Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Reportaža iz ene najbolj privlačnih afriških dežel, polni nasprotij med čudovito naravo in po državljanski vojni razdejanimi mesti.
Na eni strani čudovita narava, gozdovi, pokrajina in atlantska obala, na drugi pa razdejana mesta, zarjaveli tanki, zapuščeni vlaki in množice, ki so po desetletjih državljanske vojne ostali brez vsega. Deželo spoznamo tudi s pomočjo Slovenke, sestre Zvonke, ki se je navzela neusahljivega afriškega optimizma. Skupaj s sodelavkami skrbi za šolanje več kot 6000 odraslih in otrok po vsej Angoli. Spoznali bomo zgodovino dežele in njeno kolonialno preteklost ter najpomembnejše pomnike državljanske vojne v Lueni, kjer je pokopan tudi uporniški poveljnik Sawimbi. Ribiči ob atlantski obali Angole še danes na prastar način vlečejo svoj ulov na obalo. Ob celi obali Angole so posejane velike ribiške ladje, ki že desetletja zapuščene propadajo. Z ruskim tovornim letalom se ekipa vrača v prestolnico Luando. Pomenljivo je spoznanje o času, ki se je tu ne le ustavil, ampak v marsičem pognal tudi nazaj.
Drugi del reportaže iz te lepe dežele se prične na obali atlantskega oceana, zavije v prestolnico Luando in se konča na robu puščave Namib. Pot vodi snemalca in avtorja v mestece v notranjosti, kjer se odvije karneval, ki kar prekipeva od afriških ritmov. Bengela, mesto na jugu ob atlantski obali že skoraj meji na veliko puščavo Namib. V šolskem centru spoznamo realnost angolske mladine, ki trpi zaradi alkoholizma, mamil in prostitucije. Vse to močno prizadeva družine na jugu. A konec zgodbe o Angoli je kljub vsem nasprotjem spodbuden. Avtor reportaže Jože Možina je zapisal: » Nad zalivom Baia Farta, ki je med najlepšimi v Angoli bomo počakali na zahod sonca. Brskam po živem spominu naše poti in hipu vem kaj bo v njem za vedno ostalo. To so afriške barve, prispodobe bogastva, vonjave, čudovita pokrajina morje in oblaki, a to ni najpomembnejše. Zdaj povsem razumem sestro Zvonko, ki pravi, da je največ kar lahko in kar tudi moramo storiti za naše soljudi v Afriki, da jim pomagamo do stopnje znanja, kot smo ga deležni v razvitem svetu«.
Drugi del reportaže iz te lepe dežele se prične na obali atlantskega oceana, zavije v prestolnico Luando in se konča na robu puščave Namib. Pot vodi snemalca in avtorja v mestece v notranjosti, kjer se odvije karneval, ki kar prekipeva od afriških ritmov. Bengela, mesto na jugu ob atlantski obali že skoraj meji na veliko puščavo Namib. V šolskem centru spoznamo realnost angolske mladine, ki trpi zaradi alkoholizma, mamil in prostitucije. Vse to močno prizadeva družine na jugu. A konec zgodbe o Angoli je kljub vsem nasprotjem spodbuden. Avtor reportaže Jože Možina je zapisal: » Nad zalivom Baia Farta, ki je med najlepšimi v Angoli bomo počakali na zahod sonca. Brskam po živem spominu naše poti in hipu vem kaj bo v njem za vedno ostalo. To so afriške barve, prispodobe bogastva, vonjave, čudovita pokrajina morje in oblaki, a to ni najpomembnejše. Zdaj povsem razumem sestro Zvonko, ki pravi, da je največ kar lahko in kar tudi moramo storiti za naše soljudi v Afriki, da jim pomagamo do stopnje znanja, kot smo ga deležni v razvitem svetu«.
Reportaža iz ene najbolj privlačnih afriških dežel, polni nasprotij med čudovito naravo in po državljanski vojni razdejanimi mesti. Na eni strani čudovita narava, gozdovi, pokrajina in atlantska obala, na drugi pa razdejana mesta, zarjaveli tanki, zapuščeni vlaki in množice, ki so po desetletjih državljanske vojne ostali brez vsega. Deželo spoznamo tudi s pomočjo Slovenke, sestre Zvonke, ki se je navzela neusahljivega afriškega optimizma. Skupaj s sodelavkami skrbi za šolanje več kot 6000 odraslih in otrok po vsej Angoli. Spoznali bomo zgodovino dežele in njeno kolonialno preteklost ter najpomembnejše pomnike državljanske vojne v Lueni, kjer je pokopan tudi uporniški poveljnik Sawimbi. Ribiči ob atlantski obali Angole še danes na prastar način vlečejo svoj ulov na obalo. Ob celi obali Angole so posejane velike ribiške ladje, ki že desetletja zapuščene propadajo. Z ruskim tovornim letalom se ekipa vrača v prestolnico Luando. Pomenljivo je spoznanje o času, ki se je tu ne le ustavil, ampak v marsičem pognal tudi nazaj.
Reportaža iz ene najbolj privlačnih afriških dežel, polni nasprotij med čudovito naravo in po državljanski vojni razdejanimi mesti. Na eni strani čudovita narava, gozdovi, pokrajina in atlantska obala, na drugi pa razdejana mesta, zarjaveli tanki, zapuščeni vlaki in množice, ki so po desetletjih državljanske vojne ostali brez vsega. Deželo spoznamo tudi s pomočjo Slovenke, sestre Zvonke, ki se je navzela neusahljivega afriškega optimizma. Skupaj s sodelavkami skrbi za šolanje več kot 6000 odraslih in otrok po vsej Angoli. Spoznali bomo zgodovino dežele in njeno kolonialno preteklost ter najpomembnejše pomnike državljanske vojne v Lueni, kjer je pokopan tudi uporniški poveljnik Sawimbi. Ribiči ob atlantski obali Angole še danes na prastar način vlečejo svoj ulov na obalo. Ob celi obali Angole so posejane velike ribiške ladje, ki že desetletja zapuščene propadajo. Z ruskim tovornim letalom se ekipa vrača v prestolnico Luando. Pomenljivo je spoznanje o času, ki se je tu ne le ustavil, ampak v marsičem pognal tudi nazaj.
