Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ekstravisor je podatkovno-preiskovalna skupina Televizije Slovenija.
Projekti Ekstravisorja so podrobneje predstavljeni na posebni spletni strani rtvslo.si/ekstravisor .
Ekstravisor
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Ekstravisor
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Ekstravisor
Tokratna oddaja Preiskovalne skupine Ekstravisor je namenjena pokojninam. Že naslov Pokojninski labirint pove, da se ukvarjamo z zapletenim in nepreglednim sistemom različnih kategorij zavarovancev – od tistih, ki bi brez solidarnosti oz. doplačil države životarili z nizkimi pokojninami, do ohlapnih meril za pridobitev izjemnih pokojnin, državnih priznavalnin, dodatkov in podobno. Gre za vprašanje, koliko pokojnin je pokritih z vplačanimi prispevki in koliko je v pokojninski blagajni socialnih pomoči, ki so stvar socialne politike in torej državnega proračuna. V studio pa prihajajo: Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja, Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Anka Tominšek, ZDUS/ZPIZ in Miha Lavtar, podjetnik (Optiweb).
Tokratna oddaja Preiskovalne skupine Ekstravisor je namenjena pokojninam. Že naslov Pokojninski labirint pove, da se ukvarjamo z zapletenim in nepreglednim sistemom različnih kategorij zavarovancev – od tistih, ki bi brez solidarnosti oz. doplačil države životarili z nizkimi pokojninami, do ohlapnih meril za pridobitev izjemnih pokojnin, državnih priznavalnin, dodatkov in podobno. Gre za vprašanje, koliko pokojnin je pokritih z vplačanimi prispevki in koliko je v pokojninski blagajni socialnih pomoči, ki so stvar socialne politike in torej državnega proračuna. V studio pa prihajajo: Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ-a, Lidija Jerkič, predsednica ZSSS-ja, Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije, Anka Tominšek, ZDUS/ZPIZ in Miha Lavtar, podjetnik (Optiweb).
Ekstravisor
Med posamezniki, ki prejemajo višje pokojnine, kot bi jih zgolj na podlagi vplačanih prispevkov, so tudi prejemniki izjemnih pokojnin. Slednje so pokojnine dodeljene po posebnih predpisih in razni dodatki. Ker denarja iz prispevkov zanje ni, tudi te plačuje proračun.
Med posamezniki, ki prejemajo višje pokojnine, kot bi jih zgolj na podlagi vplačanih prispevkov, so tudi prejemniki izjemnih pokojnin. Slednje so pokojnine dodeljene po posebnih predpisih in razni dodatki. Ker denarja iz prispevkov zanje ni, tudi te plačuje proračun.
Ekstravisor
Kako dobro živimo oziroma bomo živeli v tretjem življenjskem obdobju je v veliki meri odvisno od višine naše pokojnine. Kako visoka bo naj bi bilo odvisno predvsem od tega, kako dolgo smo delali in kako visoka je bila naša plača. Pa je res? Pod drobnogled smo vzeli pokojninski sistem pri nas in v njem našli marsikaj, kar tja ne sodi – od socialnih pomoči, do različnih privilegijev. Več kot 40 kategorij pokojnin imamo, ki niso v celoti pokrite iz vplačanih pokojninskih prispevkov, denar zanje pa seveda dodajamo vsi - z davki preko proračuna.
Kako dobro živimo oziroma bomo živeli v tretjem življenjskem obdobju je v veliki meri odvisno od višine naše pokojnine. Kako visoka bo naj bi bilo odvisno predvsem od tega, kako dolgo smo delali in kako visoka je bila naša plača. Pa je res? Pod drobnogled smo vzeli pokojninski sistem pri nas in v njem našli marsikaj, kar tja ne sodi – od socialnih pomoči, do različnih privilegijev. Več kot 40 kategorij pokojnin imamo, ki niso v celoti pokrite iz vplačanih pokojninskih prispevkov, denar zanje pa seveda dodajamo vsi - z davki preko proračuna.
Ekstravisor
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pokojninah izplačuje vrsto drugih dodatkov, ki služijo tudi temu, da rešujejo upokojence pred zdrsom v brezno revščine. Gre za socialne pomoči oziroma korektive za tiste, ki s prisluženo pokojnino ne bi mogli dostojno preživeti – razliko pokriva pokojninska blagajna – iz vplačanih prispevkov in tudi proračuna.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ob pokojninah izplačuje vrsto drugih dodatkov, ki služijo tudi temu, da rešujejo upokojence pred zdrsom v brezno revščine. Gre za socialne pomoči oziroma korektive za tiste, ki s prisluženo pokojnino ne bi mogli dostojno preživeti – razliko pokriva pokojninska blagajna – iz vplačanih prispevkov in tudi proračuna.
Ekstravisor
Nizka pokojnina je realnost in težava velikega dela slovenskih upokojencev – tisti, ki so vse življenje delali za minimalno plačo brez dodatne pomoči države ne bi imeli niti 620 evrov, kolikor znaša zagotovljena pokojnina. Skrbi pa tudi dejstvo, da skoraj polovica zdajšnjih delavcev v Sloveniji dela za tako nizke plače, da ob upokojitvi na kaj več ne morejo računati.
Nizka pokojnina je realnost in težava velikega dela slovenskih upokojencev – tisti, ki so vse življenje delali za minimalno plačo brez dodatne pomoči države ne bi imeli niti 620 evrov, kolikor znaša zagotovljena pokojnina. Skrbi pa tudi dejstvo, da skoraj polovica zdajšnjih delavcev v Sloveniji dela za tako nizke plače, da ob upokojitvi na kaj več ne morejo računati.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekstravisor
Kdo ima res v rokah razvoj regij pri nas, kdo najbolj vpliva na to, kako se v regiji živi? Strategije razvoja v državi ni, obstaja pa velika mreža institucij kar okoli 300 jih je, ki jim je država, vsaj na papirju, zaupala usmerjanje regionalnega razvoja. V resnici pa imajo glavno besedo župani.
Kdo ima res v rokah razvoj regij pri nas, kdo najbolj vpliva na to, kako se v regiji živi? Strategije razvoja v državi ni, obstaja pa velika mreža institucij kar okoli 300 jih je, ki jim je država, vsaj na papirju, zaupala usmerjanje regionalnega razvoja. V resnici pa imajo glavno besedo župani.
Ekstravisor
Vsi plačujemo davke, kako živimo, pa je odvisno tudi od tega, kje živimo. Po 30 in več letih zavez politike, da bo v državi poskrbela za skladen razvoj, razlike med regijami ostajajo, v zadnjem obdobju se ponekod celo povečujejo. Velike razlike so tudi med vzhodom in zahodom, po gospodarski razvitosti je zahodni del države nad povprečjem Evropske unije, vzhodni del pa krepko pod njim, zaradi česar je pod evropskim povprečjem razvitosti tudi vsa država. Kako se živi v najbolj in v najmanj razviti občini - v Trzinu in Hodošu.
Vsi plačujemo davke, kako živimo, pa je odvisno tudi od tega, kje živimo. Po 30 in več letih zavez politike, da bo v državi poskrbela za skladen razvoj, razlike med regijami ostajajo, v zadnjem obdobju se ponekod celo povečujejo. Velike razlike so tudi med vzhodom in zahodom, po gospodarski razvitosti je zahodni del države nad povprečjem Evropske unije, vzhodni del pa krepko pod njim, zaradi česar je pod evropskim povprečjem razvitosti tudi vsa država. Kako se živi v najbolj in v najmanj razviti občini - v Trzinu in Hodošu.
Ekstravisor
Tokratna oddaja je namenjena regionalnim razlikam v Sloveniji. Kaj to pomeni za prebivalce, kakšno je življenje v najbolje razviti in najmanj razviti občini? Prepad med najbolje razvito osrednjeslovensko in najmanj razvito pomursko regijo je vedno večji. Pomurje je za spodbujanje razvoja dobilo tudi poseben zakon z negotovim izkupičkom. Največ sredstev je bilo porabljenih za vodovod, a se ponekod voda pregreva, drugje jo morajo še zmeraj voziti gasilci s cisternami. Kam vse to pelje? Tudi zaradi regionalnih razlik se ogromna območja ob državni meji praznijo, vprašanje pa ni več, »kako« vlagati v razvoj, ampak »kje«. V studio bodo kompetentni sogovorniki – od gospodarskega ministra do predstavnikov občin in stroke. Oddajo bo vodila Jasmina Jamnik.
Tokratna oddaja je namenjena regionalnim razlikam v Sloveniji. Kaj to pomeni za prebivalce, kakšno je življenje v najbolje razviti in najmanj razviti občini? Prepad med najbolje razvito osrednjeslovensko in najmanj razvito pomursko regijo je vedno večji. Pomurje je za spodbujanje razvoja dobilo tudi poseben zakon z negotovim izkupičkom. Največ sredstev je bilo porabljenih za vodovod, a se ponekod voda pregreva, drugje jo morajo še zmeraj voziti gasilci s cisternami. Kam vse to pelje? Tudi zaradi regionalnih razlik se ogromna območja ob državni meji praznijo, vprašanje pa ni več, »kako« vlagati v razvoj, ampak »kje«. V studio bodo kompetentni sogovorniki – od gospodarskega ministra do predstavnikov občin in stroke. Oddajo bo vodila Jasmina Jamnik.
Ekstravisor
Posledica zaostajanja v razvoju niso samo nižje plače ali nedostopnost zdravnika. Močno se je spremenila tudi demografska slika Slovenije. Mladi odhajajo za priložnostmi, predvsem za delovnimi mesti na razvitejša območja in se ne vračajo. Zato so cela območja prazna.
Posledica zaostajanja v razvoju niso samo nižje plače ali nedostopnost zdravnika. Močno se je spremenila tudi demografska slika Slovenije. Mladi odhajajo za priložnostmi, predvsem za delovnimi mesti na razvitejša območja in se ne vračajo. Zato so cela območja prazna.
Ekstravisor
Pomurska regija je dobila celo poseben zakon, ki naj bi ji pomagal z repa razvitosti. Prinesel naj bi ji skoraj pol milijarde, pravi država. Res? Ko smo se zakopali v številke, je znesek padel na vsega nekaj deset milijonov.
Pomurska regija je dobila celo poseben zakon, ki naj bi ji pomagal z repa razvitosti. Prinesel naj bi ji skoraj pol milijarde, pravi država. Res? Ko smo se zakopali v številke, je znesek padel na vsega nekaj deset milijonov.
Ekstravisor
Kje je torej skladen razvoj regij, ki ga že 30 let obljublja politika? V najslabše razvitem Pomurju se zatika že pri projektih, ki ljudem zagotavljajo najnujnejše, na primero vodo. Že več kot 15 let nastaja vodovodno omrežje, večinoma z evropskim denarjem, nemalo Pomurcem pa pitno vodo še vedno dovažajo gasilci, drugod se voda pregreva.
Kje je torej skladen razvoj regij, ki ga že 30 let obljublja politika? V najslabše razvitem Pomurju se zatika že pri projektih, ki ljudem zagotavljajo najnujnejše, na primero vodo. Že več kot 15 let nastaja vodovodno omrežje, večinoma z evropskim denarjem, nemalo Pomurcem pa pitno vodo še vedno dovažajo gasilci, drugod se voda pregreva.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekstravisor
Ekstravisor je podatkovno-preiskovalna skupina Televizije Slovenija. Projekti Ekstravisorja so podrobneje predstavljeni na posebni spletni strani rtvslo.si/ekstravisor .
