah, ki jih pripravlja vodja tamburaške skupine, Zoran Jakunić.
Vrhunsko poustvarjanje Pihalnega orkestra Svea je bilo nagrajeno že leta 1981 z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Kerkradeju na Nizozemskem, absolutno prvo mesto pa je Pihalni orkester Svea dosegel tudi na tekmovanju v nemškem Bambergu leta 1992. Orkester je na svoji umetniški poti sodeloval tudi kot ambasador slovenske glasbe v tujini: leta 1996 je bil v Vatikanu gost Papeža Janeza Pavla ll, leto pozneje pa je Slovenijo predstavljal na prireditvi ob 850-letnici Moskve. Tokrat se orkester predstavlja v svojem domačem okolju z domoljubno glasbo slovenskih skladateljev. Na sporedu bodo skladbe Domovini, Slovenec sem, Slovenija, odkod lepote tvoje, Ko boš prišla na bled, Encijan, Triglav moj dom in druge. Solisti so: Neva Marn, Rihard Majcen in Blaž Rojko. Dirigent: Peter Kuder
Vrhunsko poustvarjanje Pihalnega orkestra Svea je bilo nagrajeno že leta 1981 z zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v Kerkradeju na Nizozemskem, absolutno prvo mesto pa je Pihalni orkester Svea dosegel tudi na tekmovanju v nemškem Bambergu leta 1992. Orkester je na svoji umetniški poti sodeloval tudi kot ambasador slovenske glasbe v tujini: leta 1996 je bil v Vatikanu gost Papeža Janeza Pavla ll, leto pozneje pa je Slovenijo predstavljal na prireditvi ob 850-letnici Moskve. Tokrat se orkester predstavlja v svojem domačem okolju z domoljubno glasbo slovenskih skladateljev. Na sporedu bodo skladbe Domovini, Slovenec sem, Slovenija, odkod lepote tvoje, Ko boš prišla na bled, Encijan, Triglav moj dom in druge. Solisti so: Neva Marn, Rihard Majcen in Blaž Rojko. Dirigent: Peter Kuder
