Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Režiser: Nadia Petauer
Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje.
Moj dom je tam, kjer sem. Ne bomo takoj razkrili, ali je to odgovor na vprašanje, ki se ga v svojem romanu loti italijanska avtorica somalijskih korenin Igiaba Scego, ko razmišlja o lastni identiteti. Lahko pa razkrijemo, da je to naslov knjige, ki jo v 7. strani danes predstavi sogovornica Darje Pograjc Martina Marušič Kos, literarna komparativistka, ki ogromno bere in s katero bomo spet potrkali na vrata bralne skupnosti na Instagramu, ki medse sprejme vsakogar, ki se želi pridružiti. Ja, to je namig – v oddaji bo omenjenih nekaj profilov, ki jih lahko poiščete na omenjenem omrežju – zagotovo tudi tam dobite kakšno dobro priporočilo za branje.
Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .
Situacijska komedija s kombinacijo izvrstnega stila pisanja in robatostjo nasprotujočih si glavnih junakov: karizmatičnega desničarja na eni in komunističnega župana na drugi strani. Kraj in čas: Padska nižina v sredini prejšnjega stoletja. V 7. Strani tokrat spomnimo na knjigo oziroma zbirko knjig, katere zgodbo morda poznate iz znanih črno-belih filmov. Sogovornik: Damjan Šeruga iz Novega mesta .
Knjiga beloruske nobelovke, ki prinaša pretresljiva pričevanja množice navadnih ljudi, ki jim je življenje trajno zaznamovala katastrofalna jedrska nesreča
Knjiga beloruske nobelovke, ki prinaša pretresljiva pričevanja množice navadnih ljudi, ki jim je življenje trajno zaznamovala katastrofalna jedrska nesreča
Naslednjih devet minut smo rezervirali za iskanje nedeljskega bralnega navdiha. Le kdo ne pozna Stephena Kinga? Gre za ameriškega pisatelja z obsežnim literarnim opusom, ki velja za mojstra žanra fantastike in grozljivke. Slavo je dosegel že s prvim romanom Carrie, do zdaj so prodali že 350 milijonov njegovih knjig po vsem svetu, večino so jih prenesli na filmska platna in televizijske ekrane. Stephen King je odličen tudi v krajših literarnih formah. Leta 1985 je bilo zbranih 22 kratkih zgodb, ki jih je avtor pisal v obdobju skoraj dveh desetletij. In zdaj jih lahko beremo tudi v slovenskem prevodu ter jih predstavljamo v oddaji 7. stran.
Naslednjih devet minut smo rezervirali za iskanje nedeljskega bralnega navdiha. Le kdo ne pozna Stephena Kinga? Gre za ameriškega pisatelja z obsežnim literarnim opusom, ki velja za mojstra žanra fantastike in grozljivke. Slavo je dosegel že s prvim romanom Carrie, do zdaj so prodali že 350 milijonov njegovih knjig po vsem svetu, večino so jih prenesli na filmska platna in televizijske ekrane. Stephen King je odličen tudi v krajših literarnih formah. Leta 1985 je bilo zbranih 22 kratkih zgodb, ki jih je avtor pisal v obdobju skoraj dveh desetletij. In zdaj jih lahko beremo tudi v slovenskem prevodu ter jih predstavljamo v oddaji 7. stran.
Nedelja je dan za prebiranje. V današnji 7. strani listamo knjigo Ivane Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho. Avtorica v svojih 43. esejih odpira teme o ženskah, begunstvu, Jugoslaviji, vojni, gledališču, starševstvu, predsodkih, solzivcu in predvsem o srčnosti in junaštvu. Knjiga velja za izbrano - bila je namreč nagrajena z Rožančevo nagrado. V Sežano se je odpravila Lana Furlan, tam pa jo je pričakala Maja Razboršek. Prispevek je prebral Bojan Leskovec.
Nedelja je dan za prebiranje. V današnji 7. strani listamo knjigo Ivane Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho. Avtorica v svojih 43. esejih odpira teme o ženskah, begunstvu, Jugoslaviji, vojni, gledališču, starševstvu, predsodkih, solzivcu in predvsem o srčnosti in junaštvu. Knjiga velja za izbrano - bila je namreč nagrajena z Rožančevo nagrado. V Sežano se je odpravila Lana Furlan, tam pa jo je pričakala Maja Razboršek. Prispevek je prebral Bojan Leskovec.
Zdaj pa je čas za iskanje nedeljskih bralnih navdihov. Ali spada današnja izbranka v žanr mladinske literature, ali nagovarja odraslega bralca? S to dilemo so se srečali tudi knjižničarji in knjigarnarji ob izidu romana Hard land. Pravzaprav gre za večgeneracijsko branje, ki je drugi v slovenščino preliti roman pisatelja Benedicta Wellsa, avtorja uspešnice O koncu žalosti. Spoznali bomo prvoosebno pripoved, ki se dotika sveta filmov in literature, v njej odzvanja glasba osemdesetih, predvsem pa je doživet opis mladosti, kot »trde dežele«, polne nasprotij..
Zdaj pa je čas za iskanje nedeljskih bralnih navdihov. Ali spada današnja izbranka v žanr mladinske literature, ali nagovarja odraslega bralca? S to dilemo so se srečali tudi knjižničarji in knjigarnarji ob izidu romana Hard land. Pravzaprav gre za večgeneracijsko branje, ki je drugi v slovenščino preliti roman pisatelja Benedicta Wellsa, avtorja uspešnice O koncu žalosti. Spoznali bomo prvoosebno pripoved, ki se dotika sveta filmov in literature, v njej odzvanja glasba osemdesetih, predvsem pa je doživet opis mladosti, kot »trde dežele«, polne nasprotij..