Ekstravisor je podatkovno-preiskovalna skupina Televizije Slovenija. Projekti Ekstravisorja so podrobneje predstavljeni na posebni spletni strani rtvslo.si/ekstravisor .
Ekstravisor
Velikih podjetjih danes pri nas tako rekoč ni več – 99 odstotkov podjetij je pri nas mikro, malih in srednjih, v njih dela kar 70 odstotkov vseh zaposlenih. Popolnoma druga slika kot nekoč, torej. Mura, Tam, Elan ... vsaka regija se je ponašala z vsaj enim paradnim konjem – večina jih je propadla, živi pa še nekaj blagovnih znamk.
Velikih podjetjih danes pri nas tako rekoč ni več – 99 odstotkov podjetij je pri nas mikro, malih in srednjih, v njih dela kar 70 odstotkov vseh zaposlenih. Popolnoma druga slika kot nekoč, torej. Mura, Tam, Elan ... vsaka regija se je ponašala z vsaj enim paradnim konjem – večina jih je propadla, živi pa še nekaj blagovnih znamk.
Ekstravisor
Tema oddaje je stara toliko, kot je stara Slovenija. Preiskovali smo, kako smo prodajali državno lastnino. Zakaj se po treh desetletjih privatizacije večina ljudi počuti opeharjena, ker se je do premoženja vseh dokopala le peščica? Kdo so zmagovalci privatizacije, kdo poraženci, kdo je pri spornih poslih gledal stran in zakaj? In tudi, kako je lastništvo podjetij razporejeno danes?
Tema oddaje je stara toliko, kot je stara Slovenija. Preiskovali smo, kako smo prodajali državno lastnino. Zakaj se po treh desetletjih privatizacije večina ljudi počuti opeharjena, ker se je do premoženja vseh dokopala le peščica? Kdo so zmagovalci privatizacije, kdo poraženci, kdo je pri spornih poslih gledal stran in zakaj? In tudi, kako je lastništvo podjetij razporejeno danes?
Ekstravisor
Analizirali smo 100 podjetij v Sloveniji z najvišjimi prihodki, ki so v lasti tujcev. Največ jih je v nemških rokah, sicer pa tuji lastniki prihajajo iz kar 109 držav. V lasti imajo skoraj 6 odstotkov podjetij pri nas, ustvarijo pa skoraj tretjino dodane vrednosti.
Analizirali smo 100 podjetij v Sloveniji z najvišjimi prihodki, ki so v lasti tujcev. Največ jih je v nemških rokah, sicer pa tuji lastniki prihajajo iz kar 109 držav. V lasti imajo skoraj 6 odstotkov podjetij pri nas, ustvarijo pa skoraj tretjino dodane vrednosti.
Ekstravisor
Že nekaj let pred razvpitimi certifikati se je dogajala privatizacija stran od oči javnosti. Vodstva številnih podjetij so takrat izpeljala divje lastninjenje. Odgovarjali so redki. Podobno kot kasneje, ko so se do državne lastnine s spornimi nakupi in podporo politike dokopali tako imenovani tajkuni.
Že nekaj let pred razvpitimi certifikati se je dogajala privatizacija stran od oči javnosti. Vodstva številnih podjetij so takrat izpeljala divje lastninjenje. Odgovarjali so redki. Podobno kot kasneje, ko so se do državne lastnine s spornimi nakupi in podporo politike dokopali tako imenovani tajkuni.
Ekstravisor
Leta 1993 je vsak državljan prejel lastniški certifikat. Politiki so obljubljali pravično razdelitev premoženja med vse. A v resnici je le malo ljudi vedelo, za kaj pravzaprav gre. Tisti, ki so sistem poznali, so obogateli in si “prislužili” naziv pidovskih baronov. Na drugi strani so delavci večinoma ostali praznih rok.
Leta 1993 je vsak državljan prejel lastniški certifikat. Politiki so obljubljali pravično razdelitev premoženja med vse. A v resnici je le malo ljudi vedelo, za kaj pravzaprav gre. Tisti, ki so sistem poznali, so obogateli in si “prislužili” naziv pidovskih baronov. Na drugi strani so delavci večinoma ostali praznih rok.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekstravisor
Vse odkar smo pri nas uvedli osebne stečaje, iščemo tudi načine, kako preprečiti njihovo zlorabo. Primeri, ko so vplivni posamezniki pravočasno skrili svoje premoženje in se nato z osebnim stečajem otresli dolgov, niso redki in močno odmevajo. Predvsem zato, ker so milijonski dolgovi ostali na plečih države oziroma državljanov.
Vse odkar smo pri nas uvedli osebne stečaje, iščemo tudi načine, kako preprečiti njihovo zlorabo. Primeri, ko so vplivni posamezniki pravočasno skrili svoje premoženje in se nato z osebnim stečajem otresli dolgov, niso redki in močno odmevajo. Predvsem zato, ker so milijonski dolgovi ostali na plečih države oziroma državljanov.
Ekstravisor
Državna pomoč je med zdravstveno krizo ohranila pri življenju številna podjetja. Strokovnjaki opozarjajo, da so sicer med njimi takšna, ki tudi v normalnih časih ne bi preživela, podatki pa kažejo, da je bilo v preteklem letu stečajev celo manj kot leto prej. EU in vlada pripravljata izhodno strategijo, v zraku pa visi vprašanje, ali nas ob koncu leta čaka plaz stečajev. V tokratnem projektu Ekstravisorja o stečajih si je ekipa za izziv zastavila sistem stečajev v Sloveniji in ga primerjala s tistim v Avstriji. Sledili so vprašanjem: zakaj pri nas stečaji z veliko premoženja trajajo desetletje in več, zakaj gre kar 90 odstotkov stečajne mase za stroške namesto upnikom, kako delujejo stečajni upravitelji, ali res obstajajo močna omrežja, kdo sploh koga nadzira? Rezultati analize so presenetljivi, o njih govorijo sogovorniki v prispevkih, v studiu pa bodo sodelovali predstavniki politike, sodišča, stečajnih upraviteljev in upnikov.
Državna pomoč je med zdravstveno krizo ohranila pri življenju številna podjetja. Strokovnjaki opozarjajo, da so sicer med njimi takšna, ki tudi v normalnih časih ne bi preživela, podatki pa kažejo, da je bilo v preteklem letu stečajev celo manj kot leto prej. EU in vlada pripravljata izhodno strategijo, v zraku pa visi vprašanje, ali nas ob koncu leta čaka plaz stečajev. V tokratnem projektu Ekstravisorja o stečajih si je ekipa za izziv zastavila sistem stečajev v Sloveniji in ga primerjala s tistim v Avstriji. Sledili so vprašanjem: zakaj pri nas stečaji z veliko premoženja trajajo desetletje in več, zakaj gre kar 90 odstotkov stečajne mase za stroške namesto upnikom, kako delujejo stečajni upravitelji, ali res obstajajo močna omrežja, kdo sploh koga nadzira? Rezultati analize so presenetljivi, o njih govorijo sogovorniki v prispevkih, v studiu pa bodo sodelovali predstavniki politike, sodišča, stečajnih upraviteljev in upnikov.
Ekstravisor
24 stečajev pri nas traja že več kot dve desetletji, rekorder se je končal letos po kar 31 letih. Na drugi strani upniki največkrat zaman čakajo na poplačilo. V kar dveh tretjinah stečajev ne dobijo nič. Nekaj torej mora biti narobe.
24 stečajev pri nas traja že več kot dve desetletji, rekorder se je končal letos po kar 31 letih. Na drugi strani upniki največkrat zaman čakajo na poplačilo. V kar dveh tretjinah stečajev ne dobijo nič. Nekaj torej mora biti narobe.
Ekstravisor
Med stečajnimi upravitelji je veliko odvetnikov, drugi delajo kot samostojni podjetniki, za večino pa je to bolj postranski posel, saj da se samo z vodenjem stečajev pri nas ne da preživeti. Zbornica upraviteljev ima čedalje več članov - v desetih letih se je njihovo število podvojilo. Na drugi strani pa je čedalje manj tako imenovanih polnih stečajev - torej tistih, v katerih je vsaj nekaj stečajne mase.
Med stečajnimi upravitelji je veliko odvetnikov, drugi delajo kot samostojni podjetniki, za večino pa je to bolj postranski posel, saj da se samo z vodenjem stečajev pri nas ne da preživeti. Zbornica upraviteljev ima čedalje več članov - v desetih letih se je njihovo število podvojilo. Na drugi strani pa je čedalje manj tako imenovanih polnih stečajev - torej tistih, v katerih je vsaj nekaj stečajne mase.
Ekstravisor
Res smo še globoko v zdravstveni krizi, a napovedujta se že gospodarska in socialna. Veliko podjetij pri življenju ohranja izdatna državna pomoč, ki pa ne bo večna. Koliko jih ne bo preživelo in kaj jih čaka potem? Kakšna je slika časa, v katerem trenutno živijo podjetja? Brezposelnost je po zadnjih podatkih pri nas sicer upadla, a več kot 220 tisoč delovnih mest trenutno rešuje pomoč države. Slovenski sistem smo primerjali z avstrijskim.
Res smo še globoko v zdravstveni krizi, a napovedujta se že gospodarska in socialna. Veliko podjetij pri življenju ohranja izdatna državna pomoč, ki pa ne bo večna. Koliko jih ne bo preživelo in kaj jih čaka potem? Kakšna je slika časa, v katerem trenutno živijo podjetja? Brezposelnost je po zadnjih podatkih pri nas sicer upadla, a več kot 220 tisoč delovnih mest trenutno rešuje pomoč države. Slovenski sistem smo primerjali z avstrijskim.
Ekstravisor
Koronavirusna kriza je prinesla še nekaj: vsak dan poslušamo in beremo poročila o opravljenih inšpekcijskih nadzorih, opozorilih in globah. Dnevno je v nadzor kovidnih ukrepov vključenih na desetine inšpektorjev – zdravstvenih, tržnih, kmetijskih, delovno-pravnih in drugih, tudi redarstvo in policija. In kako to delo poteka? S katerimi kadrovskimi in sistemskimi težavami se spoprijemajo inšpektorji, kako se odzivajo ljudje? To je prvo izhodišče tokratne oddaje. V drugem delu pa nas bo zanimalo, kako učinkovite so inšpekcijske službe na splošno: o dolgotrajnosti postopkov, neodzivnosti inšpektorjev, podvajanju njihovih pooblastil, pošiljanju pritožnikov od ene inšpekcijske službe do druge itn. Pričakovanja delavcev, da bo delovni inšpektor delodajalcu odredil izplačilo neplačane plače ali regresa, so prazna, ker zakonodaja tega ne dovoljuje. Nekaj let trajajoči postopki na gradbeni inšpekciji so lahko posledica neodzivnosti inšpektorjev, ali pa vedno novih nalog in pomanjkanja kadra. Njihov sindikat opozarja na primere slabega vodenja posameznih inšpektoratov in slabe organizacije dela. To pa pomeni, da ljudje tudi več let čakajo na dokončanje postopkov – vsaj ko gre za najbolj obremenjene inšpekcije, kot so delovna, gradbena ali okoljska. In izgubljajo zaupanje tako v delo inšpekcijskih služb kot v pravno državo. V oddaji bomo s prispevki predstavili konkretne primere oz. težave ljudi. Pristojne smo s temi težavami seznanili, z gosti v studiu pa bomo poskusili najti odgovore na vprašanja: zakaj tako in kako dolgo še?
