Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V dokumentarni oddaji predstavljamo izjemen glasbeni in duhovni projekt, v okviru katerega so v Vipavski dolini ob pritrkovanju zapeli zvonovi v vseh cerkvah. Njihova melodija je potovala od zvonika v Vipavskem križu čez vasi na severnem obrobju Vipavske doline do Goč, kjer se je pesem zvonov prepletla z zahvalnim bogoslužjem.
V dokumentarni oddaji predstavljamo izjemen glasbeni in duhovni projekt, v okviru katerega so v Vipavski dolini ob pritrkovanju zapeli zvonovi v vseh cerkvah. Njihova melodija je potovala od zvonika v Vipavskem križu čez vasi na severnem obrobju Vipavske doline do Goč, kjer se je pesem zvonov prepletla z zahvalnim bogoslužjem.
27. oktobra 1986 so se na pobudo papeža Janeza Pavla II. v Assisiju zbrali predstavniki vseh velikih svetovnih religij in molili za mir. Navdih za molitveno srečanje je bil sv. Frančišek, ki predstavlja simbol miru, sprave in bratstva. Je človek za vse čase, saj s svojim mišljenjem, duhovnostjo, delom in življenjem nagovarja tudi današnji čas. Iz molitvenega srečanja in želje za mir v svetu se je rodil duh Assisija, svetovno molitveno gibanje, ki živi in raste že tri desetletja.
27. oktobra 1986 so se na pobudo papeža Janeza Pavla II. v Assisiju zbrali predstavniki vseh velikih svetovnih religij in molili za mir. Navdih za molitveno srečanje je bil sv. Frančišek, ki predstavlja simbol miru, sprave in bratstva. Je človek za vse čase, saj s svojim mišljenjem, duhovnostjo, delom in življenjem nagovarja tudi današnji čas. Iz molitvenega srečanja in želje za mir v svetu se je rodil duh Assisija, svetovno molitveno gibanje, ki živi in raste že tri desetletja.
Dokumentarna oddaja »Sluh svetosti« predstavlja življenjsko pot pomembnega slovenskega teologa, duhovnika, prevajalca in kandidata za svetnika dr. Antona Strleta. Bil je izrazit asket in človek, ki je svoje besede tudi zares živel. Zase je rekel, da je čutil dolžnost do takšnega načina življenja, ker je le tako lahko ostal zvest sebi. Njegova osebnost je pustila velik pečat v življenju sodobnikov, ki dandanes izpričujejo »sluh svetosti«. Portret je nastal v okviru Uredništva verskih oddaje TVS, oblikovali pa so ga: scenaristka: Karmen BONČAR, režiserka: Nina BLAŽIN, snemalec: Mišo ČADEŽ in montažer: Zlatjan ČUČKOV.
Dokumentarna oddaja »Sluh svetosti« predstavlja življenjsko pot pomembnega slovenskega teologa, duhovnika, prevajalca in kandidata za svetnika dr. Antona Strleta. Bil je izrazit asket in človek, ki je svoje besede tudi zares živel. Zase je rekel, da je čutil dolžnost do takšnega načina življenja, ker je le tako lahko ostal zvest sebi. Njegova osebnost je pustila velik pečat v življenju sodobnikov, ki dandanes izpričujejo »sluh svetosti«. Portret je nastal v okviru Uredništva verskih oddaje TVS, oblikovali pa so ga: scenaristka: Karmen BONČAR, režiserka: Nina BLAŽIN, snemalec: Mišo ČADEŽ in montažer: Zlatjan ČUČKOV.
Kaj ima božič skupnega z zasvojenostjo s pornografijo, smrtjo moža, izstopom iz duhovniške službe, ločitvijo? Vsa ta težka bivanjska vprašanja postavi pred nas dokumentarni film Radost ljubezni. Bog se ne rojeva v svet brez bolečin in težav. Prihaja v jasli nepopolnih ljudi, da v življenju slehernega človeka prižge luč upanja in radost ljubezni, če mu seveda to pustimo. Na to pot nas bo na sveti večer popeljal tudi dokumentarni film Uredništva verskih oddaj, Radost ljubezni.