Oddaja 7. stran, ki je namenjena knjigoljubcem in ljubiteljem branja danes prinaša angažiran roman. Poti in stranpoti post socialističnih družb so neizmeren vir zgodb za nastanek številnih knjižnih in filmskih del. Mednje sodi tudi roman z naslovom Četrtek, ki pripoveduje o bolgarski družbi na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Kakšne so usode ljudi, ki so še v preteklem stoletju živeli za železno zaveso, potem pa se je zgodil prehod v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo? Tranzicija postane ujetnica veljakov, ki delujejo na svoj, često mafijski način. Mali ljudje iščejo in upajo na svojo priložnost, eni se znajdejo bolje, drugi slabše. O romanu Četrtek se je Bojan Leskovec pogovarjal s Simono Solina, bibliotekarko in promotorko branja.
Oddaja 7. stran, ki je namenjena knjigoljubcem in ljubiteljem branja danes prinaša angažiran roman. Poti in stranpoti post socialističnih družb so neizmeren vir zgodb za nastanek številnih knjižnih in filmskih del. Mednje sodi tudi roman z naslovom Četrtek, ki pripoveduje o bolgarski družbi na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Kakšne so usode ljudi, ki so še v preteklem stoletju živeli za železno zaveso, potem pa se je zgodil prehod v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo? Tranzicija postane ujetnica veljakov, ki delujejo na svoj, često mafijski način. Mali ljudje iščejo in upajo na svojo priložnost, eni se znajdejo bolje, drugi slabše. O romanu Četrtek se je Bojan Leskovec pogovarjal s Simono Solina, bibliotekarko in promotorko branja.
Življenje nam včasih prinese preizkušnje, ki nam začrtano pot popolnoma obrnejo. Nas presenetijo, premešajo prioritete, včasih tudi prestrašijo in spravijo v stisko. Knjiga, ki jo predstavljamo v naslednjih minutah, govori prav o tem - da nam tudi težja obdobja marsikdaj prinesejo marsikaj pozitivnega. Suleika Jaouad je v knjigi Med dvema kraljestvoma popisala svojo zgodbo. "Resnična zgodba o tem, kako me je bolezen naučila ceniti življenje", je zapisala. Zgodbo je predstavila tudi na konferenci TED Talk. Soočila se je z vprašanjem, kako začeti znova. Knjiga je nagovorila tudi sogovornico Lucije Fatur - Dašo Cek Stepančič, magistrico psihosocialne pomoči in psihosocialno svetovalko.
Življenje nam včasih prinese preizkušnje, ki nam začrtano pot popolnoma obrnejo. Nas presenetijo, premešajo prioritete, včasih tudi prestrašijo in spravijo v stisko. Knjiga, ki jo predstavljamo v naslednjih minutah, govori prav o tem - da nam tudi težja obdobja marsikdaj prinesejo marsikaj pozitivnega. Suleika Jaouad je v knjigi Med dvema kraljestvoma popisala svojo zgodbo. "Resnična zgodba o tem, kako me je bolezen naučila ceniti življenje", je zapisala. Zgodbo je predstavila tudi na konferenci TED Talk. Soočila se je z vprašanjem, kako začeti znova. Knjiga je nagovorila tudi sogovornico Lucije Fatur - Dašo Cek Stepančič, magistrico psihosocialne pomoči in psihosocialno svetovalko.
Koliko tehta neumnost je morda neumno vprašanje. Koliko nas stane neumnost? Zakaj je vseprisotna? Sezono bralnih navdihov v oddaji 7. stran zaključuje Psihologija neumnosti. Gre za zbirko razprav in razmislekov o neumnosti, ki so jih napisali zelo pametni ljudje, uredil pa Jean Francois Marmion. Kritiki so zapisali, da je to simpatično cinična in vseskozi zabavna knjiga, ki spodbuja k razmišljanju.
Koliko tehta neumnost je morda neumno vprašanje. Koliko nas stane neumnost? Zakaj je vseprisotna? Sezono bralnih navdihov v oddaji 7. stran zaključuje Psihologija neumnosti. Gre za zbirko razprav in razmislekov o neumnosti, ki so jih napisali zelo pametni ljudje, uredil pa Jean Francois Marmion. Kritiki so zapisali, da je to simpatično cinična in vseskozi zabavna knjiga, ki spodbuja k razmišljanju.
Nedelja je lahko tudi dan za dobro knjigo. Redni poslušalci 7.strani to že dobro vedo. Današnjo izbranko lahko opišemo s presežniki: poslastica, literarna mojstrovina, ekstravaganten roman,… Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki nas postavi na čisto poseben časovno-prostorski vrtiljak. Zanimivo je, da se v romanu prepletata dve osrednji temi: intimno dojemanje časa človeka posameznika in odnos do prihodnosti in preteklosti posameznih držav današnje Evrope.
Nedelja je lahko tudi dan za dobro knjigo. Redni poslušalci 7.strani to že dobro vedo. Današnjo izbranko lahko opišemo s presežniki: poslastica, literarna mojstrovina, ekstravaganten roman,… Časovno zaklonišče je tretji roman bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova, ki nas postavi na čisto poseben časovno-prostorski vrtiljak. Zanimivo je, da se v romanu prepletata dve osrednji temi: intimno dojemanje časa človeka posameznika in odnos do prihodnosti in preteklosti posameznih držav današnje Evrope.
»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.