Koronavirusna kriza je prinesla še nekaj: vsak dan poslušamo in beremo poročila o opravljenih inšpekcijskih nadzorih, opozorilih in globah. Dnevno je v nadzor kovidnih ukrepov vključenih na desetine inšpektorjev – zdravstvenih, tržnih, kmetijskih, delovno-pravnih in drugih, tudi redarstvo in policija. In kako to delo poteka? S katerimi kadrovskimi in sistemskimi težavami se spoprijemajo inšpektorji, kako se odzivajo ljudje? To je prvo izhodišče tokratne oddaje. V drugem delu pa nas bo zanimalo, kako učinkovite so inšpekcijske službe na splošno: o dolgotrajnosti postopkov, neodzivnosti inšpektorjev, podvajanju njihovih pooblastil, pošiljanju pritožnikov od ene inšpekcijske službe do druge itn. Pričakovanja delavcev, da bo delovni inšpektor delodajalcu odredil izplačilo neplačane plače ali regresa, so prazna, ker zakonodaja tega ne dovoljuje. Nekaj let trajajoči postopki na gradbeni inšpekciji so lahko posledica neodzivnosti inšpektorjev, ali pa vedno novih nalog in pomanjkanja kadra. Njihov sindikat opozarja na primere slabega vodenja posameznih inšpektoratov in slabe organizacije dela. To pa pomeni, da ljudje tudi več let čakajo na dokončanje postopkov – vsaj ko gre za najbolj obremenjene inšpekcije, kot so delovna, gradbena ali okoljska. In izgubljajo zaupanje tako v delo inšpekcijskih služb kot v pravno državo. V oddaji bomo s prispevki predstavili konkretne primere oz. težave ljudi. Pristojne smo s temi težavami seznanili, z gosti v studiu pa bomo poskusili najti odgovore na vprašanja: zakaj tako in kako dolgo še?
Ekstravisor
Inšpektorji se prebijajo čez desetine zakonov, slednji se v podrobnostih kar naprej spreminjajo. Dva zakona sta si celo lahko v nasprotju. Obenem prihaja tudi do podvajanja pristojnosti med različnimi inšpekcijami. Torej, tudi sistemske napake pripomorejo k sedanjemu stanju in na koncu k nezadovoljstvu ljudi.
Inšpektorji se prebijajo čez desetine zakonov, slednji se v podrobnostih kar naprej spreminjajo. Dva zakona sta si celo lahko v nasprotju. Obenem prihaja tudi do podvajanja pristojnosti med različnimi inšpekcijami. Torej, tudi sistemske napake pripomorejo k sedanjemu stanju in na koncu k nezadovoljstvu ljudi.
Ekstravisor
Okoljska inšpekcija - ne gre samo za velike primere kot sta vrhniški Kemis ali anhovski Salonit – dnevno lahko spremljamo stiske ljudi, ki kličejo na pomoč inšpektorje, pa naj gre za bioplinarne, divja odlagališča odpadkov, smrad, hrup itn. Tudi pri teh primeri so postopki dolgotrajni, inšpektorji pa neodzivni.
Okoljska inšpekcija - ne gre samo za velike primere kot sta vrhniški Kemis ali anhovski Salonit – dnevno lahko spremljamo stiske ljudi, ki kličejo na pomoč inšpektorje, pa naj gre za bioplinarne, divja odlagališča odpadkov, smrad, hrup itn. Tudi pri teh primeri so postopki dolgotrajni, inšpektorji pa neodzivni.
Ekstravisor
Upravna inšpekcija ugotavlja največ kršitev postopkov in zakonodaje izmed vseh inšpekcij pri okoljski in gradbeni, obe pod okriljem Inšpektorata za okolje in prostor. Tako ljudje, ki smo jih srečali na terenu, kot celo varuh človekovih pravic, so najbolj kritični do dela gradbene inšpekcije. Tam pravijo, da jih je preprosto premalo, a ljudje si s tem nimajo kaj pomagati. Številni na inšpektorja ali epilog postopka čakajo več let.
Upravna inšpekcija ugotavlja največ kršitev postopkov in zakonodaje izmed vseh inšpekcij pri okoljski in gradbeni, obe pod okriljem Inšpektorata za okolje in prostor. Tako ljudje, ki smo jih srečali na terenu, kot celo varuh človekovih pravic, so najbolj kritični do dela gradbene inšpekcije. Tam pravijo, da jih je preprosto premalo, a ljudje si s tem nimajo kaj pomagati. Številni na inšpektorja ali epilog postopka čakajo več let.
Ekstravisor
Zdravstveni inšpektorat je letos do konca novembra opravil dvakrat toliko nadzorov kot lani, že čez 58 tisoč, večina jih je vezanih na covid-19. Spoštovanje izdanih karanten so nadzorovali slabe štiri mesece, najmanj prav v času dveh razglašenih epidemij.
Zdravstveni inšpektorat je letos do konca novembra opravil dvakrat toliko nadzorov kot lani, že čez 58 tisoč, večina jih je vezanih na covid-19. Spoštovanje izdanih karanten so nadzorovali slabe štiri mesece, najmanj prav v času dveh razglašenih epidemij.
Ekstravisor
Podjetja poberejo denar, a mešanih komunalnih odpadkov ne odstranijo, ampak jih le nekam odložijo. Tako več let stojijo zaviti v bale in ogrožajo okolje. Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, za kar sicer plačujemo položnice, ne deluje. V Mariboru so rešitev iskali v novi sortirnici, ki pa je imela do sedaj ravno nasproten učinek.
Podjetja poberejo denar, a mešanih komunalnih odpadkov ne odstranijo, ampak jih le nekam odložijo. Tako več let stojijo zaviti v bale in ogrožajo okolje. Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, za kar sicer plačujemo položnice, ne deluje. V Mariboru so rešitev iskali v novi sortirnici, ki pa je imela do sedaj ravno nasproten učinek.
Ekstravisor
Odpadki so lahko velik vir zaslužka, z njimi zapolnjujejo tudi rudniške in druge kotanje. Odpadek, ki sicer vsebuje tudi strupene snovi, na papirju postane gradbeni proizvod. To pomeni, da za nadzor ni več v prvi vrsti odgovorna okoljevarstvena inšpekcija, s tem pa vprašanje, kaj se dejansko odlaga v kotanje, postane toliko bolj pomembno.
Odpadki so lahko velik vir zaslužka, z njimi zapolnjujejo tudi rudniške in druge kotanje. Odpadek, ki sicer vsebuje tudi strupene snovi, na papirju postane gradbeni proizvod. To pomeni, da za nadzor ni več v prvi vrsti odgovorna okoljevarstvena inšpekcija, s tem pa vprašanje, kaj se dejansko odlaga v kotanje, postane toliko bolj pomembno.
Ekstravisor
Kakšne so rešitve za nakopičene odpadke? Cilji Evropske unije so zmanjševanje količin odpadkov, njihova ponovna uporaba in recikliranje. Slovenija rešitve išče drugje, saj namerava podeliti koncesije za nove sežigalnice, kar pa - glede na izkušnje - skrbi okoljevarstvenike.
Kakšne so rešitve za nakopičene odpadke? Cilji Evropske unije so zmanjševanje količin odpadkov, njihova ponovna uporaba in recikliranje. Slovenija rešitve išče drugje, saj namerava podeliti koncesije za nove sežigalnice, kar pa - glede na izkušnje - skrbi okoljevarstvenike.
Ekstravisor
Slovenija se utaplja v odpadkih. Požari niso redkost, podatki o onesnaženosti tal, vode in zraka niso zasnesljivi, odgovorni pa se vsakič znova izmaknejo odgovornosti. Ob stečajih podjetij ostanejo odpadki, ki nato brez dovoljenj ležijo na občinskih zemljiščih, sanacijo nevarnih območij pa namesto neodgovornih podjetij in posameznikov plačujemo državljani. Bodo sežigalnice, ki jih načrtuje država, rešile težave z nakopičeno odpadno embalažo in mešanimi odpadki ali povzročile le še nove? Ločeni odpadki še zdaleč niso vsi reciklirani, do krožnega gospodarstva pa je pot še dolga. Kdo vse obvladuje posel z odpadki in kje se ti naposled znajdejo?
Slovenija se utaplja v odpadkih. Požari niso redkost, podatki o onesnaženosti tal, vode in zraka niso zasnesljivi, odgovorni pa se vsakič znova izmaknejo odgovornosti. Ob stečajih podjetij ostanejo odpadki, ki nato brez dovoljenj ležijo na občinskih zemljiščih, sanacijo nevarnih območij pa namesto neodgovornih podjetij in posameznikov plačujemo državljani. Bodo sežigalnice, ki jih načrtuje država, rešile težave z nakopičeno odpadno embalažo in mešanimi odpadki ali povzročile le še nove? Ločeni odpadki še zdaleč niso vsi reciklirani, do krožnega gospodarstva pa je pot še dolga. Kdo vse obvladuje posel z odpadki in kje se ti naposled znajdejo?
Ekstravisor
Zadnja leta se je na dvoriščih komunalnih podjetij kopičila tudi embalaža. Dobrih 10 milijonov za odstranitev teh odpadkov bo šlo iz žepov državljanov, čeprav bi jih morala plačati podjetja, ki izdelek v embalaži pošljejo na trg.
Zadnja leta se je na dvoriščih komunalnih podjetij kopičila tudi embalaža. Dobrih 10 milijonov za odstranitev teh odpadkov bo šlo iz žepov državljanov, čeprav bi jih morala plačati podjetja, ki izdelek v embalaži pošljejo na trg.
Ekstravisor
Slovenija se utaplja v odpadkih, požari se vrstijo, le redkokdo za nevzdržno stanje odgovarja. Letos je dvakrat v dobrih dveh tednih gorelo na avtodeponiji ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Kot zagotavljajo, so ukrepali vsi pristojni, odpadki pa so še vedno tam. Kdo je odgovoren in zakaj mu že 18 let nihče ne more do živega?
Slovenija se utaplja v odpadkih, požari se vrstijo, le redkokdo za nevzdržno stanje odgovarja. Letos je dvakrat v dobrih dveh tednih gorelo na avtodeponiji ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Kot zagotavljajo, so ukrepali vsi pristojni, odpadki pa so še vedno tam. Kdo je odgovoren in zakaj mu že 18 let nihče ne more do živega?
Ekstravisor
Kot na vsakem drugem področju, so seveda tudi v kmetijstvu pomembni centri moči. Ti odločajo. Neposredno ali posredno – prek lastništva banke, časopisa, podjetij. Seveda ne zgolj o oskrbovalnih verigah.
Kot na vsakem drugem področju, so seveda tudi v kmetijstvu pomembni centri moči. Ti odločajo. Neposredno ali posredno – prek lastništva banke, časopisa, podjetij. Seveda ne zgolj o oskrbovalnih verigah.
