Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ekstravisor je podatkovno-preiskovalna skupina Televizije Slovenija.
Projekti Ekstravisorja so podrobneje predstavljeni na posebni spletni strani rtvslo.si/ekstravisor .
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dve oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dve oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Tokratna oddaja Preiskovalne skupine Ekstravisor je namenjena pokojninam. Že naslov Pokojninski labirint pove, da se ukvarjamo z zapletenim in nepreglednim sistemom različnih kategorij zavarovancev – od tistih, ki bi brez solidarnosti oz. doplačil države životarili z nizkimi pokojninami, do ohlapnih meril za pridobitev izjemnih pokojnin, državnih priznavalnin, dodatkov in podobno. Gre za vprašanje, koliko pokojnin je pokritih z vplačanimi prispevki in koliko je v pokojninski blagajni socialnih pomoči, ki so stvar socialne politike in torej državnega proračuna. V studio pa prihajajo: Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja, Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Anka Tominšek, ZDUS/ZPIZ in Miha Lavtar, podjetnik (Optiweb).
Tokratna oddaja Preiskovalne skupine Ekstravisor je namenjena pokojninam. Že naslov Pokojninski labirint pove, da se ukvarjamo z zapletenim in nepreglednim sistemom različnih kategorij zavarovancev – od tistih, ki bi brez solidarnosti oz. doplačil države životarili z nizkimi pokojninami, do ohlapnih meril za pridobitev izjemnih pokojnin, državnih priznavalnin, dodatkov in podobno. Gre za vprašanje, koliko pokojnin je pokritih z vplačanimi prispevki in koliko je v pokojninski blagajni socialnih pomoči, ki so stvar socialne politike in torej državnega proračuna. V studio pa prihajajo: Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja, Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Anka Tominšek, ZDUS/ZPIZ in Miha Lavtar, podjetnik (Optiweb).
Med posamezniki, ki prejemajo višje pokojnine, kot bi jih zgolj na podlagi vplačanih prispevkov, so tudi prejemniki izjemnih pokojnin. Slednje so pokojnine dodeljene po posebnih predpisih in razni dodatki. Ker denarja iz prispevkov zanje ni, tudi te plačuje proračun.
Med posamezniki, ki prejemajo višje pokojnine, kot bi jih zgolj na podlagi vplačanih prispevkov, so tudi prejemniki izjemnih pokojnin. Slednje so pokojnine dodeljene po posebnih predpisih in razni dodatki. Ker denarja iz prispevkov zanje ni, tudi te plačuje proračun.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pokojninah izplačuje vrsto drugih dodatkov, ki služijo tudi temu, da rešujejo upokojence pred zdrsom v brezno revščine. Gre za socialne pomoči oziroma korektive za tiste, ki s prisluženo pokojnino ne bi mogli dostojno preživeti – razliko pokriva pokojninska blagajna – iz vplačanih prispevkov in tudi proračuna.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pokojninah izplačuje vrsto drugih dodatkov, ki služijo tudi temu, da rešujejo upokojence pred zdrsom v brezno revščine. Gre za socialne pomoči oziroma korektive za tiste, ki s prisluženo pokojnino ne bi mogli dostojno preživeti – razliko pokriva pokojninska blagajna – iz vplačanih prispevkov in tudi proračuna.
Nizka pokojnina je realnost in težava velikega dela slovenskih upokojencev – tisti, ki so vse življenje delali za minimalno plačo brez dodatne pomoči države ne bi imeli niti 620 evrov, kolikor znaša zagotovljena pokojnina. Skrbi pa tudi dejstvo, da skoraj polovica zdajšnjih delavcev v Sloveniji dela za tako nizke plače, da ob upokojitvi na kaj več ne morejo računati.
Nizka pokojnina je realnost in težava velikega dela slovenskih upokojencev – tisti, ki so vse življenje delali za minimalno plačo brez dodatne pomoči države ne bi imeli niti 620 evrov, kolikor znaša zagotovljena pokojnina. Skrbi pa tudi dejstvo, da skoraj polovica zdajšnjih delavcev v Sloveniji dela za tako nizke plače, da ob upokojitvi na kaj več ne morejo računati.
Kako dobro živimo oziroma bomo živeli v tretjem življenjskem obdobju je v veliki meri odvisno od višine naše pokojnine. Kako visoka bo naj bi bilo odvisno predvsem od tega, kako dolgo smo delali in kako visoka je bila naša plača. Pa je res? Pod drobnogled smo vzeli pokojninski sistem pri nas in v njem našli marsikaj, kar tja ne sodi – od socialnih pomoči, do različnih privilegijev. Več kot 40 kategorij pokojnin imamo, ki niso v celoti pokrite iz vplačanih pokojninskih prispevkov, denar zanje pa seveda dodajamo vsi - z davki preko proračuna.
Kako dobro živimo oziroma bomo živeli v tretjem življenjskem obdobju je v veliki meri odvisno od višine naše pokojnine. Kako visoka bo naj bi bilo odvisno predvsem od tega, kako dolgo smo delali in kako visoka je bila naša plača. Pa je res? Pod drobnogled smo vzeli pokojninski sistem pri nas in v njem našli marsikaj, kar tja ne sodi – od socialnih pomoči, do različnih privilegijev. Več kot 40 kategorij pokojnin imamo, ki niso v celoti pokrite iz vplačanih pokojninskih prispevkov, denar zanje pa seveda dodajamo vsi - z davki preko proračuna.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tokratna oddaja je namenjena regionalnim razlikam v Sloveniji. Kaj to pomeni za prebivalce, kakšno je življenje v najbolje razviti in najmanj razviti občini? Prepad med najbolje razvito osrednjeslovensko in najmanj razvito pomursko regijo je vedno večji. Pomurje je za spodbujanje razvoja dobilo tudi poseben zakon z negotovim izkupičkom. Največ sredstev je bilo porabljenih za vodovod, a se ponekod voda pregreva, drugje jo morajo še zmeraj voziti gasilci s cisternami. Kam vse to pelje? Tudi zaradi regionalnih razlik se ogromna območja ob državni meji praznijo, vprašanje pa ni več, »kako« vlagati v razvoj, ampak »kje«. V studio bodo kompetentni sogovorniki – od gospodarskega ministra do predstavnikov občin in stroke. Oddajo bo vodila Jasmina Jamnik.