»Knjiga je odlična za ljudi, ki se radi prepustijo branju. Zahteva aktivnega bralca, kljub temu pa ne zahteva veliko razmišljanja o tem, kaj vse bi nekaj lahko pomenilo. Samo prepustiš se,« mi je v pogovoru o romanu Alkimist, ki ga predstavljamo v nedeljski oddaji namenjeni bralkam in bralcem, povedala študentka Maša Milčinski. V naslednjih minutah torej več o delu, ki je izšlo leta 1988 in je avtorja Paula Coelha izstrelilo med najuspešnejše pisce našega časa.
Jan, mož in oče v srednjih letih, po nesreči ostane priklenjen na bolniško posteljo, trajno paraliziran in nezmožen razumske presoje. Njegova družina je pred težko dilemo: upoštevati njegovo željo, da ne želi 'vegetirati', ali vztrajati pri tem, da se ga umetno vzdržuje pri življenju? Roman Noč na obisku, ki ga je napisal slovenski zdravnik Franjo H. Naji in se loti aktualne teme o evtanaziji, listata Irena Grmek in Andreja Čokl.
Jan, mož in oče v srednjih letih, po nesreči ostane priklenjen na bolniško posteljo, trajno paraliziran in nezmožen razumske presoje. Njegova družina je pred težko dilemo: upoštevati njegovo željo, da ne želi 'vegetirati', ali vztrajati pri tem, da se ga umetno vzdržuje pri življenju? Roman Noč na obisku, ki ga je napisal slovenski zdravnik Franjo H. Naji in se loti aktualne teme o evtanaziji, listata Irena Grmek in Andreja Čokl.
V deželo vzhajajočega sonca, na Japonsko nas popelje današnje iskanje bralnega navdiha. Sayaka Murata se je leta 2016 podpisala pod kratek roman, ki nosi v angleškem prevodu naslov Conveniance store woman. Prebrala ga je tudi ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič, ki je bila že med študijem razpeta med Japonsko in Slovenijo. Zgolj za potrebe te oddaje lahko naslov ad hoc prevedemo kot Trgovka ali Ženska v trgovini z mešanim blagom. Roman je naletel na izjemno dobre odzive pri kritikih in bralcih, prejel je prestižno literarno Akutagawa in je hkrati košček avtoričine biografije.
V deželo vzhajajočega sonca, na Japonsko nas popelje današnje iskanje bralnega navdiha. Sayaka Murata se je leta 2016 podpisala pod kratek roman, ki nosi v angleškem prevodu naslov Conveniance store woman. Prebrala ga je tudi ljubiteljica angažiranega branja Katja Šifkovič, ki je bila že med študijem razpeta med Japonsko in Slovenijo. Zgolj za potrebe te oddaje lahko naslov ad hoc prevedemo kot Trgovka ali Ženska v trgovini z mešanim blagom. Roman je naletel na izjemno dobre odzive pri kritikih in bralcih, prejel je prestižno literarno Akutagawa in je hkrati košček avtoričine biografije.
Nedavno je pri Planinski založbi izšla knjiga z naslovom Spomini starega alpinista, ki jo je napisal Peter Muck. A čeprav naslov daje slutiti, da gre za le z gorsko vertikalo povezano zgodbo, gre za obilo s humorjem in samoironijo prežetih zgodb, ki razkrijejo dogajanje v slovenskem alpinizmu v času po drugi svetovni vojni v širšem pogledu.
Nedavno je pri Planinski založbi izšla knjiga z naslovom Spomini starega alpinista, ki jo je napisal Peter Muck. A čeprav naslov daje slutiti, da gre za le z gorsko vertikalo povezano zgodbo, gre za obilo s humorjem in samoironijo prežetih zgodb, ki razkrijejo dogajanje v slovenskem alpinizmu v času po drugi svetovni vojni v širšem pogledu.
Novinarja in publicista Boštjana Videmška poznamo kot vojnega poročevalca, ki se je nato v zadnjih letih posvetil pretečim posledicam podnebnih sprememb. Danes pa se bomo v naši jutranji bralno navdihujoči oddaji 7. stran pogovarjali o njegovem romanesknem prvencu Vojni dnevnik. Čeprav gre za fikcijo, je bralec soočen s številnimi, povsem realnimi značilnostmi vojn sodobnega sveta. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. In ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj. Vojni dnevnik je prebrala tudi ljubiteljica in promotorka branja Simona Solina, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana.
Novinarja in publicista Boštjana Videmška poznamo kot vojnega poročevalca, ki se je nato v zadnjih letih posvetil pretečim posledicam podnebnih sprememb. Danes pa se bomo v naši jutranji bralno navdihujoči oddaji 7. stran pogovarjali o njegovem romanesknem prvencu Vojni dnevnik. Čeprav gre za fikcijo, je bralec soočen s številnimi, povsem realnimi značilnostmi vojn sodobnega sveta. Trpko se zavemo, da ima ideja svobodne volje vsakega posameznika zelo trhle temelje. In ko država pristane v vojni, nisi več sam in svoj. Vojni dnevnik je prebrala tudi ljubiteljica in promotorka branja Simona Solina, bibliotekarka iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana.
V knjižno navdihujoči rubriki 7. stran se največkrat gibljemo po prostranih poljih leposlovja. Danes se bomo posvetili tako imenovani stvarni literaturi. Čeprav bi ob naslovu »Kako prebuditi tigra« pomislili, da gre za spretno napisan priročnik, to ni priročnik. Knjiga, pod katero se podpisuje doktor medicinske biofizike in psihologije, govori o razumevanju in spoprijemanju s travmami. Prebral jo je in se nad njo navdušil tudi profesor književnost, zaprisežen ljubitelj branja, doktor Klemen Lah.