Ekstravisor
Če kaj, potem je epidemija koronavirusa bolj kot kadarkoli doslej širšo javnost soočila z vprašanjem samooskrbe s hrano. Je upravičen strah, da bi lahko ostali brez nekaterih živil, če bi se še kdaj zaprle meje ali če bi bile pretrgane transportne poti? Tokrat je bil ta strah odveč in začetno kopičenje zalog nepotrebno.
Če kaj, potem je epidemija koronavirusa bolj kot kadarkoli doslej širšo javnost soočila z vprašanjem samooskrbe s hrano. Je upravičen strah, da bi lahko ostali brez nekaterih živil, če bi se še kdaj zaprle meje ali če bi bile pretrgane transportne poti? Tokrat je bil ta strah odveč in začetno kopičenje zalog nepotrebno.
Ekstravisor
Čas korona krize je bolj kot kadarkoli doslej široko javnost soočil z vprašanji samooskrbe s hrano. Strah o pomanjkanju se je hitro polegel, nasprotno- pojavili so se viški mleka, mesa, solate … Samooskrbo s hrano je država zapisala kot prioritetni cilj do leta 2020. Podatki pa kažejo, da Slovenija pridela viške mleka, jajc, perutnine in vina, pri zelenjavi in sadju pa skoraj dve tretjini potreb uvozi. Zakaj niso vzpostavljene oskrbovalne verige, komu to koristi, zakaj so zadruge pri povezovanju kmetov neaktivne, kako je s subvencijami, kaj lahko spremeni nov zakon o samooskrbi – so samo nekatera vprašanja tokratne oddaje. V njej sodelujejo kmetje, lastniki predelovalnih podjetij, zadrug, kmetijski analitiki in predstavniki oblasti.
Čas korona krize je bolj kot kadarkoli doslej široko javnost soočil z vprašanji samooskrbe s hrano. Strah o pomanjkanju se je hitro polegel, nasprotno- pojavili so se viški mleka, mesa, solate … Samooskrbo s hrano je država zapisala kot prioritetni cilj do leta 2020. Podatki pa kažejo, da Slovenija pridela viške mleka, jajc, perutnine in vina, pri zelenjavi in sadju pa skoraj dve tretjini potreb uvozi. Zakaj niso vzpostavljene oskrbovalne verige, komu to koristi, zakaj so zadruge pri povezovanju kmetov neaktivne, kako je s subvencijami, kaj lahko spremeni nov zakon o samooskrbi – so samo nekatera vprašanja tokratne oddaje. V njej sodelujejo kmetje, lastniki predelovalnih podjetij, zadrug, kmetijski analitiki in predstavniki oblasti.
Ekstravisor
V Sloveniji predstavlja komaj nekaj odstotkov, vendar je izjemno pomembna in še bolj bo. Gre za ekološko pridelavo hrane.
V Sloveniji predstavlja komaj nekaj odstotkov, vendar je izjemno pomembna in še bolj bo. Gre za ekološko pridelavo hrane.
Ekstravisor
Bistveno vprašanje samooskrbe: zakaj pridelamo več kot polovico premalo zelenjave, sadja ali svinjine, denimo? Varuh odnosov v verigi oskrbe s hrano ugotavlja nepovezanost v verigi: od kmeta prek predelovalne industrije do trgovca, pa tudi nepoštene prakse.
Bistveno vprašanje samooskrbe: zakaj pridelamo več kot polovico premalo zelenjave, sadja ali svinjine, denimo? Varuh odnosov v verigi oskrbe s hrano ugotavlja nepovezanost v verigi: od kmeta prek predelovalne industrije do trgovca, pa tudi nepoštene prakse.
Ekstravisor
Pred nekaj leti, v času ministrice Anje Kopač, so padale visokoleteče obljube: da bo reorganizacija centrov za socialno delo omogočila socialnim delavcem delo z ljudmi na terenu, da ljudem ne bo več treba prinašati vlog, da bodo to nadomestili nekakšni informativni izračuni, da se bo vse odločalo na enem mestu in da bo namesto socialnih delavcev birokratsko delo opravil računalnik.
Pred nekaj leti, v času ministrice Anje Kopač, so padale visokoleteče obljube: da bo reorganizacija centrov za socialno delo omogočila socialnim delavcem delo z ljudmi na terenu, da ljudem ne bo več treba prinašati vlog, da bodo to nadomestili nekakšni informativni izračuni, da se bo vse odločalo na enem mestu in da bo namesto socialnih delavcev birokratsko delo opravil računalnik.
Ekstravisor
Koliko država daje na leto za socialne transferje? Kot so, na primer, nadomestila, denarne pomoči, varstveni dodatki, različne subvencije itn. Tega skupnega podatka nima nobena institucija – mi smo ga izračunali in številka znaša okrog 2 milijardi evrov na leto. Da smo prišli do podatka koliko prispevajo občine, smo morali prečesati vsa njihova letna poročila. Država iz sredstev za socialno varstvo nekaterim omogoča visoke zaslužke.
Koliko država daje na leto za socialne transferje? Kot so, na primer, nadomestila, denarne pomoči, varstveni dodatki, različne subvencije itn. Tega skupnega podatka nima nobena institucija – mi smo ga izračunali in številka znaša okrog 2 milijardi evrov na leto. Da smo prišli do podatka koliko prispevajo občine, smo morali prečesati vsa njihova letna poročila. Država iz sredstev za socialno varstvo nekaterim omogoča visoke zaslužke.
Ekstravisor
Kakšne so težave ljudi, ki se v slovenskem zapletenem sistemu socialne politike težko znajdejo, težko tudi pridejo do informacij o svojih pravicah – med tistimi, ki jih dobro poznajo, pa ni malo tistih, ki jih protizakonito izkoriščajo, s fiktivnimi naslovi, recimo.
Kakšne so težave ljudi, ki se v slovenskem zapletenem sistemu socialne politike težko znajdejo, težko tudi pridejo do informacij o svojih pravicah – med tistimi, ki jih dobro poznajo, pa ni malo tistih, ki jih protizakonito izkoriščajo, s fiktivnimi naslovi, recimo.
Ekstravisor
Tokratna preiskovalna oddaje EkstraVisorja je namenjena socialni politiki. Že naslov "Kdo rabi in kdo dobi?" nakazuje bistvo oddaje: ali socialni transferji zagotavljajo dostojno preživetje, ali jih res dobijo tisti, ki jih najbolj potrebujejo, koliko je sistem obremenjen z birokracijo, kakšni so učinki nedavne reorganizacije centrov za socialno pomoč, kolikšna je razpršenost transferjev po različnih institucijah? Prispevki, ki smo jih posneli na terenu, ponujajo zanimive in pomembne iztočnice, v njih sodelujejo prejemniki socialnih pomoči, brezposelni in predstavniki stroke. V pogovoru v studiu pa bodo predstavniki oblasti, centrov za socialno delo, humanitarnih organizacij in varuh človekovih pravic. Voditeljica pogovora v studiu bo Erika Žnidaršič. Urednica Lidija Hren.
Tokratna preiskovalna oddaje EkstraVisorja je namenjena socialni politiki. Že naslov "Kdo rabi in kdo dobi?" nakazuje bistvo oddaje: ali socialni transferji zagotavljajo dostojno preživetje, ali jih res dobijo tisti, ki jih najbolj potrebujejo, koliko je sistem obremenjen z birokracijo, kakšni so učinki nedavne reorganizacije centrov za socialno pomoč, kolikšna je razpršenost transferjev po različnih institucijah? Prispevki, ki smo jih posneli na terenu, ponujajo zanimive in pomembne iztočnice, v njih sodelujejo prejemniki socialnih pomoči, brezposelni in predstavniki stroke. V pogovoru v studiu pa bodo predstavniki oblasti, centrov za socialno delo, humanitarnih organizacij in varuh človekovih pravic. Voditeljica pogovora v studiu bo Erika Žnidaršič. Urednica Lidija Hren.
Ekstravisor
Razgaljamo sistem, ko država ob dobri gospodarski rasti zadnjih let in manj brezposelnih, veča denar za aktivno politiko zaposlovanja, za razne tečaje in delavnice. Sistem plačuje milijonske zneske računalniškim in komunikacijskim podjetjem, medtem pa tistim, ki pomoč potrebujejo, na svojem spletu piše zavajajoča pojasnila. Nedavna reforma je prinesla nasprotne učinke, socialni delavci namreč opozarjajo, da nimajo časa za delo z ljudmi na terenu, to torej opravljajo humanitarci. Za povrh pa je že dolgo znano, da se marsikomu trenutno bolj splača živeti od socialne pomoči kot od minimalne plače.
Razgaljamo sistem, ko država ob dobri gospodarski rasti zadnjih let in manj brezposelnih, veča denar za aktivno politiko zaposlovanja, za razne tečaje in delavnice. Sistem plačuje milijonske zneske računalniškim in komunikacijskim podjetjem, medtem pa tistim, ki pomoč potrebujejo, na svojem spletu piše zavajajoča pojasnila. Nedavna reforma je prinesla nasprotne učinke, socialni delavci namreč opozarjajo, da nimajo časa za delo z ljudmi na terenu, to torej opravljajo humanitarci. Za povrh pa je že dolgo znano, da se marsikomu trenutno bolj splača živeti od socialne pomoči kot od minimalne plače.
Ekstravisor
In v kolikšni meri je Slovenija pri korporativnem upravljanju državnih podjetij primerljiva z drugimi? Slovenija se je pri pripravi Zakona o gospodarskih družbah leta 1993 večinoma zgledovala po nemškem zakonu.
In v kolikšni meri je Slovenija pri korporativnem upravljanju državnih podjetij primerljiva z drugimi? Slovenija se je pri pripravi Zakona o gospodarskih družbah leta 1993 večinoma zgledovala po nemškem zakonu.
Ekstravisor
V Sloveniji je država še vedno velika lastnica podjetij. Največji delež premoženja - to je 10 milijard evrov - v njenem imenu upravlja SDH. Imeti svoje nadzornike v državnih podjetjih, ki obračajo milijarde, za politiko še vedno pomeni imeti vpliv in denar, šele nato odgovornost. Pri kadrovanju so močna tudi interesna omrežja -- kdo torej vodi igro? Že samo zadnja menjava na vrhu Petrola, ki je razburila velik del politike, je dober primer, ki vzbuja vprašanja o neodvisnosti nadzornikov in političnih ozadjih.
V Sloveniji je država še vedno velika lastnica podjetij. Največji delež premoženja - to je 10 milijard evrov - v njenem imenu upravlja SDH. Imeti svoje nadzornike v državnih podjetjih, ki obračajo milijarde, za politiko še vedno pomeni imeti vpliv in denar, šele nato odgovornost. Pri kadrovanju so močna tudi interesna omrežja -- kdo torej vodi igro? Že samo zadnja menjava na vrhu Petrola, ki je razburila velik del politike, je dober primer, ki vzbuja vprašanja o neodvisnosti nadzornikov in političnih ozadjih.
Ekstravisor
Med pogoji za pridobitev statusa nadzornika v državnem podjetju je tudi potrdilo o opravljenem izobraževanju. To opravljajo zasebna združenja oz. podjetja -- tako se je namreč pred poldrugim desetletjem odločila država. Na posebno institucijo, ki pa je bila velikokrat le kulisa za nadaljnje politično kadrovanje, je prenesla tudi izbiro nadzornikov.