Kaj ima božič skupnega z zasvojenostjo s pornografijo, smrtjo moža, izstopom iz duhovniške službe, ločitvijo? Vsa ta težka bivanjska vprašanja postavi pred nas dokumentarni film Radost ljubezni. Bog se ne rojeva v svet brez bolečin in težav. Prihaja v jasli nepopolnih ljudi, da v življenju slehernega človeka prižge luč upanja in radost ljubezni, če mu seveda to pustimo. Na to pot nas bo na sveti večer popeljal tudi dokumentarni film Uredništva verskih oddaj, Radost ljubezni.
Sredi ozke soteske med pohorskimi gozdovi v samoti in miru že več stoletij vabi v svoj objem romarska cerkev Device Marije v Puščavi. Pravijo, da je bila prva cerkev ali kapela v Puščavi na polotočku, ki ga obliva Radoljna, posvečena sv. Štefanu. Romarje pozdravi zelo preprosta zunanjost, vso veličino cerkve razkrije šele notranjost. Poseben okras so veliki oltarji. Glavni ima kar tri nadstropja, na sredi pa kraljuje Puščavska Marija, ki so jo že od začetkov častili kot Marijo Pomagaj.
Sredi ozke soteske med pohorskimi gozdovi v samoti in miru že več stoletij vabi v svoj objem romarska cerkev Device Marije v Puščavi. Pravijo, da je bila prva cerkev ali kapela v Puščavi na polotočku, ki ga obliva Radoljna, posvečena sv. Štefanu. Romarje pozdravi zelo preprosta zunanjost, vso veličino cerkve razkrije šele notranjost. Poseben okras so veliki oltarji. Glavni ima kar tri nadstropja, na sredi pa kraljuje Puščavska Marija, ki so jo že od začetkov častili kot Marijo Pomagaj.
Janez Frančišek Gnidovec ... danes ime v "odkrivanju", nekoč znanec mnogih. Preprost, ponižen, vzornik. Zvest v malem in velikem. Slovenski kandidat za svetnika katoliške Cerkve. Vesoljni svet pozna Mati Terezijo iz Kalkute, a le malokdo ve, da se za to misijonarko Ljubezni skriva veliki vzornik, ob katerem se je odločila za misijone in služenje najboljm revnim tega sveta: Janez Frančišek Gnidovec, misijonar, škof v Skopju in Prizrenu (od 1924 do 1939).
Janez Frančišek Gnidovec ... danes ime v "odkrivanju", nekoč znanec mnogih. Preprost, ponižen, vzornik. Zvest v malem in velikem. Slovenski kandidat za svetnika katoliške Cerkve. Vesoljni svet pozna Mati Terezijo iz Kalkute, a le malokdo ve, da se za to misijonarko Ljubezni skriva veliki vzornik, ob katerem se je odločila za misijone in služenje najboljm revnim tega sveta: Janez Frančišek Gnidovec, misijonar, škof v Skopju in Prizrenu (od 1924 do 1939).
Toplo srce Afrike – zgodba o Malaviju, njegovih prebivalcih, slovenskih misijonarjih in naši vpletenosti v boju proti revščini. Jezuita p. Stanko Rozman in p. Lojze Podgrajšek ter laiški misijonar Matjaž Legan gradijo most solidarnosti med Slovenijo in eno najrevnejših držav na svetu, Malavijem. Delo na duhovnem področju v misijonu sv. Jožefa v Kasungu gre z roko v roki z delom na področju sociale, zdravstva in šolstva. Toplo srce Afrike je tudi zgodba o vesoljnem bratstvu, kjer nihče ni tako reven, da ne bi mogel česa dati in nihče tako bogat, da ne bi mogel česa sprejeti. Ne nazadnje je to zgodba o nas samih in našem pogledu na svet.