V knjižno navdihujoči rubriki 7. stran se največkrat gibljemo po prostranih poljih leposlovja. Danes se bomo posvetili tako imenovani stvarni literaturi. Čeprav bi ob naslovu »Kako prebuditi tigra« pomislili, da gre za spretno napisan priročnik, to ni priročnik. Knjiga, pod katero se podpisuje doktor medicinske biofizike in psihologije, govori o razumevanju in spoprijemanju s travmami. Prebral jo je in se nad njo navdušil tudi profesor književnost, zaprisežen ljubitelj branja, doktor Klemen Lah.
Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je z omenjenim delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
Roman, ki mu namenjamo tokratno 7. stran, pritegne že zaradi neobičajnega naslova: Kintsugi telesa. V njem avtorica Senka Marić – sicer pesnica, esejistka in prevajalka, ki se je z omenjenim delom prvič preizkusila kot pisateljica – na poetičen in minimalističen način razkrije svojo zgodbo bojevanja s težko diagnozo. O soočanju z bolečino, njenem sprejemanju, vračanju v čas otroštva in pomenu brazgotin v rubriki, ki jo je pripravila Darja Pograjc.
Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke.
Donava je veletok, ki povezuje prestolnice in hkrati manjšim krajem predstavlja okno v svet. Če se je italijanski pisatelj Claudio Magris spustil po njenem toku, jo Pavao Pavličić v delu z enakim naslovom opisuje iz ene točke, iz perspektive rojstnega kraja, mimo katerega potuje reka Donava. Avtor, znan kot pisec kriminalk, nas potegne v vrtinec antropološke študije prebivalcev manjšega mesta ob reki Donavi in življenja, ki je organizirano okoli te veličastne protagonistke.
Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.
Danes v 7. strani prebiramo eno od slovenskih klasik – Kmetske slike Janka Kersnika, ki je bil pisatelj, politik in notar. In prav slednji podatek je k natančnemu branju Kmetskih slik pritegnil prav tako notarko Stašo Lepej. Knjige ni le prebrala, ampak jo je branje zvabilo tudi v arhiv k listanju po notarskih zapisih Janka Kersnika. Tako o knjigi kot o njegovem notarskem delu zato v naslednjih minutah v oddaji 7. stran.
Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.
Trdnjava poznanega jugoslovanskega pisatelja Meše Selimovića je prvič izšla leta 1970, vendar pa skoznjo potujemo še precej dlje v preteklost, in sicer v Sarajevo 18. stoletja. Roman, v središču katerega je zgodba Ahmeda Šabe, ki zaradi neke izjave postane tako rekoč izločen iz družbe, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent angleščine in filozofije Ali Đogić, ki poudarja, da je pripoved, čeprav se dogaja v zgodovinsko zelo drugačnem času, pravzaprav nenavadno aktualna.
V tokratni 7. Strani predstavljamo knjigo novejšega datuma, ki je nastala pod peresom slovenskega avtorja, podaja pa zanimiv vpogled v družbo, ki se boji znanja in napredka. In čeprav se zgodba odvija v 19. stoletju, jo brez težav preslikamo tudi v sedanjost.
V tokratni 7. Strani predstavljamo knjigo novejšega datuma, ki je nastala pod peresom slovenskega avtorja, podaja pa zanimiv vpogled v družbo, ki se boji znanja in napredka. In čeprav se zgodba odvija v 19. stoletju, jo brez težav preslikamo tudi v sedanjost.
Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.
Pisateljico Svetlano Aleksijevič slovenski bralci poznajo že od leta 1997, ko je izšel prevod njenega romana Černobilske molitve. Vmes se je zgodilo veliko, tudi to da je beloruska pisateljica prejela Nobelovo nagrado za književnost. Danes pa se bomo posvetili njenemu romanu Zadnje priče, ki je v izvirniku izšel že leta 1985, in je nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev knjige Vojna nima ženskega obraza, pri čemer se avtorica v njej osredotoča na doživljanje druge svetovne vojne skozi oči in perspektivo otrok, v času vojne starih tri do štirinajst let. Jutranji knjižni namig, ki ga pri nas imenujemo 7. stran, je pripravil Bojan Leskovec.
Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši
Ta čas eden prodajno najbolj uspešnih priročnikov za samopomoč na svetu, ki nam paradoksalno polaga na srce, da bomo srečnejši in uspešnejši, če si ne bomo nenehno prizadevali biti srečnejši in uspešnejši
V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.
V gozdu je naslov prvega romana avtorice Tane French, ki ji je The Independent nadel naziv »prva dama irskega zločina«. Prvi knjigi – ki je avtorici prinesla kar nekaj literarnih nagrad – je sledilo še 5 knjig, ki so sicer združene v kriminalni seriji z naslovom Dublin Murder Squad. Zaenkrat je v slovenščino prevedena zgolj prva knjiga in prav to bomo predstavili v današnji 7. strani. Pred mikrofon je Darja Pograjc povabila novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.
Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.
Kriminalni roman, briljanten politični triler, z zgodovinskim prerezom delovanja evropske levice v drugi polovici 20. stoletja, je kratka žanrska opredelitev romana z naslovom dvojni v. Bralec mora prebrati knjigo, da bi razumel skrivnosti črke W. Zato ker je to črka, ki skriva veliko zgodb in šele ob koncu romana se odkrije polni pomen, zakaj prav ta črka in zakaj je tudi v naslovu romana. Poleg tega roman W k branju vabi tudi z intrigantnim napisom: »Kaj sploh pomeni boriti se za boljši svet?« O leposlovni poslastici Igorja Štiksa W se je Bojan Leskovec pogovarjal s profesorico zgodovine in bibliotekarko iz Mestne knjižnice Otona Župančiča Ljubljana Simono Solina.
Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.
Zdaj pa obrnemo na 7. stran in prisluhnemo dobri bralski izkušnji, ki jo ob koncu lahko vzamemo tudi kot namig za naslednji obisk knjižnice ali knjigarne. Pričetek vsega je prelomna knjiga, ki s pomočjo antropologije in preučevanja arheoloških ostankov zgodnjih človeških naselbin z vsega sveta postavlja pod vprašaj splošno sprejeto tezo o nastanku in razvoju civilizacij. A če tudi nekoliko obrusimo podnaslov knjige » nova zgodovina človeštva«, še vedno ostane zanimivo, intrigantno, mestoma šokantno branje, ki nagovarja širok krog bralcev. Bojan Leskovec se je poljudnoznanstveni uspešnici lanskega leta pogovarjal s profesorjem književnosti, doktorjem Klemnom Lahom.
V rubriki 7. stran bomo tokrat pod drobnogled vzeli roman avtorja Andraža Rožmana z naslovom Titov sin. Gre za precej sveže delo, knjiga je izšla lani oz. tri leta po izidu reportažnega romana Trije spomini, v katerem je Rožman opisoval zgodbe beguncev z Bližnjega vzhoda. V Titovem sinu se odvija zgodba dveh protagonistov, ki se podata na pot iskanja odgovorov o preteklosti svojih očetov.
V rubriki 7. stran bomo tokrat pod drobnogled vzeli roman avtorja Andraža Rožmana z naslovom Titov sin. Gre za precej sveže delo, knjiga je izšla lani oz. tri leta po izidu reportažnega romana Trije spomini, v katerem je Rožman opisoval zgodbe beguncev z Bližnjega vzhoda. V Titovem sinu se odvija zgodba dveh protagonistov, ki se podata na pot iskanja odgovorov o preteklosti svojih očetov.
Če imate radi strokovne knjige, pa si želite, da bi se te kdaj brale kot napeta detektivka, imamo idejo za vas. Sogovornica Nataše Rašl bo namreč tokrat predstavila večkrat nagrajeno skandinavsko uspešnico, prvenec švedskega novinarja in avtorja, ki je izšel leta 2019, v slovenskem prevodu lani. Govori pa o sluzastih in (za marsikoga) gnusnih ribah, ki jih poznamo pod imenom jegulje. Zakaj so izjemni podatki iz življenja te ribe tako zelo navdušili številne tudi v preteklosti in kako se ta živalska zgodba prepleta z našimi življenji? 7. Stran tokrat o knjigi Evangelij po jeguljah švedskega avtorja Patrika Svenssona.
Če imate radi strokovne knjige, pa si želite, da bi se te kdaj brale kot napeta detektivka, imamo idejo za vas. Sogovornica Nataše Rašl bo namreč tokrat predstavila večkrat nagrajeno skandinavsko uspešnico, prvenec švedskega novinarja in avtorja, ki je izšel leta 2019, v slovenskem prevodu lani. Govori pa o sluzastih in (za marsikoga) gnusnih ribah, ki jih poznamo pod imenom jegulje. Zakaj so izjemni podatki iz življenja te ribe tako zelo navdušili številne tudi v preteklosti in kako se ta živalska zgodba prepleta z našimi življenji? 7. Stran tokrat o knjigi Evangelij po jeguljah švedskega avtorja Patrika Svenssona.
Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo. David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. "Življenje v sivi coni" je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.
Pandemija Covida - 19 je prav v vsakem od nas vzbudila veliko vprašanj in razmisleka, doživljali pa smo jo vsak po svoje. Oglasili so se tudi mnogi zdravniki, brali smo lahko njihove članke, kolumne, poslušali njihova mnenja. Nekaj od tega pa je zdaj zabeleženo tudi v knjigah, ki bralcem na poljuden način skušajo približati obdobje, ki smo ga in ga pravzaprav še doživljamo. David Zupančič je mladi zdravnik, spletni vplivnež in avtor podkasta Umetnost lenarjenja, specializant iz infektilogije v UKC Ljubljana, ki je na začetku epidemije leta 2020 v urgentni ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani potrdil prvi primer okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji. "Življenje v sivi coni" je naslovil svoje delo, ki ga je z velikim zanimanjem vzela v roke tudi naša današnja sogovornica Maja Schussler, ki jo je pandemija doletela na delu v tujini in se je nenadoma znašla pod številnimi vprašanji. Izredno rada bere, te knjige se je zelo razveselila. Z Majo Schussler se pogovarja Lucija Fatur.
V tokratni rubriki 7. stran predstavljamo roman, ki ima 298 strani in odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jih je doživel pisatelj Feri Lainšček. Vsestranski avtor, ki piše (mladinsko) prozo, poezijo, dramska besedila in radijske igre, njegova dela pa so prevedena v več tujih jezikov, povzema skromno vendar radostno otroštvo. Roman Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega. Prebrala ga je tudi Ana Kompara, oblikovalka in ustvarjalka vsebin ter blogerka.
V tokratni rubriki 7. stran predstavljamo roman, ki ima 298 strani in odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih, ki jih je doživel pisatelj Feri Lainšček. Vsestranski avtor, ki piše (mladinsko) prozo, poezijo, dramska besedila in radijske igre, njegova dela pa so prevedena v več tujih jezikov, povzema skromno vendar radostno otroštvo. Roman Kurji pastir tako ni spominska proza, ampak proza spomina, tistega najglobljega. Prebrala ga je tudi Ana Kompara, oblikovalka in ustvarjalka vsebin ter blogerka.