Tokratna oddaja je namenjena regionalnim razlikam v Sloveniji. Kaj to pomeni za prebivalce, kakšno je življenje v najbolje razviti in najmanj razviti občini? Prepad med najbolje razvito osrednjeslovensko in najmanj razvito pomursko regijo je vedno večji. Pomurje je za spodbujanje razvoja dobilo tudi poseben zakon z negotovim izkupičkom. Največ sredstev je bilo porabljenih za vodovod, a se ponekod voda pregreva, drugje jo morajo še zmeraj voziti gasilci s cisternami. Kam vse to pelje? Tudi zaradi regionalnih razlik se ogromna območja ob državni meji praznijo, vprašanje pa ni več, »kako« vlagati v razvoj, ampak »kje«. V studio bodo kompetentni sogovorniki – od gospodarskega ministra do predstavnikov občin in stroke. Oddajo bo vodila Jasmina Jamnik.
Posledica zaostajanja v razvoju niso samo nižje plače ali nedostopnost zdravnika. Močno se je spremenila tudi demografska slika Slovenije. Mladi odhajajo za priložnostmi, predvsem za delovnimi mesti na razvitejša območja in se ne vračajo. Zato so cela območja prazna.
Posledica zaostajanja v razvoju niso samo nižje plače ali nedostopnost zdravnika. Močno se je spremenila tudi demografska slika Slovenije. Mladi odhajajo za priložnostmi, predvsem za delovnimi mesti na razvitejša območja in se ne vračajo. Zato so cela območja prazna.
Kdo ima res v rokah razvoj regij pri nas, kdo najbolj vpliva na to, kako se v regiji živi? Strategije razvoja v državi ni, obstaja pa velika mreža institucij kar okoli 300 jih je, ki jim je država, vsaj na papirju, zaupala usmerjanje regionalnega razvoja. V resnici pa imajo glavno besedo župani.
Kdo ima res v rokah razvoj regij pri nas, kdo najbolj vpliva na to, kako se v regiji živi? Strategije razvoja v državi ni, obstaja pa velika mreža institucij kar okoli 300 jih je, ki jim je država, vsaj na papirju, zaupala usmerjanje regionalnega razvoja. V resnici pa imajo glavno besedo župani.
Pomurska regija je dobila celo poseben zakon, ki naj bi ji pomagal z repa razvitosti. Prinesel naj bi ji skoraj pol milijarde, pravi država. Res? Ko smo se zakopali v številke, je znesek padel na vsega nekaj deset milijonov.
Pomurska regija je dobila celo poseben zakon, ki naj bi ji pomagal z repa razvitosti. Prinesel naj bi ji skoraj pol milijarde, pravi država. Res? Ko smo se zakopali v številke, je znesek padel na vsega nekaj deset milijonov.
Kje je torej skladen razvoj regij, ki ga že 30 let obljublja politika? V najslabše razvitem Pomurju se zatika že pri projektih, ki ljudem zagotavljajo najnujnejše, na primero vodo. Že več kot 15 let nastaja vodovodno omrežje, večinoma z evropskim denarjem, nemalo Pomurcem pa pitno vodo še vedno dovažajo gasilci, drugod se voda pregreva.
Kje je torej skladen razvoj regij, ki ga že 30 let obljublja politika? V najslabše razvitem Pomurju se zatika že pri projektih, ki ljudem zagotavljajo najnujnejše, na primero vodo. Že več kot 15 let nastaja vodovodno omrežje, večinoma z evropskim denarjem, nemalo Pomurcem pa pitno vodo še vedno dovažajo gasilci, drugod se voda pregreva.
Vsi plačujemo davke, kako živimo, pa je odvisno tudi od tega, kje živimo. Po 30 in več letih zavez politike, da bo v državi poskrbela za skladen razvoj, razlike med regijami ostajajo, v zadnjem obdobju se ponekod celo povečujejo. Velike razlike so tudi med vzhodom in zahodom, po gospodarski razvitosti je zahodni del države nad povprečjem Evropske unije, vzhodni del pa krepko pod njim, zaradi česar je pod evropskim povprečjem razvitosti tudi vsa država. Kako se živi v najbolj in v najmanj razviti občini - v Trzinu in Hodošu.
Vsi plačujemo davke, kako živimo, pa je odvisno tudi od tega, kje živimo. Po 30 in več letih zavez politike, da bo v državi poskrbela za skladen razvoj, razlike med regijami ostajajo, v zadnjem obdobju se ponekod celo povečujejo. Velike razlike so tudi med vzhodom in zahodom, po gospodarski razvitosti je zahodni del države nad povprečjem Evropske unije, vzhodni del pa krepko pod njim, zaradi česar je pod evropskim povprečjem razvitosti tudi vsa država. Kako se živi v najbolj in v najmanj razviti občini - v Trzinu in Hodošu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekstravisor je podatkovno-preiskovalna skupina Televizije Slovenija. Projekti Ekstravisorja so podrobneje predstavljeni na posebni spletni strani rtvslo.si/ekstravisor .
