Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dokumentarne reportaže o različnih temah naše družbe.
Naše visoko produktivno gospodarstvo zahteva, da potrošnja postane način življenja, da spremenimo nakupovanje in uporabo blaga v rituale ter si poiščemo svoje duhovno zadoščenje v potrošnji. Še hitreje stvari porabimo, zamenjamo, in zavržemo. Ena izmed posledic potrošnje so tako tudi smeti. To so podobe našega kopičenja blaga. Ko dotrajane in stare stvari zavržemo, se namreč pogosto ne zavedamo, da je dve tretjini vseh odpadkov mogoče predelati ali ponovno uporabiti. Nekateri so primorani iskati uporabno vrednost naših smeti. Smetišča lahko služijo kot vir za iskanje hrane in drugih uporabnih surovin. Kar za nekoga pomeni višek, lahko drugemu predstavlja dar. Izkušnje s to tematiko nam kot prvi gost razkrije nekdanji brezdomec Gregor Hann, kot druga gostja pa Urša Štrukelj, predstavnica Kulturno ekološkega društva Smetumet.
Naše visoko produktivno gospodarstvo zahteva, da potrošnja postane način življenja, da spremenimo nakupovanje in uporabo blaga v rituale ter si poiščemo svoje duhovno zadoščenje v potrošnji. Še hitreje stvari porabimo, zamenjamo, in zavržemo. Ena izmed posledic potrošnje so tako tudi smeti. To so podobe našega kopičenja blaga. Ko dotrajane in stare stvari zavržemo, se namreč pogosto ne zavedamo, da je dve tretjini vseh odpadkov mogoče predelati ali ponovno uporabiti. Nekateri so primorani iskati uporabno vrednost naših smeti. Smetišča lahko služijo kot vir za iskanje hrane in drugih uporabnih surovin. Kar za nekoga pomeni višek, lahko drugemu predstavlja dar. Izkušnje s to tematiko nam kot prvi gost razkrije nekdanji brezdomec Gregor Hann, kot druga gostja pa Urša Štrukelj, predstavnica Kulturno ekološkega društva Smetumet.
Dokumentarne reportaže o različnih temah naše družbe.
Dokumentarne reportaže o različnih temah naše družbe.
Sanje, fenomen o katerem vemo malo, a ga hkrati vsi poznamo. Slovenski pregovor »Sanje, prazne marnje« namiguje na nepomembnost in odvečnost sanj. Mogoče pa se v sanjah le skriva pomembna sporočilna vrednost – v to so verjeli Egipčani, prav tako pa je sanjska tematika del mnogih religij. Gre verjeti interpretacijam sanjske knjige, Freudovim ugotovitvam, ali pa so sanje preprost možganski mehanizem brez pomena? Kje v tem binarnem pogledu mesto zasedajo lucidne oz. zavestne sanje? O tem, kaj sploh so sanje in ali imajo sanje pomen, smo se Babilonci v tokratni oddaji pogovarjali s Sandijem Jugom, raziskovalcem spremenjenih stanj zavesti in s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrofiziologom.
Sanje, fenomen o katerem vemo malo, a ga hkrati vsi poznamo. Slovenski pregovor »Sanje, prazne marnje« namiguje na nepomembnost in odvečnost sanj. Mogoče pa se v sanjah le skriva pomembna sporočilna vrednost – v to so verjeli Egipčani, prav tako pa je sanjska tematika del mnogih religij. Gre verjeti interpretacijam sanjske knjige, Freudovim ugotovitvam, ali pa so sanje preprost možganski mehanizem brez pomena? Kje v tem binarnem pogledu mesto zasedajo lucidne oz. zavestne sanje? O tem, kaj sploh so sanje in ali imajo sanje pomen, smo se Babilonci v tokratni oddaji pogovarjali s Sandijem Jugom, raziskovalcem spremenjenih stanj zavesti in s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, nevrofiziologom.