Med pogoji za pridobitev statusa nadzornika v državnem podjetju je tudi potrdilo o opravljenem izobraževanju. To opravljajo zasebna združenja oz. podjetja -- tako se je namreč pred poldrugim desetletjem odločila država. Na posebno institucijo, ki pa je bila velikokrat le kulisa za nadaljnje politično kadrovanje, je prenesla tudi izbiro nadzornikov.
Ekstravisor
Vprašanje, ki slovensko javnost zaposluje že dolga leta - kakšna oziroma kolikšna je odgovornost nadzornikov. Zakon določa, da so kazensko in materialno odgovorni, da za pravilnost postopkov odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. Toda v praksi je to prej izjema kot pravilo.
Vprašanje, ki slovensko javnost zaposluje že dolga leta - kakšna oziroma kolikšna je odgovornost nadzornikov. Zakon določa, da so kazensko in materialno odgovorni, da za pravilnost postopkov odgovarjajo tudi s svojim premoženjem. Toda v praksi je to prej izjema kot pravilo.
Ekstravisor
Zadnje zamenjave uprav v dveh pomembnih podjetjih, Telekomu in Petrolu, so v prvi vrsti sprožile vprašanje: kdo vodi igro v državnih ali pretežno državnih podjetjih? Politika, SDH ali nadzorniki samostojno? S tem izzvivom, se je preiskovalna skupina EkstraVisor lotila analize nadzornikov državnih podjetij v zadnjem desetletju in pol, njihove (ne)odvisnosti od politike, vpetosti v interesna omrežja, predvsem pa odgovornosti. V nasprotju s splošnim prepričanjem imamo v Sloveniji tudi kakšnega nadzornika, ki je zaradi malomarnega opravljanja funkcije moral v zapor, dejstvo pa je, da med njimi ni nadzornikov velikih zgodb, kot, na primer, bančna luknja ali Teš. Zanimiva je tudi primerjava z nemškim sistemom delovanja nadzornikov. V pogovoru v studiu bodo sodelovali: Gabrijel Škof, Borut Jamnik, Gorazd Podbevšek, Bogomir Kovač, Anže Logar in Boris Štefanec.
Zadnje zamenjave uprav v dveh pomembnih podjetjih, Telekomu in Petrolu, so v prvi vrsti sprožile vprašanje: kdo vodi igro v državnih ali pretežno državnih podjetjih? Politika, SDH ali nadzorniki samostojno? S tem izzvivom, se je preiskovalna skupina EkstraVisor lotila analize nadzornikov državnih podjetij v zadnjem desetletju in pol, njihove (ne)odvisnosti od politike, vpetosti v interesna omrežja, predvsem pa odgovornosti. V nasprotju s splošnim prepričanjem imamo v Sloveniji tudi kakšnega nadzornika, ki je zaradi malomarnega opravljanja funkcije moral v zapor, dejstvo pa je, da med njimi ni nadzornikov velikih zgodb, kot, na primer, bančna luknja ali Teš. Zanimiva je tudi primerjava z nemškim sistemom delovanja nadzornikov. V pogovoru v studiu bodo sodelovali: Gabrijel Škof, Borut Jamnik, Gorazd Podbevšek, Bogomir Kovač, Anže Logar in Boris Štefanec.
Ekstravisor
V vladi Marjana Šarca do zdaj ni bilo slišati še nič o morebitni prodaji Telekoma. Dejstvo pa je, da Telekom ostaja na seznamu podjetij za prodajo, ki ga je pred šestimi leti sprejela vlada Alenke Bratušek. Sicer pa se je veliko vlad do zdaj že odločilo za prodajo in si nato premislilo. Argument je bila vedno prenizka cena.
V vladi Marjana Šarca do zdaj ni bilo slišati še nič o morebitni prodaji Telekoma. Dejstvo pa je, da Telekom ostaja na seznamu podjetij za prodajo, ki ga je pred šestimi leti sprejela vlada Alenke Bratušek. Sicer pa se je veliko vlad do zdaj že odločilo za prodajo in si nato premislilo. Argument je bila vedno prenizka cena.
Ekstravisor
Kako se lahko izčrpava operaterja kot je Telekom – sistem v današnji digitalni dobi deluje tako, da klici lahko potujejo preko več operaterjev, vmes se pojavljajo namreč tudi zgolj tranzitni – vsi se morajo medsebojno pogodbeno dogovoriti, po kakšni ceni si bodo posredovali oziroma obračunavali klice; vsak pa si torej odreže svoj kos pogače. Da razsežnosti zlorab klicev niso majhne, dokazuje namera Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki je pred dvema letoma poskušala omejiti tovrstne prevare. Pripravila je priporočilo ukrepov zoper tiste operaterje, ki to počnejo, a se mu je na koncu odpovedala. Pri tem gre namreč za mednarodni problem, zaradi česar pa je nadzor nad tovrstnimi prevarami zahteven - ne pa tudi nemogoč.
Kako se lahko izčrpava operaterja kot je Telekom – sistem v današnji digitalni dobi deluje tako, da klici lahko potujejo preko več operaterjev, vmes se pojavljajo namreč tudi zgolj tranzitni – vsi se morajo medsebojno pogodbeno dogovoriti, po kakšni ceni si bodo posredovali oziroma obračunavali klice; vsak pa si torej odreže svoj kos pogače. Da razsežnosti zlorab klicev niso majhne, dokazuje namera Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki je pred dvema letoma poskušala omejiti tovrstne prevare. Pripravila je priporočilo ukrepov zoper tiste operaterje, ki to počnejo, a se mu je na koncu odpovedala. Pri tem gre namreč za mednarodni problem, zaradi česar pa je nadzor nad tovrstnimi prevarami zahteven - ne pa tudi nemogoč.
Ekstravisor
Pred poldrugim desetletjem je bila sprejeta odločitev, da se bo Telekom širil na Balkan. Večina od teh podjetij je zdaj že prodana, med drugim v Makedoniji, Gibraltarju, Bosni in Hercegovini, tisto na Kosovu pa se prodaja zdaj. Zakaj je to pomembno? Ker so prav nekateri od teh, t. i. balkanskih poslov, predmet kazenskih ovadb ali forenzičnih poročil o spornih poslih.
Pred poldrugim desetletjem je bila sprejeta odločitev, da se bo Telekom širil na Balkan. Večina od teh podjetij je zdaj že prodana, med drugim v Makedoniji, Gibraltarju, Bosni in Hercegovini, tisto na Kosovu pa se prodaja zdaj. Zakaj je to pomembno? Ker so prav nekateri od teh, t. i. balkanskih poslov, predmet kazenskih ovadb ali forenzičnih poročil o spornih poslih.
Ekstravisor
Preiskovalna skupina TVS se tokrat loteva največjega telekomunikacijskega operaterja, ki je v večinski državni lasti in s katerim je poslovno povezano na stotine dobaviteljev, IT podjetij, prejemnikov sponzorskih, donatorskih sredstev, svetovalcev itn. Prav to omrežje vodi k odgovoru, zakaj je politika v preteklosti nekajkrat sprožila postopke prodaje Telekoma – in si vedno premislila. Nadzorne institucije se Telekoma, v glavnem izogibajo, forenzično poročilo spornih poslov je skrbno varovana skrivnost. K pogovoru v studiu smo povabili: čelne ljudi Telekoma, SDH-ja, AKOSA, malih delničarjev, ekonomsko stroko. Pogovor v studiu bo vodila Erika Žnidaršič.
Preiskovalna skupina TVS se tokrat loteva največjega telekomunikacijskega operaterja, ki je v večinski državni lasti in s katerim je poslovno povezano na stotine dobaviteljev, IT podjetij, prejemnikov sponzorskih, donatorskih sredstev, svetovalcev itn. Prav to omrežje vodi k odgovoru, zakaj je politika v preteklosti nekajkrat sprožila postopke prodaje Telekoma – in si vedno premislila. Nadzorne institucije se Telekoma, v glavnem izogibajo, forenzično poročilo spornih poslov je skrbno varovana skrivnost. K pogovoru v studiu smo povabili: čelne ljudi Telekoma, SDH-ja, AKOSA, malih delničarjev, ekonomsko stroko. Pogovor v studiu bo vodila Erika Žnidaršič.
Ekstravisor
Telekom je največji slovenski telekomunikacijski operater, je velik sponzor, donator in med državnimi podjetji največji oglaševalec. Samo v Sloveniji ima v vseh svojih podjetjih skoraj 3000 zaposlenih, hkrati pa ogromno partnerjev - od zasebnih podjetij do svetovalcev. Nekoč sanjske vsote dobička se zadnja leta manjšajo - lani ga je bilo 34 mio evrov. Kdor ima denar, ima moč, pravi pregovor, in prav zato je Telekom predmet poželenja politike in različnih interesnih skupin. Nedavni boj za nova nadzornika je bil hud, zamenjava na vrhu uprave, kjer je Rudolfa Skobeta zamenjal Matjaž Merkan, pa je razgalila samo eno od praks, ki so dovoljene Telekomu. Čeprav ostaja Skobe v Telekomu z visoko plačo, bo dobil še odpravnino. Pri tem pa je treba vedeti, da gre za javni denar in podjetje v 72-odstotni lasti države.
Telekom je največji slovenski telekomunikacijski operater, je velik sponzor, donator in med državnimi podjetji največji oglaševalec. Samo v Sloveniji ima v vseh svojih podjetjih skoraj 3000 zaposlenih, hkrati pa ogromno partnerjev - od zasebnih podjetij do svetovalcev. Nekoč sanjske vsote dobička se zadnja leta manjšajo - lani ga je bilo 34 mio evrov. Kdor ima denar, ima moč, pravi pregovor, in prav zato je Telekom predmet poželenja politike in različnih interesnih skupin. Nedavni boj za nova nadzornika je bil hud, zamenjava na vrhu uprave, kjer je Rudolfa Skobeta zamenjal Matjaž Merkan, pa je razgalila samo eno od praks, ki so dovoljene Telekomu. Čeprav ostaja Skobe v Telekomu z visoko plačo, bo dobil še odpravnino. Pri tem pa je treba vedeti, da gre za javni denar in podjetje v 72-odstotni lasti države.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekstravisor
Dokazov, kaj zmorejo slovenski znanstveniki v svetovnem merilu, je več - na primer odkritje povezave med virusom zika in mikrocefalijo in odkritje proteina v kačjem strupu, ki zavira strjevanje krvi. Od tu dalje pa se Slovenija z razvitimi državami ne more več primerjati - za znanost in razvoj daje manj od 2 % bruto domačega proizvoda, sredstev državnega proračuna je le 0,4 % bruto domačega proizvoda. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije deli večino tega denarja - in to po zapletenem sistemu in s pomočjo seznama več tisoč recenzentov.
Dokazov, kaj zmorejo slovenski znanstveniki v svetovnem merilu, je več - na primer odkritje povezave med virusom zika in mikrocefalijo in odkritje proteina v kačjem strupu, ki zavira strjevanje krvi. Od tu dalje pa se Slovenija z razvitimi državami ne more več primerjati - za znanost in razvoj daje manj od 2 % bruto domačega proizvoda, sredstev državnega proračuna je le 0,4 % bruto domačega proizvoda. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije deli večino tega denarja - in to po zapletenem sistemu in s pomočjo seznama več tisoč recenzentov.