Ekstravisor je podatkovno-preiskovalna skupina Televizije Slovenija. Projekti Ekstravisorja so podrobneje predstavljeni na posebni spletni strani rtvslo.si/ekstravisor .
Tema oddaje je stara toliko, kot je stara Slovenija. Preiskovali smo, kako smo prodajali državno lastnino. Zakaj se po treh desetletjih privatizacije večina ljudi počuti opeharjena, ker se je do premoženja vseh dokopala le peščica? Kdo so zmagovalci privatizacije, kdo poraženci, kdo je pri spornih poslih gledal stran in zakaj? In tudi, kako je lastništvo podjetij razporejeno danes?
Tema oddaje je stara toliko, kot je stara Slovenija. Preiskovali smo, kako smo prodajali državno lastnino. Zakaj se po treh desetletjih privatizacije večina ljudi počuti opeharjena, ker se je do premoženja vseh dokopala le peščica? Kdo so zmagovalci privatizacije, kdo poraženci, kdo je pri spornih poslih gledal stran in zakaj? In tudi, kako je lastništvo podjetij razporejeno danes?
Analizirali smo 100 podjetij v Sloveniji z najvišjimi prihodki, ki so v lasti tujcev. Največ jih je v nemških rokah, sicer pa tuji lastniki prihajajo iz kar 109 držav. V lasti imajo skoraj 6 odstotkov podjetij pri nas, ustvarijo pa skoraj tretjino dodane vrednosti.
Analizirali smo 100 podjetij v Sloveniji z najvišjimi prihodki, ki so v lasti tujcev. Največ jih je v nemških rokah, sicer pa tuji lastniki prihajajo iz kar 109 držav. V lasti imajo skoraj 6 odstotkov podjetij pri nas, ustvarijo pa skoraj tretjino dodane vrednosti.
Velikih podjetjih danes pri nas tako rekoč ni več – 99 odstotkov podjetij je pri nas mikro, malih in srednjih, v njih dela kar 70 odstotkov vseh zaposlenih. Popolnoma druga slika kot nekoč, torej. Mura, Tam, Elan ... vsaka regija se je ponašala z vsaj enim paradnim konjem – večina jih je propadla, živi pa še nekaj blagovnih znamk.
Velikih podjetjih danes pri nas tako rekoč ni več – 99 odstotkov podjetij je pri nas mikro, malih in srednjih, v njih dela kar 70 odstotkov vseh zaposlenih. Popolnoma druga slika kot nekoč, torej. Mura, Tam, Elan ... vsaka regija se je ponašala z vsaj enim paradnim konjem – večina jih je propadla, živi pa še nekaj blagovnih znamk.
Že nekaj let pred razvpitimi certifikati se je dogajala privatizacija stran od oči javnosti. Vodstva številnih podjetij so takrat izpeljala divje lastninjenje. Odgovarjali so redki. Podobno kot kasneje, ko so se do državne lastnine s spornimi nakupi in podporo politike dokopali tako imenovani tajkuni.
Že nekaj let pred razvpitimi certifikati se je dogajala privatizacija stran od oči javnosti. Vodstva številnih podjetij so takrat izpeljala divje lastninjenje. Odgovarjali so redki. Podobno kot kasneje, ko so se do državne lastnine s spornimi nakupi in podporo politike dokopali tako imenovani tajkuni.
Leta 1993 je vsak državljan prejel lastniški certifikat. Politiki so obljubljali pravično razdelitev premoženja med vse. A v resnici je le malo ljudi vedelo, za kaj pravzaprav gre. Tisti, ki so sistem poznali, so obogateli in si “prislužili” naziv pidovskih baronov. Na drugi strani so delavci večinoma ostali praznih rok.
Leta 1993 je vsak državljan prejel lastniški certifikat. Politiki so obljubljali pravično razdelitev premoženja med vse. A v resnici je le malo ljudi vedelo, za kaj pravzaprav gre. Tisti, ki so sistem poznali, so obogateli in si “prislužili” naziv pidovskih baronov. Na drugi strani so delavci večinoma ostali praznih rok.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Državna pomoč je med zdravstveno krizo ohranila pri življenju številna podjetja. Strokovnjaki opozarjajo, da so sicer med njimi takšna, ki tudi v normalnih časih ne bi preživela, podatki pa kažejo, da je bilo v preteklem letu stečajev celo manj kot leto prej. EU in vlada pripravljata izhodno strategijo, v zraku pa visi vprašanje, ali nas ob koncu leta čaka plaz stečajev. V tokratnem projektu Ekstravisorja o stečajih si je ekipa za izziv zastavila sistem stečajev v Sloveniji in ga primerjala s tistim v Avstriji. Sledili so vprašanjem: zakaj pri nas stečaji z veliko premoženja trajajo desetletje in več, zakaj gre kar 90 odstotkov stečajne mase za stroške namesto upnikom, kako delujejo stečajni upravitelji, ali res obstajajo močna omrežja, kdo sploh koga nadzira? Rezultati analize so presenetljivi, o njih govorijo sogovorniki v prispevkih, v studiu pa bodo sodelovali predstavniki politike, sodišča, stečajnih upraviteljev in upnikov.