7. stran danes išče bralni navdih na Šrilanki v Indijskem oceanu. Od tam namreč prihaja letošnji bookerjev nagrajenec, pisatelj Shehan Karunatilaka. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je roman šrilanškega pisatelja, ki je sprva izšel pod drugim naslovom, delo, ki razblinja ne le meje posameznih žanrov, ampak tudi življenje in smrt, telo in duha, vzhod in zahod…. Sedem lun Maalija Almeide v 7. strani, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
7. stran danes išče bralni navdih na Šrilanki v Indijskem oceanu. Od tam namreč prihaja letošnji bookerjev nagrajenec, pisatelj Shehan Karunatilaka. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je roman šrilanškega pisatelja, ki je sprva izšel pod drugim naslovom, delo, ki razblinja ne le meje posameznih žanrov, ampak tudi življenje in smrt, telo in duha, vzhod in zahod…. Sedem lun Maalija Almeide v 7. strani, ki jo je pripravil Bojan Leskovec.
V naslednjih minutah predstavljena knjiga je nastala po avtoričini izkušnji z boleznijo kot posledico stresa. Avtorica Maja Megla je namreč iskala pojasnila in rešitve na različnih področjih znanosti - tako v medicini kot tudi v alternativi. Zanimalo jo je, kaj se pravzaprav dogaja v možganih ob stresu, zakaj telo v nekem trenutku ne zmore več. Naslov knjige Stres - kuga sodobnega časa je kar pravšnji za vse čase, pravi tudi tokratni sogovornik iz Vipave, Radovan Lango.
V naslednjih minutah predstavljena knjiga je nastala po avtoričini izkušnji z boleznijo kot posledico stresa. Avtorica Maja Megla je namreč iskala pojasnila in rešitve na različnih področjih znanosti - tako v medicini kot tudi v alternativi. Zanimalo jo je, kaj se pravzaprav dogaja v možganih ob stresu, zakaj telo v nekem trenutku ne zmore več. Naslov knjige Stres - kuga sodobnega časa je kar pravšnji za vse čase, pravi tudi tokratni sogovornik iz Vipave, Radovan Lango.
V knjižni rubriki 7. stran bomo danes v roke vzeli delo slovenske pisateljice Lune J. Šribar Grizolda in maček. Gre za avtoričin prvenec, za katerega je bila leta 2020 nominirana tudi za nagrado modra ptica, ki jo podeljujejo najboljšemu še neobjavljenemu književnemu delu za zvrst mladinski roman. Gre za preplet fantazijske in realistične pripovedi; slednja se loteva zahtevne tematike alkoholizma v družini. Več pa v nadaljevanju povesta Matevž Pal in avtorica oddaje Andreja Gradišar.
V knjižni rubriki 7. stran bomo danes v roke vzeli delo slovenske pisateljice Lune J. Šribar Grizolda in maček. Gre za avtoričin prvenec, za katerega je bila leta 2020 nominirana tudi za nagrado modra ptica, ki jo podeljujejo najboljšemu še neobjavljenemu književnemu delu za zvrst mladinski roman. Gre za preplet fantazijske in realistične pripovedi; slednja se loteva zahtevne tematike alkoholizma v družini. Več pa v nadaljevanju povesta Matevž Pal in avtorica oddaje Andreja Gradišar.
Knjiga za vsakega, ki misli, da je svet brezupen in da sam kot posameznik za spremembo ne more ničesar storiti. Tako tokratni izbor opisuje Elizabeta Vardijan, upokojena knjižničarka in slavistka iz Novega mesta. Govor bo o knjigi Ta krasni nori svet znanega slovenskega avtorja in enega najbolj prodornih, kritičnih mislecev, patra Karla Gržana. Kako nam je epidemično obdobje nastavilo ogledalo in kakšna je rešitev za novi svet?
Knjiga za vsakega, ki misli, da je svet brezupen in da sam kot posameznik za spremembo ne more ničesar storiti. Tako tokratni izbor opisuje Elizabeta Vardijan, upokojena knjižničarka in slavistka iz Novega mesta. Govor bo o knjigi Ta krasni nori svet znanega slovenskega avtorja in enega najbolj prodornih, kritičnih mislecev, patra Karla Gržana. Kako nam je epidemično obdobje nastavilo ogledalo in kakšna je rešitev za novi svet?
Današnja knjižna izbranka spada v žanr, vedno priljubljenih, kriminalnih romanov. Osrednji lik je inšpektor Montalbano, ki ga morda poznate tudi s televizijskih ekranov. Ob reševanju zapletenih zločinov, ne manjka aluzij na italijansko politiko in kulturo, ob tem pa lahko dobite tudi uporabno idejo za pripravo nedeljskega kosila iz zakladnice sicilijanske kulinarike. Bojan Leskovec se je v knjižni rubriki 7. stran pogovarjal z bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana Špelo Plestenjak.
Današnja knjižna izbranka spada v žanr, vedno priljubljenih, kriminalnih romanov. Osrednji lik je inšpektor Montalbano, ki ga morda poznate tudi s televizijskih ekranov. Ob reševanju zapletenih zločinov, ne manjka aluzij na italijansko politiko in kulturo, ob tem pa lahko dobite tudi uporabno idejo za pripravo nedeljskega kosila iz zakladnice sicilijanske kulinarike. Bojan Leskovec se je v knjižni rubriki 7. stran pogovarjal z bibliotekarko iz Mestne knjižnice Ljubljana Špelo Plestenjak.