Ekstravisor
Pravilnik o postopkih sofinanciranja določa, da se morajo člani Znanstvenega sveta, strokovnih teles in recenzenti izločiti iz odločanja, če so v navzkrižju interesov, natančneje: v neposrednem sorodstvenem ali zaposlitvenem razmerju s prijavitelji programov ali projektov, ali z njimi raziskovalno sodelujejo. Kdo so ključna imena najpomembnejših teles Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki deli javni denar, in kako so vpeta v znanstveno-raziskovalno delo?
Pravilnik o postopkih sofinanciranja določa, da se morajo člani Znanstvenega sveta, strokovnih teles in recenzenti izločiti iz odločanja, če so v navzkrižju interesov, natančneje: v neposrednem sorodstvenem ali zaposlitvenem razmerju s prijavitelji programov ali projektov, ali z njimi raziskovalno sodelujejo. Kdo so ključna imena najpomembnejših teles Javne agencije za raziskovalno dejavnost, ki deli javni denar, in kako so vpeta v znanstveno-raziskovalno delo?
Ekstravisor
Kam se uvršča Slovenija v primerjavi z drugimi državami? V zadnjih petih letih je po deležu vlaganj v raziskave v bruto domačem proizvodu padla že pod povprečje EU-28. Primerjava s sosednjo Avstrijo pa kaže še hujšo sliko: za raziskave daje Avstrija skoraj 1- krat večji delež bruto domačega proizvoda od Slovenije.
Kam se uvršča Slovenija v primerjavi z drugimi državami? V zadnjih petih letih je po deležu vlaganj v raziskave v bruto domačem proizvodu padla že pod povprečje EU-28. Primerjava s sosednjo Avstrijo pa kaže še hujšo sliko: za raziskave daje Avstrija skoraj 1- krat večji delež bruto domačega proizvoda od Slovenije.
Ekstravisor
Je večji problem premalo denarja za znanstvene raziskave – ali sistem delitve? S proračunskim denarjem pristojna Agencija financira programe in projekte na fakultetah, inštitutih, zavodih, pa tudi nevladne organizacije, pri slednjih predvsem izdajo publikacij. T. i. sistem programskega financiranja pa pri večini programov traja celi dve desetletji. Ko je pred pol leta v javnost udarila zgodba kardiologa dr. Marka Noča, ki mu je Agencija zaradi manjkajoče pol točke ukinila financiranje programa, pa se je razkrilo še vse kaj drugega.
Je večji problem premalo denarja za znanstvene raziskave – ali sistem delitve? S proračunskim denarjem pristojna Agencija financira programe in projekte na fakultetah, inštitutih, zavodih, pa tudi nevladne organizacije, pri slednjih predvsem izdajo publikacij. T. i. sistem programskega financiranja pa pri večini programov traja celi dve desetletji. Ko je pred pol leta v javnost udarila zgodba kardiologa dr. Marka Noča, ki mu je Agencija zaradi manjkajoče pol točke ukinila financiranje programa, pa se je razkrilo še vse kaj drugega.
Ekstravisor
Javna agencija za raziskovalno dejavnost vsako leto preko razpisov razdeli večino denarja, ki ga Slovenija iz proračuna namenja za znanstveno raziskovalno dejavnost. Proces ocenjevanja in izbora prijav raziskovalnih projektov in programov poteka po zapletenem sistemu, neposredno pa prijave ocenjujejo tuji strokovnjaki – recenzenti. Iz nabora 5370 tujih recenzentov, ki predstavlja ogromen bazen strokovnjakov, pa nemalokrat prijave ne ocenjuje najbolj kvalificiran recenzent, kar je razvidno iz nekaterih citatov iz recenzij. Za svoje delo so plačani, na ocene in evalvacije pa prijavitelji nimajo možnosti vsebinskega ugovora.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost vsako leto preko razpisov razdeli večino denarja, ki ga Slovenija iz proračuna namenja za znanstveno raziskovalno dejavnost. Proces ocenjevanja in izbora prijav raziskovalnih projektov in programov poteka po zapletenem sistemu, neposredno pa prijave ocenjujejo tuji strokovnjaki – recenzenti. Iz nabora 5370 tujih recenzentov, ki predstavlja ogromen bazen strokovnjakov, pa nemalokrat prijave ne ocenjuje najbolj kvalificiran recenzent, kar je razvidno iz nekaterih citatov iz recenzij. Za svoje delo so plačani, na ocene in evalvacije pa prijavitelji nimajo možnosti vsebinskega ugovora.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Detektor
Med soočenji kandidatov za evropske poslance sproti preverjamo verodostojnost njihovih izjav in ugotovitve takoj zatem objavimo v oddaji Detektor.
Med soočenji kandidatov za evropske poslance sproti preverjamo verodostojnost njihovih izjav in ugotovitve takoj zatem objavimo v oddaji Detektor.
Detektor
Med soočenji kandidatov za evropske poslance sproti preverjamo verodostojnost njihovih izjav in ugotovitve takoj zatem objavimo v oddaji Detektor.
Med soočenji kandidatov za evropske poslance sproti preverjamo verodostojnost njihovih izjav in ugotovitve takoj zatem objavimo v oddaji Detektor.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekstravisor
Kako, če sploh, so razkrite nepravilnosti v TEŠ 6 vplivale na transparentnost delovanja danes? Manira projekta TEŠ 6 se, ko gre za ceno premoga, nadaljuje še danes. TEŠ namreč še nikoli ni plačal takšne cene premoga Premogovniku Velenje, kot se je vodstvo zavezalo, prav cena pa je bila eden od pogojev za državno poroštvo za 440 milijonsko posojilo Evropske investicijske banke.
Kako, če sploh, so razkrite nepravilnosti v TEŠ 6 vplivale na transparentnost delovanja danes? Manira projekta TEŠ 6 se, ko gre za ceno premoga, nadaljuje še danes. TEŠ namreč še nikoli ni plačal takšne cene premoga Premogovniku Velenje, kot se je vodstvo zavezalo, prav cena pa je bila eden od pogojev za državno poroštvo za 440 milijonsko posojilo Evropske investicijske banke.
Ekstravisor
Danes je TEŠ 6 sinonim za megalomansko koruptivno investicijo. Politiki ves čas ponavljajo opozorila, kot je »da se ne bi ponovil TEŠ 6« ali »to je drugi TEŠ 6«. Sledi bistvo sistema, po katerem so akterji projekt izpeljevali. V dokumentih danes lahko beremo ugotovitve zavajanja s količino zalog premoga, s ceno, predvsem pa usklajeno akcijo pri izbiri francoskega koncerna Alstom za dobavitelja opreme.
Danes je TEŠ 6 sinonim za megalomansko koruptivno investicijo. Politiki ves čas ponavljajo opozorila, kot je »da se ne bi ponovil TEŠ 6« ali »to je drugi TEŠ 6«. Sledi bistvo sistema, po katerem so akterji projekt izpeljevali. V dokumentih danes lahko beremo ugotovitve zavajanja s količino zalog premoga, s ceno, predvsem pa usklajeno akcijo pri izbiri francoskega koncerna Alstom za dobavitelja opreme.
Ekstravisor
Ali je bil TEŠ 6 res nujen za nemoteno energetsko oskrbo Slovenije ali pa je bil predvsem priložnost skupine ljudi za lastni zaslužek. Kako so stvari potekale, kdo je polnil žepe? Doslej je svoje delo končala le Finančna uprava RS, ki je Urošu Rotniku naložila plačilo 1,6 milijonov dodatnega davka zaradi premoženja nepojasnjenega izvora.
Ali je bil TEŠ 6 res nujen za nemoteno energetsko oskrbo Slovenije ali pa je bil predvsem priložnost skupine ljudi za lastni zaslužek. Kako so stvari potekale, kdo je polnil žepe? Doslej je svoje delo končala le Finančna uprava RS, ki je Urošu Rotniku naložila plačilo 1,6 milijonov dodatnega davka zaradi premoženja nepojasnjenega izvora.
Ekstravisor
Primer TEŠ 6 je v javnosti in politiki postal sinonim za koruptivni megalomanski projekt. A do danes, po osmih letih od začetka policijskih preiskav, ni za korupcijo ali zlorabo položaja še nobene sodbe sodišča. Nasprotno – Teš 6 je še vedno v fazi preiskave. To je bil ključni izziv Preiskovalne skupine TVS: zakaj stvari stojijo, kaj se dogaja na celjskem okrožnem sodišču, ki obravnava zadevo TEŠ? V oddaji bomo na osnovi policijskih, tožilskih, sodnih in davčnih dokumentov, ki jih je Preiskovalni skupini uspelo pridobiti, razkrili metode dela, poti zaslužkov, izmikanje v davčnem postopku, sistem izvršenih dejstev pri vodenju projekta od ideje do začetka delovanja. Vključno z imeni in priimki akterjev – ne samo TEŠ-evega omrežja, temveč tudi v vrhu politike. O netransparentnem vodenju projekta TEŠ 6 je bilo doslej ogromno napisanega – toliko bolj je pomenljivo dejstvo, da zakonsko določena cena premoga – prav ta cena pa je bila eden izmed pogojev za državno poroštvo – do danes nikoli ni bila plačana. Teš od začetka obratovanja bloka 6 –Premogovniku plačuje višjo ceno premoga, ne HSE, ne vlada kot skupščina HSE pa ne poskrbita, da bi se ustrezno spremenila tudi veljavna pogodba. Med gosti v studiu bodo tudi predstavniki policije, tožilstva, sodišča in HSE.
Primer TEŠ 6 je v javnosti in politiki postal sinonim za koruptivni megalomanski projekt. A do danes, po osmih letih od začetka policijskih preiskav, ni za korupcijo ali zlorabo položaja še nobene sodbe sodišča. Nasprotno – Teš 6 je še vedno v fazi preiskave. To je bil ključni izziv Preiskovalne skupine TVS: zakaj stvari stojijo, kaj se dogaja na celjskem okrožnem sodišču, ki obravnava zadevo TEŠ? V oddaji bomo na osnovi policijskih, tožilskih, sodnih in davčnih dokumentov, ki jih je Preiskovalni skupini uspelo pridobiti, razkrili metode dela, poti zaslužkov, izmikanje v davčnem postopku, sistem izvršenih dejstev pri vodenju projekta od ideje do začetka delovanja. Vključno z imeni in priimki akterjev – ne samo TEŠ-evega omrežja, temveč tudi v vrhu politike. O netransparentnem vodenju projekta TEŠ 6 je bilo doslej ogromno napisanega – toliko bolj je pomenljivo dejstvo, da zakonsko določena cena premoga – prav ta cena pa je bila eden izmed pogojev za državno poroštvo – do danes nikoli ni bila plačana. Teš od začetka obratovanja bloka 6 –Premogovniku plačuje višjo ceno premoga, ne HSE, ne vlada kot skupščina HSE pa ne poskrbita, da bi se ustrezno spremenila tudi veljavna pogodba. Med gosti v studiu bodo tudi predstavniki policije, tožilstva, sodišča in HSE.