Državna pomoč je med zdravstveno krizo ohranila pri življenju številna podjetja. Strokovnjaki opozarjajo, da so sicer med njimi takšna, ki tudi v normalnih časih ne bi preživela, podatki pa kažejo, da je bilo v preteklem letu stečajev celo manj kot leto prej. EU in vlada pripravljata izhodno strategijo, v zraku pa visi vprašanje, ali nas ob koncu leta čaka plaz stečajev. V tokratnem projektu Ekstravisorja o stečajih si je ekipa za izziv zastavila sistem stečajev v Sloveniji in ga primerjala s tistim v Avstriji. Sledili so vprašanjem: zakaj pri nas stečaji z veliko premoženja trajajo desetletje in več, zakaj gre kar 90 odstotkov stečajne mase za stroške namesto upnikom, kako delujejo stečajni upravitelji, ali res obstajajo močna omrežja, kdo sploh koga nadzira? Rezultati analize so presenetljivi, o njih govorijo sogovorniki v prispevkih, v studiu pa bodo sodelovali predstavniki politike, sodišča, stečajnih upraviteljev in upnikov.
Vse odkar smo pri nas uvedli osebne stečaje, iščemo tudi načine, kako preprečiti njihovo zlorabo. Primeri, ko so vplivni posamezniki pravočasno skrili svoje premoženje in se nato z osebnim stečajem otresli dolgov, niso redki in močno odmevajo. Predvsem zato, ker so milijonski dolgovi ostali na plečih države oziroma državljanov.
Vse odkar smo pri nas uvedli osebne stečaje, iščemo tudi načine, kako preprečiti njihovo zlorabo. Primeri, ko so vplivni posamezniki pravočasno skrili svoje premoženje in se nato z osebnim stečajem otresli dolgov, niso redki in močno odmevajo. Predvsem zato, ker so milijonski dolgovi ostali na plečih države oziroma državljanov.
Med stečajnimi upravitelji je veliko odvetnikov, drugi delajo kot samostojni podjetniki, za večino pa je to bolj postranski posel, saj da se samo z vodenjem stečajev pri nas ne da preživeti. Zbornica upraviteljev ima čedalje več članov - v desetih letih se je njihovo število podvojilo. Na drugi strani pa je čedalje manj tako imenovanih polnih stečajev - torej tistih, v katerih je vsaj nekaj stečajne mase.
Med stečajnimi upravitelji je veliko odvetnikov, drugi delajo kot samostojni podjetniki, za večino pa je to bolj postranski posel, saj da se samo z vodenjem stečajev pri nas ne da preživeti. Zbornica upraviteljev ima čedalje več članov - v desetih letih se je njihovo število podvojilo. Na drugi strani pa je čedalje manj tako imenovanih polnih stečajev - torej tistih, v katerih je vsaj nekaj stečajne mase.
24 stečajev pri nas traja že več kot dve desetletji, rekorder se je končal letos po kar 31 letih. Na drugi strani upniki največkrat zaman čakajo na poplačilo. V kar dveh tretjinah stečajev ne dobijo nič. Nekaj torej mora biti narobe.
24 stečajev pri nas traja že več kot dve desetletji, rekorder se je končal letos po kar 31 letih. Na drugi strani upniki največkrat zaman čakajo na poplačilo. V kar dveh tretjinah stečajev ne dobijo nič. Nekaj torej mora biti narobe.
Res smo še globoko v zdravstveni krizi, a napovedujta se že gospodarska in socialna. Veliko podjetij pri življenju ohranja izdatna državna pomoč, ki pa ne bo večna. Koliko jih ne bo preživelo in kaj jih čaka potem? Kakšna je slika časa, v katerem trenutno živijo podjetja? Brezposelnost je po zadnjih podatkih pri nas sicer upadla, a več kot 220 tisoč delovnih mest trenutno rešuje pomoč države. Slovenski sistem smo primerjali z avstrijskim.
Res smo še globoko v zdravstveni krizi, a napovedujta se že gospodarska in socialna. Veliko podjetij pri življenju ohranja izdatna državna pomoč, ki pa ne bo večna. Koliko jih ne bo preživelo in kaj jih čaka potem? Kakšna je slika časa, v katerem trenutno živijo podjetja? Brezposelnost je po zadnjih podatkih pri nas sicer upadla, a več kot 220 tisoč delovnih mest trenutno rešuje pomoč države. Slovenski sistem smo primerjali z avstrijskim.
Koronavirusna kriza je prinesla še nekaj: vsak dan poslušamo in beremo poročila o opravljenih inšpekcijskih nadzorih, opozorilih in globah. Dnevno je v nadzor kovidnih ukrepov vključenih na desetine inšpektorjev – zdravstvenih, tržnih, kmetijskih, delovno-pravnih in drugih, tudi redarstvo in policija. In kako to delo poteka? S katerimi kadrovskimi in sistemskimi težavami se spoprijemajo inšpektorji, kako se odzivajo ljudje? To je prvo izhodišče tokratne oddaje. V drugem delu pa nas bo zanimalo, kako učinkovite so inšpekcijske službe na splošno: o dolgotrajnosti postopkov, neodzivnosti inšpektorjev, podvajanju njihovih pooblastil, pošiljanju pritožnikov od ene inšpekcijske službe do druge itn. Pričakovanja delavcev, da bo delovni inšpektor delodajalcu odredil izplačilo neplačane plače ali regresa, so prazna, ker zakonodaja tega ne dovoljuje. Nekaj let trajajoči postopki na gradbeni inšpekciji so lahko posledica neodzivnosti inšpektorjev, ali pa vedno novih nalog in pomanjkanja kadra. Njihov sindikat opozarja na primere slabega vodenja posameznih inšpektoratov in slabe organizacije dela. To pa pomeni, da ljudje tudi več let čakajo na dokončanje postopkov – vsaj ko gre za najbolj obremenjene inšpekcije, kot so delovna, gradbena ali okoljska. In izgubljajo zaupanje tako v delo inšpekcijskih služb kot v pravno državo. V oddaji bomo s prispevki predstavili konkretne primere oz. težave ljudi. Pristojne smo s temi težavami seznanili, z gosti v studiu pa bomo poskusili najti odgovore na vprašanja: zakaj tako in kako dolgo še?