Toplo srce Afrike – zgodba o Malaviju, njegovih prebivalcih, slovenskih misijonarjih in naši vpletenosti v boju proti revščini. Jezuita p. Stanko Rozman in p. Lojze Podgrajšek ter laiški misijonar Matjaž Legan gradijo most solidarnosti med Slovenijo in eno najrevnejših držav na svetu, Malavijem. Delo na duhovnem področju v misijonu sv. Jožefa v Kasungu gre z roko v roki z delom na področju sociale, zdravstva in šolstva. Toplo srce Afrike je tudi zgodba o vesoljnem bratstvu, kjer nihče ni tako reven, da ne bi mogel česa dati in nihče tako bogat, da ne bi mogel česa sprejeti. Ne nazadnje je to zgodba o nas samih in našem pogledu na svet.
Osrednji dogodek papeževega potovanja v Vzhodni Afriki je bil obisk Akamasoe na Madagaskarju. Mesto Akamasoa, kar s slovenščini pomeni dobri prijatelji, je začel ob pogledu na otroke, ki živijo na smetišču Antananariva, leta 1989 graditi argentinski Slovenec Peter Opeka. Revščina tu na rdečem otoku, bogatem s fauno in floro, presega razum. Z delom v kamnolomu, izdelovanjem opeke, gradnjo, tesarstvom in kmetijstvom omogoča danes Opeka dostojno življenje 23000 ljudem, 14000 otrokom pa s šolanjem svetlo prihodnost. Papež Frančišek je z veseljem obiskal svojega rojaka in študenta, ki odpira vrata Cerkve za najbolj uboge, kar je glavna smernica njegovega pontifikata. Papeža je v nedeljo 8. septembra pozdravilo 8000 mladih, srečal pa se je tudi z delavci v kamnolomu in v tesarski delavnici.
Osrednji dogodek papeževega potovanja v Vzhodni Afriki je bil obisk Akamasoe na Madagaskarju. Mesto Akamasoa, kar s slovenščini pomeni dobri prijatelji, je začel ob pogledu na otroke, ki živijo na smetišču Antananariva, leta 1989 graditi argentinski Slovenec Peter Opeka. Revščina tu na rdečem otoku, bogatem s fauno in floro, presega razum. Z delom v kamnolomu, izdelovanjem opeke, gradnjo, tesarstvom in kmetijstvom omogoča danes Opeka dostojno življenje 23000 ljudem, 14000 otrokom pa s šolanjem svetlo prihodnost. Papež Frančišek je z veseljem obiskal svojega rojaka in študenta, ki odpira vrata Cerkve za najbolj uboge, kar je glavna smernica njegovega pontifikata. Papeža je v nedeljo 8. septembra pozdravilo 8000 mladih, srečal pa se je tudi z delavci v kamnolomu in v tesarski delavnici.
Pet stoletij od začetka reformacije je tudi v naših krajih pustilo seme, ki je pognalo močne korenine. Ker moramo, po besedah evangeličanskega škofa Geze Fila, »vero zmeraj iskati v življenju, v odnosu do življenja in do sočloveka,« smo se tudi mi odpravili po svetu v iskanju navdiha za življenje, za osebno vero in za glasbo.
Pet stoletij od začetka reformacije je tudi v naših krajih pustilo seme, ki je pognalo močne korenine. Ker moramo, po besedah evangeličanskega škofa Geze Fila, »vero zmeraj iskati v življenju, v odnosu do življenja in do sočloveka,« smo se tudi mi odpravili po svetu v iskanju navdiha za življenje, za osebno vero in za glasbo.
Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije in imenoval tri nove škofe ordinarije. V okviru dotedanje ljubljanske nadško¬fije je ustanovil novomeško škofijo s sedežem v Novem mestu. Za ordinarija je imenoval dotedanjega ljubljanskega pomožnega škofa in generalnega vikarja Andreja Glavana. Dokumentarna oddaja “10 let novomeške škofije” skozi pripovedi nosilcev različnih dejavnosti predstavi ustanovitev in delovanje različnih ustanov ter utrip v dolenjski škofiji.
Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije in imenoval tri nove škofe ordinarije. V okviru dotedanje ljubljanske nadško¬fije je ustanovil novomeško škofijo s sedežem v Novem mestu. Za ordinarija je imenoval dotedanjega ljubljanskega pomožnega škofa in generalnega vikarja Andreja Glavana. Dokumentarna oddaja “10 let novomeške škofije” skozi pripovedi nosilcev različnih dejavnosti predstavi ustanovitev in delovanje različnih ustanov ter utrip v dolenjski škofiji.
Pred 25 leti, ko se je začela oblikovati samostojna slovenska država, se je iz potrebe in številnih stisk rodila Slovenska karitas. Na področje dobrodelnosti je prinesla svež veter, svojo dejavnost pa je poleg klasične dobrodelnosti nadgradila s številnimi socialnimi programi. V 25 letih je Karitas postala prepoznavna dobrodelna organizacija, ki na prvo mesto postavlja človeka v stiski. V službi človekovega dostojanstva je zgodba Marije, Miša, Bojana, Stanka in Ane, kot tudi številnih drugih brezimnih ljudi v stiski, ki so našli sopotnika v sodelavcih Karitas. Skupaj s Karitas stopajo po poti drugačnega življenja in sporočajo, da tudi v stiski nismo sami.
Pred 25 leti, ko se je začela oblikovati samostojna slovenska država, se je iz potrebe in številnih stisk rodila Slovenska karitas. Na področje dobrodelnosti je prinesla svež veter, svojo dejavnost pa je poleg klasične dobrodelnosti nadgradila s številnimi socialnimi programi. V 25 letih je Karitas postala prepoznavna dobrodelna organizacija, ki na prvo mesto postavlja človeka v stiski. V službi človekovega dostojanstva je zgodba Marije, Miša, Bojana, Stanka in Ane, kot tudi številnih drugih brezimnih ljudi v stiski, ki so našli sopotnika v sodelavcih Karitas. Skupaj s Karitas stopajo po poti drugačnega življenja in sporočajo, da tudi v stiski nismo sami.
Janez Frančišek Gnidovec ... danes ime v "odkrivanju", nekoč znanec mnogih. Preprost, ponižen, vzornik. Zvest v malem in velikem. Slovenski kandidat za svetnika katoliške Cerkve. Vesoljni svet pozna Mati Terezijo iz Kalkute, a le malokdo ve, da se za to misijonarko Ljubezni skriva veliki vzornik, ob katerem se je odločila za misijone in služenje najboljm revnim tega sveta: Janez Frančišek Gnidovec, misijonar, škof v Skopju in Prizrenu (od 1924 do 1939).
Janez Frančišek Gnidovec ... danes ime v "odkrivanju", nekoč znanec mnogih. Preprost, ponižen, vzornik. Zvest v malem in velikem. Slovenski kandidat za svetnika katoliške Cerkve. Vesoljni svet pozna Mati Terezijo iz Kalkute, a le malokdo ve, da se za to misijonarko Ljubezni skriva veliki vzornik, ob katerem se je odločila za misijone in služenje najboljm revnim tega sveta: Janez Frančišek Gnidovec, misijonar, škof v Skopju in Prizrenu (od 1924 do 1939).
Tako kot vsako leto, se bo tudi letos milijone gledalcev skupaj s papežem sprehodilo po poti Kristusovega trpljenja v rimskem Koloseju.
Tako kot vsako leto, se bo tudi letos milijone gledalcev skupaj s papežem sprehodilo po poti Kristusovega trpljenja v rimskem Koloseju.