Ekstravisor
Skupaj so delali, skupaj dopustovali. Kdo je pravzaprav t. i. šaleški lobi in kdo so najodgovornejši za ta projekt. Omrežje okrog TEŠ je bilo organizirano na treh stebrih - poslovni sodelavci, krog prijateljev in družinskih članov ter politika na lokalnem in državnem nivoju. Bistvo projekta TEŠ 6 pa je pravzaprav Premogovnik Velenje, ki so se ga odločili pred skorajšnjim zaprtjem rešiti z novo kurilnico premoga. Gradnja nove elektrarne namesto obnove stare pa je seveda obetala zaslužke posameznikom.
Skupaj so delali, skupaj dopustovali. Kdo je pravzaprav t. i. šaleški lobi in kdo so najodgovornejši za ta projekt. Omrežje okrog TEŠ je bilo organizirano na treh stebrih - poslovni sodelavci, krog prijateljev in družinskih članov ter politika na lokalnem in državnem nivoju. Bistvo projekta TEŠ 6 pa je pravzaprav Premogovnik Velenje, ki so se ga odločili pred skorajšnjim zaprtjem rešiti z novo kurilnico premoga. Gradnja nove elektrarne namesto obnove stare pa je seveda obetala zaslužke posameznikom.
Ekstravisor
Policija je domnevne nepravilnosti pri projektu TEŠ 6 začela preiskovati pred osmimi leti, primer pa je v delu na celjskem okrožnem sodišču že več kot štiri leta. Na zadevi zaradi bolniških odsotnosti in upokojitev dela že tretji preiskovalni sodnik, na dolgotrajnost postopka je vplivalo tudi naknadno pošiljanje vprašanj v tujino.
Policija je domnevne nepravilnosti pri projektu TEŠ 6 začela preiskovati pred osmimi leti, primer pa je v delu na celjskem okrožnem sodišču že več kot štiri leta. Na zadevi zaradi bolniških odsotnosti in upokojitev dela že tretji preiskovalni sodnik, na dolgotrajnost postopka je vplivalo tudi naknadno pošiljanje vprašanj v tujino.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekstravisor
Tokratna tema, ki jo je pripravila preiskovalna skupina TVS, so izgubljene tožbe Slovenije na mednarodnih sodiščih. Od osamosvojitve do danes smo iz državnega proračuna plačali 357 milijonov evrov kazni, odškodnin, odvetniških storitev in drugih stroškov. Med bolj znanimi primeri so odškodnine za dolgotrajna sojenja, za izbrisane, plačilo hrvaških in bosanskih deviznih vlog; manj znano je, da smo plačali 51 milijonov evrov po izgubljeni arbitraži s Hrvaško zaradi nedobave električne energije. Kje so torej vzroki za toliko izgubljenih tožb Slovenije? In kdo je odgovoren – politika, sodstvo, slaba obramba? S temi vprašanji se ukvarja oddaja, tako v prispevkih kot v pogovoru v studiu.
Tokratna tema, ki jo je pripravila preiskovalna skupina TVS, so izgubljene tožbe Slovenije na mednarodnih sodiščih. Od osamosvojitve do danes smo iz državnega proračuna plačali 357 milijonov evrov kazni, odškodnin, odvetniških storitev in drugih stroškov. Med bolj znanimi primeri so odškodnine za dolgotrajna sojenja, za izbrisane, plačilo hrvaških in bosanskih deviznih vlog; manj znano je, da smo plačali 51 milijonov evrov po izgubljeni arbitraži s Hrvaško zaradi nedobave električne energije. Kje so torej vzroki za toliko izgubljenih tožb Slovenije? In kdo je odgovoren – politika, sodstvo, slaba obramba? S temi vprašanji se ukvarja oddaja, tako v prispevkih kot v pogovoru v studiu.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Ekstravisor
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tarča
Visoki stroški, slab nadzor, centri moči in odločanja. 2. tir- od sledi do razkritja. Posebna oddaja z raziskavami podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor.
Visoki stroški, slab nadzor, centri moči in odločanja. 2. tir- od sledi do razkritja. Posebna oddaja z raziskavami podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor.
Tarča
V osrčju mreže je podjetje DRI upravljanje investicij, ki pod različnimi imeni obstaja že 30 let, leta 2011 pa je prevzelo pomembne naloge na področju železnic. DRI je v 100 odstotni lasti države in ima poseben status – t.i. »in house« inženirja, kar pomeni, da posle pridobiva neposredno, brez javnih razpisov; to mu omogoča izjema v Zakonu o javnem naročanju. Danes velja DRI oziroma njegovo poslovodstvo – generalni direktor Jurij Kač, član poslovodstva Tadej Veber in svetovalec poslovodstva Klemen Grebenšek – v gradbeniških krogih za najmočnejši, najvplivnejši center odločanja na področju slovenskega gradbeništva, tako pri projektih in financiranju kot pri nastavljanju kadrov. Vodstvo DRI je tudi tesno prepleteno z ostalimi ključnimi akterji na področju infrastrukture.
V osrčju mreže je podjetje DRI upravljanje investicij, ki pod različnimi imeni obstaja že 30 let, leta 2011 pa je prevzelo pomembne naloge na področju železnic. DRI je v 100 odstotni lasti države in ima poseben status – t.i. »in house« inženirja, kar pomeni, da posle pridobiva neposredno, brez javnih razpisov; to mu omogoča izjema v Zakonu o javnem naročanju. Danes velja DRI oziroma njegovo poslovodstvo – generalni direktor Jurij Kač, član poslovodstva Tadej Veber in svetovalec poslovodstva Klemen Grebenšek – v gradbeniških krogih za najmočnejši, najvplivnejši center odločanja na področju slovenskega gradbeništva, tako pri projektih in financiranju kot pri nastavljanju kadrov. Vodstvo DRI je tudi tesno prepleteno z ostalimi ključnimi akterji na področju infrastrukture.
Tarča
Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo, Slovenskih železnic in Agencije za železniški promet, je država do danes za projekt drugega tira plačala že 54,8 milijona evrov. A ko primerjamo ta podatek s podatkom vseh stroškov, kot ga beleži podjetje 2TDK na svoji spletni strani, ugotovimo, da ta beleži za skoraj 3 milijone evrov manj stroškov. Del vseh stroškov predstavljajo tudi strokovne podlage in študije, ki jih je ekipa EkstraVisor podrobneje pogledala. V primerjavo so vključene strokovne podlage o hrupu, kakovosti zraka, verjetnosti nesreč in vpliva podzemne gradnje na površino trase ter dopolnitve okoljskih poročil. Primerjava razkriva veliko podobnosti in enakih zaključkov, čeprav so bili dokumenti naročeni v razponu več let.
Po podatkih Direkcije RS za infrastrukturo, Slovenskih železnic in Agencije za železniški promet, je država do danes za projekt drugega tira plačala že 54,8 milijona evrov. A ko primerjamo ta podatek s podatkom vseh stroškov, kot ga beleži podjetje 2TDK na svoji spletni strani, ugotovimo, da ta beleži za skoraj 3 milijone evrov manj stroškov. Del vseh stroškov predstavljajo tudi strokovne podlage in študije, ki jih je ekipa EkstraVisor podrobneje pogledala. V primerjavo so vključene strokovne podlage o hrupu, kakovosti zraka, verjetnosti nesreč in vpliva podzemne gradnje na površino trase ter dopolnitve okoljskih poročil. Primerjava razkriva veliko podobnosti in enakih zaključkov, čeprav so bili dokumenti naročeni v razponu več let.
Tarča
Po nedavni izjavi madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta glede sodelovanja Madžarske v holdingu, pripetemu k projektu drugega tira, je jasno, da je ideja holdinga še vedno aktualna. Ta ideja pa vsebuje potencialno past. Skupni holding Slovenskih železnic in Luke Koper bi namreč lahko prenesli na družbo 2TDK, ki bo gradila drugi tir in v kateri bodo imeli delež tudi Madžari – ti bi na ta način prišli do tako želenega vpliva na koprsko Luko. Obenem so že vzpostavljeni mehanizmi, da madžarsko logistično podjetje Gysev lahko prevzame del prevozov tovora po slovenskih tirih. Gysev je že leta 2014 v Kopru ustanovil podjetje AR Adria. Zastopal ga je Milan Pučko, proti kateremu sedaj – skupaj s Časarjem – še poteka sojenje zaradi sumov oškodovanja Luke Koper ob nakupu 10 odstotnega deleža slovaškega podjetja TTI, enega od mnogih slovaških podjetij Dieterja Kaasa. Kaas, Pučkov dolgoletni poslovni partner, je v AR Adria do maja 2016 tudi sedel na čelu nadzornega sveta podjetja.
Po nedavni izjavi madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta glede sodelovanja Madžarske v holdingu, pripetemu k projektu drugega tira, je jasno, da je ideja holdinga še vedno aktualna. Ta ideja pa vsebuje potencialno past. Skupni holding Slovenskih železnic in Luke Koper bi namreč lahko prenesli na družbo 2TDK, ki bo gradila drugi tir in v kateri bodo imeli delež tudi Madžari – ti bi na ta način prišli do tako želenega vpliva na koprsko Luko. Obenem so že vzpostavljeni mehanizmi, da madžarsko logistično podjetje Gysev lahko prevzame del prevozov tovora po slovenskih tirih. Gysev je že leta 2014 v Kopru ustanovil podjetje AR Adria. Zastopal ga je Milan Pučko, proti kateremu sedaj – skupaj s Časarjem – še poteka sojenje zaradi sumov oškodovanja Luke Koper ob nakupu 10 odstotnega deleža slovaškega podjetja TTI, enega od mnogih slovaških podjetij Dieterja Kaasa. Kaas, Pučkov dolgoletni poslovni partner, je v AR Adria do maja 2016 tudi sedel na čelu nadzornega sveta podjetja.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tarča
Kaj se je spremenilo več kot štiri mesece po našem odmevnem razkritju velikih razlik v cenah in preplačil medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah? Denar v zdravstvu še odteka – tudi pri žilnih opornicah. Če je bil razpon cen leta 2015 od 264 do 1485 evrov, letos ostaja najcenejša opornica skoraj na isti ravni (262 evrov), najdražja pa še presega 800 evrov. Najdražji stent je v letošnjem letu kupila SB Celje, in sicer titanov stent Optimax za 837 evrov. Ostajajo tudi nerazumljive razlike: Splošna bolnišnica Izola in Medicor sta v isti stavbi - a javna bolnišnica za žilno opornico Resolute Onyx plačuje 711 evrov, Medicor za povsem enako, 481 evrov.
Kaj se je spremenilo več kot štiri mesece po našem odmevnem razkritju velikih razlik v cenah in preplačil medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah? Denar v zdravstvu še odteka – tudi pri žilnih opornicah. Če je bil razpon cen leta 2015 od 264 do 1485 evrov, letos ostaja najcenejša opornica skoraj na isti ravni (262 evrov), najdražja pa še presega 800 evrov. Najdražji stent je v letošnjem letu kupila SB Celje, in sicer titanov stent Optimax za 837 evrov. Ostajajo tudi nerazumljive razlike: Splošna bolnišnica Izola in Medicor sta v isti stavbi - a javna bolnišnica za žilno opornico Resolute Onyx plačuje 711 evrov, Medicor za povsem enako, 481 evrov.
