Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Človek je od nekdaj povezan z drevesi, ki rastejo v njegovi bližini. S tisočerimi vezmi. Očaran bodisi z njihovo starostjo, trdoživostjo, lepoto ali častitljivostjo se vedno vrača k njim. Uživa v njihovih plodovih ali se le ohladi v senci njihove krošnje. Ob njih za trenutek postane, se umiri in gre naprej. Drevesa so nemi sopotniki človekovega vsakdana. Od nekdaj. In kot taki glasniki preteklosti, nosilci kulturnega spomina in močnega simbolnega pomena. Zato jim je vredno tudi »prisluhniti«
Drevesa so skozi čas postala prave zakladnice zgodb. V seriji Drevesa pripovedujejo smo skozi spomine številnih ljudi po vsej Sloveniji, obogatenimi tudi z zgodbami in legendami njihovih prababic in pradedov, odstranjevali prah z nekaterih že pozabljenih zgodb. Predvsem pa smo skozi njihove bogate pripovedi spoznali, da vrednost nekega drevesa ni le v njegovi starosti in velikosti. Pri odkrivanju bolj osebne vezi med človekom in drevesom skozi zgodovino in simbolnega pomena dreves so nam pomagali tudi strokovnjaki s področja etnologije dr. Zmago Šmitek, dr. Katja Hrobat, mag. Mateja Šmid Hribar in zbirateljica ljudskega izročila Dušica Kunaver.
Zgodbo bele lepotice Breze so nam pripovedovali Belokranjci iz Adlešičev in okolice. Skozi njihov odnos do breze in krajine, v kateri že stoletja živijo in delajo, smo spoznali, zakaj se ljudje vedno znova radi vračajo v te kraje in k njihovim belim brezam. Breza simbolizira nedolžnost, zareze na njenem belem lubju naj bi predstavljale lestev v onostranstvo, breza s svojim sokom in listjem zdravi in pomirja, varuje pred zlomi in privablja ljubezen v naše življenje. Breza je bila v Beli krajini navdih za otroške igre, pesmi in glasbo. S svojimi zelenimi listi je nepogrešljiva spremljevalka Zelenega Jurija, njene veje in liste so ljudje spreminjali v različne domače pripomočke ali pa si z njimi lajšali zdravstvene težave. Zato so “Beli Kranjci”, kot jih je že davno tega poimenoval Valvazor, ponosni na ta lepa drevesa. V objemu belih brez pa se tudi naključnemu obiskovalcu zazdi, da se v Beli krajini čas ustavi. Scenaristka in urednica dokumentarne serije Neva Novljan, režiserka Siena Krušič.
Zgodbo bele lepotice Breze so nam pripovedovali Belokranjci iz Adlešičev in okolice. Skozi njihov odnos do breze in krajine, v kateri že stoletja živijo in delajo, smo spoznali, zakaj se ljudje vedno znova radi vračajo v te kraje in k njihovim belim brezam. Breza simbolizira nedolžnost, zareze na njenem belem lubju naj bi predstavljale lestev v onostranstvo, breza s svojim sokom in listjem zdravi in pomirja, varuje pred zlomi in privablja ljubezen v naše življenje. Breza je bila v Beli krajini navdih za otroške igre, pesmi in glasbo. S svojimi zelenimi listi je nepogrešljiva spremljevalka Zelenega Jurija, njene veje in liste so ljudje spreminjali v različne domače pripomočke ali pa si z njimi lajšali zdravstvene težave. Zato so “Beli Kranjci”, kot jih je že davno tega poimenoval Valvazor, ponosni na ta lepa drevesa. V objemu belih brez pa se tudi naključnemu obiskovalcu zazdi, da se v Beli krajini čas ustavi. Scenaristka in urednica dokumentarne serije Neva Novljan, režiserka Siena Krušič.
Včasih so ljudje verjeli, da je oreh čarovno drevo in da naj bi imel vsakdo, ki je pod njim zaspal na kresno noč, jasnovidne sanje. Oreh, kot drevo obilja in plodnosti, je opeval že Valvasor, ki je zapisal, da ljudje na Kranjskem sušijo orehova jedrca in potem iz njih pečejo slasten kruh, ki mu pravijo potica. Tudi Pehta oziroma prastara poganka Pehtra baba ni bila le strah in trepet otrok, saj je na svoj praznik Pernahti na predvečer praznika svetih treh kraljev vaškim otrokom v košu prinesla slastnih orehov in jim s tem zaželela blagostanje. Poznala pa je tudi vse zdravilne učinkovine oreha, ki se jih radi poslužujemo še danes. In zakaj še danes rečemu nekomu, da se krohota, kot bi orehe stresal? Odgovor na to vprašanje ne sme biti pretrd oreh! Avtorica serije: Neva Novljan Režiserka: Siena Krušič
Včasih so ljudje verjeli, da je oreh čarovno drevo in da naj bi imel vsakdo, ki je pod njim zaspal na kresno noč, jasnovidne sanje. Oreh, kot drevo obilja in plodnosti, je opeval že Valvasor, ki je zapisal, da ljudje na Kranjskem sušijo orehova jedrca in potem iz njih pečejo slasten kruh, ki mu pravijo potica. Tudi Pehta oziroma prastara poganka Pehtra baba ni bila le strah in trepet otrok, saj je na svoj praznik Pernahti na predvečer praznika svetih treh kraljev vaškim otrokom v košu prinesla slastnih orehov in jim s tem zaželela blagostanje. Poznala pa je tudi vse zdravilne učinkovine oreha, ki se jih radi poslužujemo še danes. In zakaj še danes rečemu nekomu, da se krohota, kot bi orehe stresal? Odgovor na to vprašanje ne sme biti pretrd oreh! Avtorica serije: Neva Novljan Režiserka: Siena Krušič