Koronavirusna kriza je prinesla še nekaj: vsak dan poslušamo in beremo poročila o opravljenih inšpekcijskih nadzorih, opozorilih in globah. Dnevno je v nadzor kovidnih ukrepov vključenih na desetine inšpektorjev – zdravstvenih, tržnih, kmetijskih, delovno-pravnih in drugih, tudi redarstvo in policija. In kako to delo poteka? S katerimi kadrovskimi in sistemskimi težavami se spoprijemajo inšpektorji, kako se odzivajo ljudje? To je prvo izhodišče tokratne oddaje. V drugem delu pa nas bo zanimalo, kako učinkovite so inšpekcijske službe na splošno: o dolgotrajnosti postopkov, neodzivnosti inšpektorjev, podvajanju njihovih pooblastil, pošiljanju pritožnikov od ene inšpekcijske službe do druge itn. Pričakovanja delavcev, da bo delovni inšpektor delodajalcu odredil izplačilo neplačane plače ali regresa, so prazna, ker zakonodaja tega ne dovoljuje. Nekaj let trajajoči postopki na gradbeni inšpekciji so lahko posledica neodzivnosti inšpektorjev, ali pa vedno novih nalog in pomanjkanja kadra. Njihov sindikat opozarja na primere slabega vodenja posameznih inšpektoratov in slabe organizacije dela. To pa pomeni, da ljudje tudi več let čakajo na dokončanje postopkov – vsaj ko gre za najbolj obremenjene inšpekcije, kot so delovna, gradbena ali okoljska. In izgubljajo zaupanje tako v delo inšpekcijskih služb kot v pravno državo. V oddaji bomo s prispevki predstavili konkretne primere oz. težave ljudi. Pristojne smo s temi težavami seznanili, z gosti v studiu pa bomo poskusili najti odgovore na vprašanja: zakaj tako in kako dolgo še?
Inšpektorji se prebijajo čez desetine zakonov, slednji se v podrobnostih kar naprej spreminjajo. Dva zakona sta si celo lahko v nasprotju. Obenem prihaja tudi do podvajanja pristojnosti med različnimi inšpekcijami. Torej, tudi sistemske napake pripomorejo k sedanjemu stanju in na koncu k nezadovoljstvu ljudi.
Inšpektorji se prebijajo čez desetine zakonov, slednji se v podrobnostih kar naprej spreminjajo. Dva zakona sta si celo lahko v nasprotju. Obenem prihaja tudi do podvajanja pristojnosti med različnimi inšpekcijami. Torej, tudi sistemske napake pripomorejo k sedanjemu stanju in na koncu k nezadovoljstvu ljudi.
Okoljska inšpekcija - ne gre samo za velike primere kot sta vrhniški Kemis ali anhovski Salonit – dnevno lahko spremljamo stiske ljudi, ki kličejo na pomoč inšpektorje, pa naj gre za bioplinarne, divja odlagališča odpadkov, smrad, hrup itn. Tudi pri teh primeri so postopki dolgotrajni, inšpektorji pa neodzivni.
Okoljska inšpekcija - ne gre samo za velike primere kot sta vrhniški Kemis ali anhovski Salonit – dnevno lahko spremljamo stiske ljudi, ki kličejo na pomoč inšpektorje, pa naj gre za bioplinarne, divja odlagališča odpadkov, smrad, hrup itn. Tudi pri teh primeri so postopki dolgotrajni, inšpektorji pa neodzivni.
Upravna inšpekcija ugotavlja največ kršitev postopkov in zakonodaje izmed vseh inšpekcij pri okoljski in gradbeni, obe pod okriljem Inšpektorata za okolje in prostor. Tako ljudje, ki smo jih srečali na terenu, kot celo varuh človekovih pravic, so najbolj kritični do dela gradbene inšpekcije. Tam pravijo, da jih je preprosto premalo, a ljudje si s tem nimajo kaj pomagati. Številni na inšpektorja ali epilog postopka čakajo več let.
Upravna inšpekcija ugotavlja največ kršitev postopkov in zakonodaje izmed vseh inšpekcij pri okoljski in gradbeni, obe pod okriljem Inšpektorata za okolje in prostor. Tako ljudje, ki smo jih srečali na terenu, kot celo varuh človekovih pravic, so najbolj kritični do dela gradbene inšpekcije. Tam pravijo, da jih je preprosto premalo, a ljudje si s tem nimajo kaj pomagati. Številni na inšpektorja ali epilog postopka čakajo več let.
Zdravstveni inšpektorat je letos do konca novembra opravil dvakrat toliko nadzorov kot lani, že čez 58 tisoč, večina jih je vezanih na covid-19. Spoštovanje izdanih karanten so nadzorovali slabe štiri mesece, najmanj prav v času dveh razglašenih epidemij.
Zdravstveni inšpektorat je letos do konca novembra opravil dvakrat toliko nadzorov kot lani, že čez 58 tisoč, večina jih je vezanih na covid-19. Spoštovanje izdanih karanten so nadzorovali slabe štiri mesece, najmanj prav v času dveh razglašenih epidemij.
Kakšne so rešitve za nakopičene odpadke? Cilji Evropske unije so zmanjševanje količin odpadkov, njihova ponovna uporaba in recikliranje. Slovenija rešitve išče drugje, saj namerava podeliti koncesije za nove sežigalnice, kar pa - glede na izkušnje - skrbi okoljevarstvenike.
Kakšne so rešitve za nakopičene odpadke? Cilji Evropske unije so zmanjševanje količin odpadkov, njihova ponovna uporaba in recikliranje. Slovenija rešitve išče drugje, saj namerava podeliti koncesije za nove sežigalnice, kar pa - glede na izkušnje - skrbi okoljevarstvenike.