Svežina, cvet, znoj, dim, gniloba. To so besede, ki ne potrebujejo dodatnega opisa. V nas vzbudijo jasne predstave in močna čustva. Vse to zaradi vonja. Vonji nam prikličejo spomine, nekateri pa do njih gojijo poseben odnos.
Svežina, cvet, znoj, dim, gniloba. To so besede, ki ne potrebujejo dodatnega opisa. V nas vzbudijo jasne predstave in močna čustva. Vse to zaradi vonja. Vonji nam prikličejo spomine, nekateri pa do njih gojijo poseben odnos.
Danes večina ljudi razume samoto kot nekaj negativnega in strašljivega. Pri tem pa ne znajo natančno ločiti med “počutiti se sam” in “biti sam”. Zdi se, da je pozitivna stran »biti sam« skorajda izginila iz besedišča – ne pa tudi iz naših želja in potreb. Branje knjige, poslušanje glasbe, sprehodi v naravo ... to so svetovi, ki nas prečistijo in nas napolnijo z novimi močmi in energijo. Vedno več ljudi si zavestno vzame čas zase. Zanje je samota razkošje, ki prinaša mir in svobodo in zato niso izločenci. Gosta tokratne oddaje sta na eni strani popotnik Tomo Križnar, ki nas popelje v svet svoje izbrane, polne samote, na drugi strani pa zapornik, Bojan Žalik, ki doživlja izkušnjo neizbrane samote.
Danes večina ljudi razume samoto kot nekaj negativnega in strašljivega. Pri tem pa ne znajo natančno ločiti med “počutiti se sam” in “biti sam”. Zdi se, da je pozitivna stran »biti sam« skorajda izginila iz besedišča – ne pa tudi iz naših želja in potreb. Branje knjige, poslušanje glasbe, sprehodi v naravo ... to so svetovi, ki nas prečistijo in nas napolnijo z novimi močmi in energijo. Vedno več ljudi si zavestno vzame čas zase. Zanje je samota razkošje, ki prinaša mir in svobodo in zato niso izločenci. Gosta tokratne oddaje sta na eni strani popotnik Tomo Križnar, ki nas popelje v svet svoje izbrane, polne samote, na drugi strani pa zapornik, Bojan Žalik, ki doživlja izkušnjo neizbrane samote.
Kratki ali dolgi. Skodrani, valoviti ali ravni. Tanki, debeli, svetli, temni, spuščeni ali speti. Kakršnikoli so, so simbol posameznikove identitete. Že iz davnih časov veljajo za vir naslade, njihov biološki pomen pa je ščititi glavo in ohranjati toploto. Predstavljajo osebnost, moč, neodvisnost, življenjsko energijo. So izraz zdravstvenega stanja, pokazatelj staranja in znamenje zadržanosti, razpoložljivosti ali darovanja. Tokratna gosta sta Mateja Osredkar, ki govori o izkušnji nošnje lasulje in Matej Pajntar, ki se kot oblikovalec maske z lasmi ukvarja poklicno.
Kratki ali dolgi. Skodrani, valoviti ali ravni. Tanki, debeli, svetli, temni, spuščeni ali speti. Kakršnikoli so, so simbol posameznikove identitete. Že iz davnih časov veljajo za vir naslade, njihov biološki pomen pa je ščititi glavo in ohranjati toploto. Predstavljajo osebnost, moč, neodvisnost, življenjsko energijo. So izraz zdravstvenega stanja, pokazatelj staranja in znamenje zadržanosti, razpoložljivosti ali darovanja. Tokratna gosta sta Mateja Osredkar, ki govori o izkušnji nošnje lasulje in Matej Pajntar, ki se kot oblikovalec maske z lasmi ukvarja poklicno.