Ko beremo roman slovite kanadske pisateljice, ni čisto jasno, ali bi bilo bolje živeti v svetu pred ali v svetu po pandemiji resnično apokaliptičnih razsežnosti
Ko beremo roman slovite kanadske pisateljice, ni čisto jasno, ali bi bilo bolje živeti v svetu pred ali v svetu po pandemiji resnično apokaliptičnih razsežnosti
Današnja 7. stran bo grozljivo aktualna in pretresljivo iskrena. Sogovornica Katja Gajgar je namreč izbrala roman afganistansko-ameriškega avtorja Khaleda Hosseinija z naslovom Tisoč veličastnih sonc. Pripoved o dveh afganistanskih ženskah je nastala oz. bila izdana leta 2007. Štiri leta po tem, ko je Hosseini zaslovel s svojim prvim romanom Tek za zmajem. Darja Pograjc je pripravila rubriko.
Današnja 7. stran bo grozljivo aktualna in pretresljivo iskrena. Sogovornica Katja Gajgar je namreč izbrala roman afganistansko-ameriškega avtorja Khaleda Hosseinija z naslovom Tisoč veličastnih sonc. Pripoved o dveh afganistanskih ženskah je nastala oz. bila izdana leta 2007. Štiri leta po tem, ko je Hosseini zaslovel s svojim prvim romanom Tek za zmajem. Darja Pograjc je pripravila rubriko.
V tokratni 7. strani ne bomo govorili o kakšnem družbenem, ljubezenskem ali zgodovinskem romanu, ampak o besedilu, ki se ukvarja z nečim veliko bolj neobičajnim – in sicer z analizo gnusa. Delo ameriškega predavatelja prava Williama Iana Millerja Anatomija gnusa je izbrala novinarka, radijska tehnica in publicistka Klara Otorepec. Rubriko je pripravila Alja Zore.
V tokratni 7. strani ne bomo govorili o kakšnem družbenem, ljubezenskem ali zgodovinskem romanu, ampak o besedilu, ki se ukvarja z nečim veliko bolj neobičajnim – in sicer z analizo gnusa. Delo ameriškega predavatelja prava Williama Iana Millerja Anatomija gnusa je izbrala novinarka, radijska tehnica in publicistka Klara Otorepec. Rubriko je pripravila Alja Zore.
Danes bomo prelistali knjigo, ob pomoči katere bomo vstopili v svet ljudi s posebnimi potrebami. In še posebej v svet mame z otrokom s posebnimi potrebami. "Nisem kot drugi" je zgodbo svojega sina naslovila Dragica Kraljič, gre pa za zgodbe iz vsakdanjega življenja. Predsodki so žal še vedno prisotni, se v pogovoru z Lucijo Fatur strinja tudi tokratna sogovornica Jasmina Bolterstein.
Danes bomo prelistali knjigo, ob pomoči katere bomo vstopili v svet ljudi s posebnimi potrebami. In še posebej v svet mame z otrokom s posebnimi potrebami. "Nisem kot drugi" je zgodbo svojega sina naslovila Dragica Kraljič, gre pa za zgodbe iz vsakdanjega življenja. Predsodki so žal še vedno prisotni, se v pogovoru z Lucijo Fatur strinja tudi tokratna sogovornica Jasmina Bolterstein.
Knjižni navdih bomo danes poiskali na korejskem polotoku. Južnokorejska pisateljica Han Kang se podpisuje pod roman Vegetarijanka, ki je šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. 7. stran in Bojan Leskovec.
Knjižni navdih bomo danes poiskali na korejskem polotoku. Južnokorejska pisateljica Han Kang se podpisuje pod roman Vegetarijanka, ki je šokantno izpisana zgodba o tihi gospodinji, ki nenadoma vzame stvari v svoje roke in radikalno spremeni svoj način prehrane, s tem pa sproži nepredvidljiv val posledic in nenavadnih dogodkov. 7. stran in Bojan Leskovec.
Tema, ki jo bomo v rubriki 7. stran obravnavali danes, ni lahka. Knjižna blogerka Ajda Lalič je francoski roman z naslovom Neroda izbrala zato, ker je treba o družinskem nasilju in duševnem zdravju govoriti več in pogosteje. Da bomo, če bomo kdaj prišli v stik z njim, znali prav ravnati. Rubriko je pripravila Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je prebral Matjaž Romih.
Tema, ki jo bomo v rubriki 7. stran obravnavali danes, ni lahka. Knjižna blogerka Ajda Lalič je francoski roman z naslovom Neroda izbrala zato, ker je treba o družinskem nasilju in duševnem zdravju govoriti več in pogosteje. Da bomo, če bomo kdaj prišli v stik z njim, znali prav ravnati. Rubriko je pripravila Darja Pograjc, odlomek s 7. strani pa je prebral Matjaž Romih.
Menažerija je večkrat nagrajena zbirka slovenske pisateljice mlajše generacije Eve Markun. O tem, zakaj jo je knjiga tako navdušila ter na kakšen način pisateljica v njej pred nami razgrinja notranje svetove različnih oseb, ki so se znašle na družbenem dnu, bo v tokratni rubriki 7. stran pripovedovala študentka filmske režije Ivana Vogrinc Vidali. Rubriko je pripravila Alja Zore.
Menažerija je večkrat nagrajena zbirka slovenske pisateljice mlajše generacije Eve Markun. O tem, zakaj jo je knjiga tako navdušila ter na kakšen način pisateljica v njej pred nami razgrinja notranje svetove različnih oseb, ki so se znašle na družbenem dnu, bo v tokratni rubriki 7. stran pripovedovala študentka filmske režije Ivana Vogrinc Vidali. Rubriko je pripravila Alja Zore.