Slovenija se utaplja v odpadkih. Požari niso redkost, podatki o onesnaženosti tal, vode in zraka niso zasnesljivi, odgovorni pa se vsakič znova izmaknejo odgovornosti. Ob stečajih podjetij ostanejo odpadki, ki nato brez dovoljenj ležijo na občinskih zemljiščih, sanacijo nevarnih območij pa namesto neodgovornih podjetij in posameznikov plačujemo državljani. Bodo sežigalnice, ki jih načrtuje država, rešile težave z nakopičeno odpadno embalažo in mešanimi odpadki ali povzročile le še nove? Ločeni odpadki še zdaleč niso vsi reciklirani, do krožnega gospodarstva pa je pot še dolga. Kdo vse obvladuje posel z odpadki in kje se ti naposled znajdejo?
Slovenija se utaplja v odpadkih. Požari niso redkost, podatki o onesnaženosti tal, vode in zraka niso zasnesljivi, odgovorni pa se vsakič znova izmaknejo odgovornosti. Ob stečajih podjetij ostanejo odpadki, ki nato brez dovoljenj ležijo na občinskih zemljiščih, sanacijo nevarnih območij pa namesto neodgovornih podjetij in posameznikov plačujemo državljani. Bodo sežigalnice, ki jih načrtuje država, rešile težave z nakopičeno odpadno embalažo in mešanimi odpadki ali povzročile le še nove? Ločeni odpadki še zdaleč niso vsi reciklirani, do krožnega gospodarstva pa je pot še dolga. Kdo vse obvladuje posel z odpadki in kje se ti naposled znajdejo?
Zadnja leta se je na dvoriščih komunalnih podjetij kopičila tudi embalaža. Dobrih 10 milijonov za odstranitev teh odpadkov bo šlo iz žepov državljanov, čeprav bi jih morala plačati podjetja, ki izdelek v embalaži pošljejo na trg.
Zadnja leta se je na dvoriščih komunalnih podjetij kopičila tudi embalaža. Dobrih 10 milijonov za odstranitev teh odpadkov bo šlo iz žepov državljanov, čeprav bi jih morala plačati podjetja, ki izdelek v embalaži pošljejo na trg.
Podjetja poberejo denar, a mešanih komunalnih odpadkov ne odstranijo, ampak jih le nekam odložijo. Tako več let stojijo zaviti v bale in ogrožajo okolje. Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, za kar sicer plačujemo položnice, ne deluje. V Mariboru so rešitev iskali v novi sortirnici, ki pa je imela do sedaj ravno nasproten učinek.
Podjetja poberejo denar, a mešanih komunalnih odpadkov ne odstranijo, ampak jih le nekam odložijo. Tako več let stojijo zaviti v bale in ogrožajo okolje. Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, za kar sicer plačujemo položnice, ne deluje. V Mariboru so rešitev iskali v novi sortirnici, ki pa je imela do sedaj ravno nasproten učinek.
Odpadki so lahko velik vir zaslužka, z njimi zapolnjujejo tudi rudniške in druge kotanje. Odpadek, ki sicer vsebuje tudi strupene snovi, na papirju postane gradbeni proizvod. To pomeni, da za nadzor ni več v prvi vrsti odgovorna okoljevarstvena inšpekcija, s tem pa vprašanje, kaj se dejansko odlaga v kotanje, postane toliko bolj pomembno.
Odpadki so lahko velik vir zaslužka, z njimi zapolnjujejo tudi rudniške in druge kotanje. Odpadek, ki sicer vsebuje tudi strupene snovi, na papirju postane gradbeni proizvod. To pomeni, da za nadzor ni več v prvi vrsti odgovorna okoljevarstvena inšpekcija, s tem pa vprašanje, kaj se dejansko odlaga v kotanje, postane toliko bolj pomembno.
Slovenija se utaplja v odpadkih, požari se vrstijo, le redkokdo za nevzdržno stanje odgovarja. Letos je dvakrat v dobrih dveh tednih gorelo na avtodeponiji ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Kot zagotavljajo, so ukrepali vsi pristojni, odpadki pa so še vedno tam. Kdo je odgovoren in zakaj mu že 18 let nihče ne more do živega?
Slovenija se utaplja v odpadkih, požari se vrstijo, le redkokdo za nevzdržno stanje odgovarja. Letos je dvakrat v dobrih dveh tednih gorelo na avtodeponiji ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Kot zagotavljajo, so ukrepali vsi pristojni, odpadki pa so še vedno tam. Kdo je odgovoren in zakaj mu že 18 let nihče ne more do živega?
Čas korona krize je bolj kot kadarkoli doslej široko javnost soočil z vprašanji samooskrbe s hrano. Strah o pomanjkanju se je hitro polegel, nasprotno- pojavili so se viški mleka, mesa, solate … Samooskrbo s hrano je država zapisala kot prioritetni cilj do leta 2020. Podatki pa kažejo, da Slovenija pridela viške mleka, jajc, perutnine in vina, pri zelenjavi in sadju pa skoraj dve tretjini potreb uvozi. Zakaj niso vzpostavljene oskrbovalne verige, komu to koristi, zakaj so zadruge pri povezovanju kmetov neaktivne, kako je s subvencijami, kaj lahko spremeni nov zakon o samooskrbi – so samo nekatera vprašanja tokratne oddaje. V njej sodelujejo kmetje, lastniki predelovalnih podjetij, zadrug, kmetijski analitiki in predstavniki oblasti.