Glava je že od nekdaj najprominentnejši del telesa, zato so imela pokrivala izrazit simboličen in statusni pomen pri razlikovanju med različnimi družbenimi razredi. Po pokrivalih lahko prepoznamo tudi družbeno vlogo, konjiček oziroma poklic. Charlie Chaplin in Lady Gaga, Božiček in Dedek Mraz, papež in kraljica, gasilec in kradljivec, igralec bejzbola in hokejist nosijo svojevrstna pokrivala. Pa naj bo to rdeča kapica z belim cofkom, kronica, čelada ali temna nogavica z luknjami za oči, nos in usta – vsako služi svojemu namenu.Ne nazadnje lahko z različnimi pokrivali izkazujemo tudi svojo versko pripadnost.
Glava je že od nekdaj najprominentnejši del telesa, zato so imela pokrivala izrazit simboličen in statusni pomen pri razlikovanju med različnimi družbenimi razredi. Po pokrivalih lahko prepoznamo tudi družbeno vlogo, konjiček oziroma poklic. Charlie Chaplin in Lady Gaga, Božiček in Dedek Mraz, papež in kraljica, gasilec in kradljivec, igralec bejzbola in hokejist nosijo svojevrstna pokrivala. Pa naj bo to rdeča kapica z belim cofkom, kronica, čelada ali temna nogavica z luknjami za oči, nos in usta – vsako služi svojemu namenu.Ne nazadnje lahko z različnimi pokrivali izkazujemo tudi svojo versko pripadnost.
Več in hitreje sta osnovni zahtevi današnjega potrošnika. Zato postmoderno družbo večkrat primerjamo s podganjo dirko. A težava pri podganji dirki je, kot pravi komedijantka Lily Tomlin, ta, da tudi če zmagaš, si še vedno podgana. Postmoderni svet nam je prinesel več znanja in izobrazbe, a človekove osnovne potrebe ostajajo ljubezen, skrbeti za nekoga in nekomu pripadati. Režiser Miha Knific meni, da z leti človek doseže neko zrelost in se umiri. Ne želi na vrat na nos dobiti stvari, jih razumeti. Zaveda se, da rabi določen čas. Čas, ki ga živimo, pa je povsem napačen in ta hitrost nas na nek način uničuje, saj ne znamo živeti z naravo, ampak narava je pogoj za hitrost. Najhitrejša tipkarica natipka 216 besed na minuto. V istem času rekorder v ploskanju zaploska 721-krat. V eni uri hiter bralec prebere 200 knjižnih strani, najhitrejši avto pa v tem času prevozi 430 km. Lahko s hitrim branjem leposlovja povečamo čustveno doživljanje? Je hitrost poteka dogodkov odvisna od hitrosti našega branja?Je hitro res vedno boljše?
Več in hitreje sta osnovni zahtevi današnjega potrošnika. Zato postmoderno družbo večkrat primerjamo s podganjo dirko. A težava pri podganji dirki je, kot pravi komedijantka Lily Tomlin, ta, da tudi če zmagaš, si še vedno podgana. Postmoderni svet nam je prinesel več znanja in izobrazbe, a človekove osnovne potrebe ostajajo ljubezen, skrbeti za nekoga in nekomu pripadati. Režiser Miha Knific meni, da z leti človek doseže neko zrelost in se umiri. Ne želi na vrat na nos dobiti stvari, jih razumeti. Zaveda se, da rabi določen čas. Čas, ki ga živimo, pa je povsem napačen in ta hitrost nas na nek način uničuje, saj ne znamo živeti z naravo, ampak narava je pogoj za hitrost. Najhitrejša tipkarica natipka 216 besed na minuto. V istem času rekorder v ploskanju zaploska 721-krat. V eni uri hiter bralec prebere 200 knjižnih strani, najhitrejši avto pa v tem času prevozi 430 km. Lahko s hitrim branjem leposlovja povečamo čustveno doživljanje? Je hitrost poteka dogodkov odvisna od hitrosti našega branja?Je hitro res vedno boljše?