V naslednjih minutah sledi rubrika 7. Stran. Tokrat o avstralskem romanu z naslovom Piknik pri Hanging Rocku, ki je še večjo odmevnost kot ob izdaji leta 1967 doživel ob kultni filmski adaptaciji iz leta 1975. Gre za zgodbo postavljeno na avstralsko podeželje leta 1900, ko se skupina dijakinj nekega poletnega dne pripravlja na izlet in ležeren piknik. Valentinovo je in v zraku se čuti razposajeno vznemirjenje. Toda nekaj deklet brez sledu izgine in v zraku ostane skrivnost, ki se ne reši tudi po 217 straneh romana. Sogovornica: bralka Tina Šfiligoj.
V naslednjih minutah sledi rubrika 7. Stran. Tokrat o avstralskem romanu z naslovom Piknik pri Hanging Rocku, ki je še večjo odmevnost kot ob izdaji leta 1967 doživel ob kultni filmski adaptaciji iz leta 1975. Gre za zgodbo postavljeno na avstralsko podeželje leta 1900, ko se skupina dijakinj nekega poletnega dne pripravlja na izlet in ležeren piknik. Valentinovo je in v zraku se čuti razposajeno vznemirjenje. Toda nekaj deklet brez sledu izgine in v zraku ostane skrivnost, ki se ne reši tudi po 217 straneh romana. Sogovornica: bralka Tina Šfiligoj.
Novo sezono naše nedeljske bralne rubrike 7. stran začenjamo z zgodbo, za katero res ne bi mogli verjeti, da je resnična in da je v sodobnem svetu sploh mogoča. Avtorica Tara Westover jo je zapisala pri svojih tridesetih letih, knjiga Osvobojena pa je postala svetovna uspešnica in se uvrstila med knjige leta 2018. Predstavlja jo Barbara Kraševec, ki se sicer vsak zadnji četrtek v mesecu z velikim veseljem pridruži spletnemu bralnemu klubu Brati inu obstati, ki se izvaja v okviru enote Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča.
Novo sezono naše nedeljske bralne rubrike 7. stran začenjamo z zgodbo, za katero res ne bi mogli verjeti, da je resnična in da je v sodobnem svetu sploh mogoča. Avtorica Tara Westover jo je zapisala pri svojih tridesetih letih, knjiga Osvobojena pa je postala svetovna uspešnica in se uvrstila med knjige leta 2018. Predstavlja jo Barbara Kraševec, ki se sicer vsak zadnji četrtek v mesecu z velikim veseljem pridruži spletnemu bralnemu klubu Brati inu obstati, ki se izvaja v okviru enote Mestne knjižnice Ljubljana - Knjižnice Otona Župančiča.
V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.
V knjigi Kultura dvoumnosti nemški profesor arabske književnosti Thomas Bauer pred nami zariše kulturno zgodovino islama, zelo drugačno tako od romantične slike, kakršno nam o Bližnjem Vzhodu ponujajo zgodbe iz Tisoč in ene noči, kot tudi od mračne podobe, kakršna se je o islamskem svetu oblikovala v zadnjih desetletjih, ko se v luči nekaterih skrajnih islamističnih gibanj na to civilizacijo vse bolj gleda kot na nekaj skoraj inherentno zaostalega. Kulturo dvoumnosti, podnaslovljeno Drugačna zgodovina islama, je za tokratno 7. stran izbral in predstavil študent zgodovine in filozofije Fin Lucu Dražovič.
"Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.
"Vse, kar vem, je, da ne vem nič, in celo o tem nisem prepričan." To je eno od vodil francoskega renesančnega humanista, pisatelja in filozofa Michela de Montaigna, ki se je rodil pred skoraj 500 leti. Angležinja Sarah Bakewell je leta 2010 izdala njegovo biografijo z naslovom Kako živeti? Pred osmimi leti jo je prevedel in izdal Janez Penca. Govori o filozofiji tega francoskega plemiča in »izumitelja« esejistične forme na hudomušen, življenjski način. Sogovornica: Elizabeta Vardijan iz Novega mesta, upokojena knjižničarka in slavistka, zdaj aktivna na Univerzi za tretje življenjsko obdobje.
Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.
Gospod Janez Križaj je navdušen bralec in si z veseljem izposodi kakšno knjigo, ki jih v DEOS Center starejših Notranje Gorice, kjer gospod Križaj živi, prinesejo iz knjižnice. Avtorica danes predstavljene knjige Zabubljena je Ana Marwan, ki se je po študiju primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preselila na Dunaj in leta 2008 prejela literarno nagrado, zadnjih šest let pa se posveča izključno pisanju daljših in krajših proznih besedil v nemškem in slovenskem jeziku. Da gre v zgodbi Zabubljena za malce nanavadno pripoved, je gospod Janez Križaj povedal Luciji Fatur in razložil, zakaj mu je bila všeč.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.
Andrej Rozman Roza je pravi gledališki človek: piše, prevaja, režira, nastopa, igra. Ima celo svoj teater. Izbor trinajstih dramskih besedil pa ga predstavlja tudi v vlogi dramatika, napisal jih je v zadnjih petnajstih letih. Opazimo žanrsko raznovrstnost in poigravanje s slovenskim jezikom. Zakaj je izbor dram Brvi čez morje še posebej pri srcu tokratnemu sogovorniku Marku Faturju, bomo izvedeli v naslednjih minutah.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
Knjige vseh žanrov izbirajo in prebirajo poslušalci. Zgodbe, vtise, razmišljanja in knjižne predloge zbiramo v nedeljski jutranji radijski knjižnici.