Čas korona krize je bolj kot kadarkoli doslej široko javnost soočil z vprašanji samooskrbe s hrano. Strah o pomanjkanju se je hitro polegel, nasprotno- pojavili so se viški mleka, mesa, solate … Samooskrbo s hrano je država zapisala kot prioritetni cilj do leta 2020. Podatki pa kažejo, da Slovenija pridela viške mleka, jajc, perutnine in vina, pri zelenjavi in sadju pa skoraj dve tretjini potreb uvozi. Zakaj niso vzpostavljene oskrbovalne verige, komu to koristi, zakaj so zadruge pri povezovanju kmetov neaktivne, kako je s subvencijami, kaj lahko spremeni nov zakon o samooskrbi – so samo nekatera vprašanja tokratne oddaje. V njej sodelujejo kmetje, lastniki predelovalnih podjetij, zadrug, kmetijski analitiki in predstavniki oblasti.
V Sloveniji predstavlja komaj nekaj odstotkov, vendar je izjemno pomembna in še bolj bo. Gre za ekološko pridelavo hrane.
V Sloveniji predstavlja komaj nekaj odstotkov, vendar je izjemno pomembna in še bolj bo. Gre za ekološko pridelavo hrane.
Kot na vsakem drugem področju, so seveda tudi v kmetijstvu pomembni centri moči. Ti odločajo. Neposredno ali posredno – prek lastništva banke, časopisa, podjetij. Seveda ne zgolj o oskrbovalnih verigah.
Kot na vsakem drugem področju, so seveda tudi v kmetijstvu pomembni centri moči. Ti odločajo. Neposredno ali posredno – prek lastništva banke, časopisa, podjetij. Seveda ne zgolj o oskrbovalnih verigah.
Bistveno vprašanje samooskrbe: zakaj pridelamo več kot polovico premalo zelenjave, sadja ali svinjine, denimo? Varuh odnosov v verigi oskrbe s hrano ugotavlja nepovezanost v verigi: od kmeta prek predelovalne industrije do trgovca, pa tudi nepoštene prakse.
Bistveno vprašanje samooskrbe: zakaj pridelamo več kot polovico premalo zelenjave, sadja ali svinjine, denimo? Varuh odnosov v verigi oskrbe s hrano ugotavlja nepovezanost v verigi: od kmeta prek predelovalne industrije do trgovca, pa tudi nepoštene prakse.
Če kaj, potem je epidemija koronavirusa bolj kot kadarkoli doslej širšo javnost soočila z vprašanjem samooskrbe s hrano. Je upravičen strah, da bi lahko ostali brez nekaterih živil, če bi se še kdaj zaprle meje ali če bi bile pretrgane transportne poti? Tokrat je bil ta strah odveč in začetno kopičenje zalog nepotrebno.
Če kaj, potem je epidemija koronavirusa bolj kot kadarkoli doslej širšo javnost soočila z vprašanjem samooskrbe s hrano. Je upravičen strah, da bi lahko ostali brez nekaterih živil, če bi se še kdaj zaprle meje ali če bi bile pretrgane transportne poti? Tokrat je bil ta strah odveč in začetno kopičenje zalog nepotrebno.
Pred nekaj leti, v času ministrice Anje Kopač, so padale visokoleteče obljube: da bo reorganizacija centrov za socialno delo omogočila socialnim delavcem delo z ljudmi na terenu, da ljudem ne bo več treba prinašati vlog, da bodo to nadomestili nekakšni informativni izračuni, da se bo vse odločalo na enem mestu in da bo namesto socialnih delavcev birokratsko delo opravil računalnik.
Pred nekaj leti, v času ministrice Anje Kopač, so padale visokoleteče obljube: da bo reorganizacija centrov za socialno delo omogočila socialnim delavcem delo z ljudmi na terenu, da ljudem ne bo več treba prinašati vlog, da bodo to nadomestili nekakšni informativni izračuni, da se bo vse odločalo na enem mestu in da bo namesto socialnih delavcev birokratsko delo opravil računalnik.
Tokratna preiskovalna oddaje EkstraVisorja je namenjena socialni politiki. Že naslov "Kdo rabi in kdo dobi?" nakazuje bistvo oddaje: ali socialni transferji zagotavljajo dostojno preživetje, ali jih res dobijo tisti, ki jih najbolj potrebujejo, koliko je sistem obremenjen z birokracijo, kakšni so učinki nedavne reorganizacije centrov za socialno pomoč, kolikšna je razpršenost transferjev po različnih institucijah? Prispevki, ki smo jih posneli na terenu, ponujajo zanimive in pomembne iztočnice, v njih sodelujejo prejemniki socialnih pomoči, brezposelni in predstavniki stroke. V pogovoru v studiu pa bodo predstavniki oblasti, centrov za socialno delo, humanitarnih organizacij in varuh človekovih pravic. Voditeljica pogovora v studiu bo Erika Žnidaršič. Urednica Lidija Hren.
Tokratna preiskovalna oddaje EkstraVisorja je namenjena socialni politiki. Že naslov "Kdo rabi in kdo dobi?" nakazuje bistvo oddaje: ali socialni transferji zagotavljajo dostojno preživetje, ali jih res dobijo tisti, ki jih najbolj potrebujejo, koliko je sistem obremenjen z birokracijo, kakšni so učinki nedavne reorganizacije centrov za socialno pomoč, kolikšna je razpršenost transferjev po različnih institucijah? Prispevki, ki smo jih posneli na terenu, ponujajo zanimive in pomembne iztočnice, v njih sodelujejo prejemniki socialnih pomoči, brezposelni in predstavniki stroke. V pogovoru v studiu pa bodo predstavniki oblasti, centrov za socialno delo, humanitarnih organizacij in varuh človekovih pravic. Voditeljica pogovora v studiu bo Erika Žnidaršič. Urednica Lidija Hren.