Tarča
Kaj se je spremenilo več kot štiri mesece po našem odmevnem razkritju velikih razlik v cenah in preplačil medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah? Novembra lani smo v projektu EkstraVisor na naši televiziji objavili bazo podatkov za 14 skupin medicinskih pripomočkov in zdravila, februarja je ministrica predstavila skupno bazo cen vsega zdravstvenega materiala-Intravisor. A ta ni neposredno dostopen javnosti, podatki pa so pomanjkljivi, neurejeni in tudi napačni. Skupina kardiologov, ki bo določila, kakšna kakovost žilnih opornic za kakšno ceno je v Sloveniji zlati standard, se je prvič sešla pred dvema dnevoma. Po Tarči je ministrstvo potrebovalo 4 mesece le za to, da je skupino ustanovilo.
Kaj se je spremenilo več kot štiri mesece po našem odmevnem razkritju velikih razlik v cenah in preplačil medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah? Novembra lani smo v projektu EkstraVisor na naši televiziji objavili bazo podatkov za 14 skupin medicinskih pripomočkov in zdravila, februarja je ministrica predstavila skupno bazo cen vsega zdravstvenega materiala-Intravisor. A ta ni neposredno dostopen javnosti, podatki pa so pomanjkljivi, neurejeni in tudi napačni. Skupina kardiologov, ki bo določila, kakšna kakovost žilnih opornic za kakšno ceno je v Sloveniji zlati standard, se je prvič sešla pred dvema dnevoma. Po Tarči je ministrstvo potrebovalo 4 mesece le za to, da je skupino ustanovilo.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Primerjava podatkov o nabavah v slovenskih javnih bolnišnicah Podatkovno-preiskovalne skupine TV Slovenija EkstraVisor je pokazala velika odstopanja v cenah tudi pri materialih, ki so jih v medijih izpostavljali že v preteklih letih. Cene žilnih opornic zlatega standarda so v petih slovenskih bolnišnicah še vedno zelo različne, segajo tja od 260 do 1450 evrov. Obenem je EkstraVisor odkril, da sta UKC Maribor in SB Celje v letu 2015 edini kupili tudi tako imenovane titanove bioaktivne stente z imenom Optimax, ki so, po randomiziranih študijah sodeč, enake ali celo slabše kvalitete kakor DES stenti, ki izločajo zdravilo. Za vsako Optimax žilno opornico so v UKC Maribor in SB Celje odšteli čez 900 evrov, kar je skoraj štirikrat več v primerjavi s ceno DES stenta v UKC Ljubljana. V UKC Maribor se je celo izkazalo, da so zdravniki ime tega stenta vpisali kar v samo javno naročilo in jih označili kot nenadomestljive. Ali je takšna zahteva upravičena in zakonita? Kako se je na odkritja odzval novi vršilec dolžnosti direktorja v UKC Maribor?
Primerjava podatkov o nabavah v slovenskih javnih bolnišnicah Podatkovno-preiskovalne skupine TV Slovenija EkstraVisor je pokazala velika odstopanja v cenah tudi pri materialih, ki so jih v medijih izpostavljali že v preteklih letih. Cene žilnih opornic zlatega standarda so v petih slovenskih bolnišnicah še vedno zelo različne, segajo tja od 260 do 1450 evrov. Obenem je EkstraVisor odkril, da sta UKC Maribor in SB Celje v letu 2015 edini kupili tudi tako imenovane titanove bioaktivne stente z imenom Optimax, ki so, po randomiziranih študijah sodeč, enake ali celo slabše kvalitete kakor DES stenti, ki izločajo zdravilo. Za vsako Optimax žilno opornico so v UKC Maribor in SB Celje odšteli čez 900 evrov, kar je skoraj štirikrat več v primerjavi s ceno DES stenta v UKC Ljubljana. V UKC Maribor se je celo izkazalo, da so zdravniki ime tega stenta vpisali kar v samo javno naročilo in jih označili kot nenadomestljive. Ali je takšna zahteva upravičena in zakonita? Kako se je na odkritja odzval novi vršilec dolžnosti direktorja v UKC Maribor?
Tarča
Koliko denarja, ki se obrne na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov, konča v dobaviteljskih žepih, in koliko denarja farmacevtske industrije na računih zdravnikov – v obliki svetovalnih honorarjev? Kje je meja med korupcijo in nagrado? Lahko stanovske organizacije v svojih vrstah naredijo red? Kateri dobavitelji obvladujejo slovenski trg, kakšni so dobički, kako razpredene lastniške mreže? Kaj pa gospodarski kriminal? Do kod so prišle preiskave sumov kaznivih dejanj? Kdo vse v javnem zdravstvu skrbi za nabave in javna naročila, skozi katera odtekajo milijoni? Kako se na EkstraVisorjeva razkritja odziva država? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Eriko Žnidaršič. Gosti: Boris Koprivnikar, Harij Furlan, dr. Igor Šoltes, Andreja Čufar, Metka Zorc, dr. Alojz Ihan.
Koliko denarja, ki se obrne na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov, konča v dobaviteljskih žepih, in koliko denarja farmacevtske industrije na računih zdravnikov – v obliki svetovalnih honorarjev? Kje je meja med korupcijo in nagrado? Lahko stanovske organizacije v svojih vrstah naredijo red? Kateri dobavitelji obvladujejo slovenski trg, kakšni so dobički, kako razpredene lastniške mreže? Kaj pa gospodarski kriminal? Do kod so prišle preiskave sumov kaznivih dejanj? Kdo vse v javnem zdravstvu skrbi za nabave in javna naročila, skozi katera odtekajo milijoni? Kako se na EkstraVisorjeva razkritja odziva država? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Eriko Žnidaršič. Gosti: Boris Koprivnikar, Harij Furlan, dr. Igor Šoltes, Andreja Čufar, Metka Zorc, dr. Alojz Ihan.
Tarča
Povezave med farmacevtsko industrijo in našimi zdravniki so zelo močne. 30 tisoč evrov je najvišje razkrito plačilo, ki ga je zdravnik lani prejel od farmacevtske industrije. Na računih zdravnikov konča okoli 10 milijonov evrov na leto, znana pa so le imena prejemnikov, ki so objavo dovolili. Prispevek Jureta Brankoviča za Tarčo – Diagnoza: Provizije, drugič
Povezave med farmacevtsko industrijo in našimi zdravniki so zelo močne. 30 tisoč evrov je najvišje razkrito plačilo, ki ga je zdravnik lani prejel od farmacevtske industrije. Na računih zdravnikov konča okoli 10 milijonov evrov na leto, znana pa so le imena prejemnikov, ki so objavo dovolili. Prispevek Jureta Brankoviča za Tarčo – Diagnoza: Provizije, drugič
Tarča
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Kateri in koliko ljudi skrbi za nabavo v največjih zdravstvenih institucijah kot so UKC Ljubljana, UKC Maribor, v Sektorju za investicije in javna naročila na Ministrstvu za zdravje? Kako učinkovite so te službe?
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Kateri in koliko ljudi skrbi za nabavo v največjih zdravstvenih institucijah kot so UKC Ljubljana, UKC Maribor, v Sektorju za investicije in javna naročila na Ministrstvu za zdravje? Kako učinkovite so te službe?
Tarča
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Lastniške mreže dobaviteljskih podjetij se razprostirajo od davčnih oaz do Balkana, z njimi pa so tako ali drugače povezana vse že dobro znana imena. Ti dobavitelji pa izstopajo tudi v analizah skupin medicinskih pripomočkov.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Lastniške mreže dobaviteljskih podjetij se razprostirajo od davčnih oaz do Balkana, z njimi pa so tako ali drugače povezana vse že dobro znana imena. Ti dobavitelji pa izstopajo tudi v analizah skupin medicinskih pripomočkov.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Odmevi
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Tarča
V slovenskem javnem zdravstvu se za nakupe medicinskih pripomočkov in zdravil vrti na stotine milijonov evrov. Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVizor - kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor najdražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov. Zakaj na Švedskem dosegajo nižje cene kot v Sloveniji? Zakaj bolnišnična vodstva, zdravstvena oblast in nadzorne ustanove dopuščajo odtekanje denarja in zaslužkarstvo s provizijami? Gre za naključje, površnost, neznanje ali sistemsko napako? Kdo bo ukrepal? Od sledi do razkritja – v Tarči z Lidijo Hren. Gosti: Milojka Kolar Celarc, Simon Vrhunec, Janez Lavre, Danijel Bešič Loredan, Dragan Kovačič, Erik Brecelj in Milena Basta Trtnik.
V slovenskem javnem zdravstvu se za nakupe medicinskih pripomočkov in zdravil vrti na stotine milijonov evrov. Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVizor - kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor najdražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov. Zakaj na Švedskem dosegajo nižje cene kot v Sloveniji? Zakaj bolnišnična vodstva, zdravstvena oblast in nadzorne ustanove dopuščajo odtekanje denarja in zaslužkarstvo s provizijami? Gre za naključje, površnost, neznanje ali sistemsko napako? Kdo bo ukrepal? Od sledi do razkritja – v Tarči z Lidijo Hren. Gosti: Milojka Kolar Celarc, Simon Vrhunec, Janez Lavre, Danijel Bešič Loredan, Dragan Kovačič, Erik Brecelj in Milena Basta Trtnik.
Tarča
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Vse to se je pokazalo na primeru 14 izbranih medicinskih pripomočkih in zdravilih.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Vse to se je pokazalo na primeru 14 izbranih medicinskih pripomočkih in zdravilih.
Tarča
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Sicer zelo reguliran trg z zdravili se je izkazal za povsem kaotičnega. Kljub izvedenemu centralnemu javnemu razpisu cene v letu 2015 niso bile enotne – razlike v nabavnih cenah istega zdravila med bolnišnicami so tudi petkratne. Kakšne pa so slovenske cene v primerjavi s Švedskimi?
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Sicer zelo reguliran trg z zdravili se je izkazal za povsem kaotičnega. Kljub izvedenemu centralnemu javnemu razpisu cene v letu 2015 niso bile enotne – razlike v nabavnih cenah istega zdravila med bolnišnicami so tudi petkratne. Kakšne pa so slovenske cene v primerjavi s Švedskimi?
Tarča
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov.
Tarča
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Ekipa TV Slovenija je za poizvedovanjem o sistemu nakupovanja stentov odšla na Finsko in Švedsko, ter ugotovila, da tam po nižjih cenah nabavljajo boljše stente – slovenske bolnišnice bi s takšnimi cenami lahko zgolj v letu 2015 prihranile 1,2 milijona evrov.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Ekipa TV Slovenija je za poizvedovanjem o sistemu nakupovanja stentov odšla na Finsko in Švedsko, ter ugotovila, da tam po nižjih cenah nabavljajo boljše stente – slovenske bolnišnice bi s takšnimi cenami lahko zgolj v letu 2015 prihranile 1,2 milijona evrov.
Tarča
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Pet bolnišnic, ki vgrajujejo koronarne stente, bi v lanskem letu lahko privarčevale čez 800 tisoč evrov, če bi strokovno primeren stent kupovale po najnižji ceni.
Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVisor – kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor dražjih izdelkov. Pet bolnišnic, ki vgrajujejo koronarne stente, bi v lanskem letu lahko privarčevale čez 800 tisoč evrov, če bi strokovno primeren stent kupovale po najnižji ceni.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Dnevnik
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