Koliko država daje na leto za socialne transferje? Kot so, na primer, nadomestila, denarne pomoči, varstveni dodatki, različne subvencije itn. Tega skupnega podatka nima nobena institucija – mi smo ga izračunali in številka znaša okrog 2 milijardi evrov na leto. Da smo prišli do podatka koliko prispevajo občine, smo morali prečesati vsa njihova letna poročila. Država iz sredstev za socialno varstvo nekaterim omogoča visoke zaslužke.
Koliko država daje na leto za socialne transferje? Kot so, na primer, nadomestila, denarne pomoči, varstveni dodatki, različne subvencije itn. Tega skupnega podatka nima nobena institucija – mi smo ga izračunali in številka znaša okrog 2 milijardi evrov na leto. Da smo prišli do podatka koliko prispevajo občine, smo morali prečesati vsa njihova letna poročila. Država iz sredstev za socialno varstvo nekaterim omogoča visoke zaslužke.
Kakšne so težave ljudi, ki se v slovenskem zapletenem sistemu socialne politike težko znajdejo, težko tudi pridejo do informacij o svojih pravicah – med tistimi, ki jih dobro poznajo, pa ni malo tistih, ki jih protizakonito izkoriščajo, s fiktivnimi naslovi, recimo.
Kakšne so težave ljudi, ki se v slovenskem zapletenem sistemu socialne politike težko znajdejo, težko tudi pridejo do informacij o svojih pravicah – med tistimi, ki jih dobro poznajo, pa ni malo tistih, ki jih protizakonito izkoriščajo, s fiktivnimi naslovi, recimo.
Razgaljamo sistem, ko država ob dobri gospodarski rasti zadnjih let in manj brezposelnih, veča denar za aktivno politiko zaposlovanja, za razne tečaje in delavnice. Sistem plačuje milijonske zneske računalniškim in komunikacijskim podjetjem, medtem pa tistim, ki pomoč potrebujejo, na svojem spletu piše zavajajoča pojasnila. Nedavna reforma je prinesla nasprotne učinke, socialni delavci namreč opozarjajo, da nimajo časa za delo z ljudmi na terenu, to torej opravljajo humanitarci. Za povrh pa je že dolgo znano, da se marsikomu trenutno bolj splača živeti od socialne pomoči kot od minimalne plače.
Razgaljamo sistem, ko država ob dobri gospodarski rasti zadnjih let in manj brezposelnih, veča denar za aktivno politiko zaposlovanja, za razne tečaje in delavnice. Sistem plačuje milijonske zneske računalniškim in komunikacijskim podjetjem, medtem pa tistim, ki pomoč potrebujejo, na svojem spletu piše zavajajoča pojasnila. Nedavna reforma je prinesla nasprotne učinke, socialni delavci namreč opozarjajo, da nimajo časa za delo z ljudmi na terenu, to torej opravljajo humanitarci. Za povrh pa je že dolgo znano, da se marsikomu trenutno bolj splača živeti od socialne pomoči kot od minimalne plače.
Zadnje zamenjave uprav v dveh pomembnih podjetjih, Telekomu in Petrolu, so v prvi vrsti sprožile vprašanje: kdo vodi igro v državnih ali pretežno državnih podjetjih? Politika, SDH ali nadzorniki samostojno? S tem izzvivom, se je preiskovalna skupina EkstraVisor lotila analize nadzornikov državnih podjetij v zadnjem desetletju in pol, njihove (ne)odvisnosti od politike, vpetosti v interesna omrežja, predvsem pa odgovornosti. V nasprotju s splošnim prepričanjem imamo v Sloveniji tudi kakšnega nadzornika, ki je zaradi malomarnega opravljanja funkcije moral v zapor, dejstvo pa je, da med njimi ni nadzornikov velikih zgodb, kot, na primer, bančna luknja ali Teš. Zanimiva je tudi primerjava z nemškim sistemom delovanja nadzornikov. V pogovoru v studiu bodo sodelovali: Gabrijel Škof, Borut Jamnik, Gorazd Podbevšek, Bogomir Kovač, Anže Logar in Boris Štefanec.
Zadnje zamenjave uprav v dveh pomembnih podjetjih, Telekomu in Petrolu, so v prvi vrsti sprožile vprašanje: kdo vodi igro v državnih ali pretežno državnih podjetjih? Politika, SDH ali nadzorniki samostojno? S tem izzvivom, se je preiskovalna skupina EkstraVisor lotila analize nadzornikov državnih podjetij v zadnjem desetletju in pol, njihove (ne)odvisnosti od politike, vpetosti v interesna omrežja, predvsem pa odgovornosti. V nasprotju s splošnim prepričanjem imamo v Sloveniji tudi kakšnega nadzornika, ki je zaradi malomarnega opravljanja funkcije moral v zapor, dejstvo pa je, da med njimi ni nadzornikov velikih zgodb, kot, na primer, bančna luknja ali Teš. Zanimiva je tudi primerjava z nemškim sistemom delovanja nadzornikov. V pogovoru v studiu bodo sodelovali: Gabrijel Škof, Borut Jamnik, Gorazd Podbevšek, Bogomir Kovač, Anže Logar in Boris Štefanec.
In v kolikšni meri je Slovenija pri korporativnem upravljanju državnih podjetij primerljiva z drugimi? Slovenija se je pri pripravi Zakona o gospodarskih družbah leta 1993 večinoma zgledovala po nemškem zakonu.
In v kolikšni meri je Slovenija pri korporativnem upravljanju državnih podjetij primerljiva z drugimi? Slovenija se je pri pripravi Zakona o gospodarskih družbah leta 1993 večinoma zgledovala po nemškem zakonu.