Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
PRENOVA VEČSTANOVANJSKE STAVBE Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
PRENOVA VEČSTANOVANJSKE STAVBE Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
PRENOVA VEČSTANOVANJSKE STAVBE Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
PRENOVA VEČSTANOVANJSKE STAVBE Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
PRENOVA VEČSTANOVANJSKE STAVBE Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
PRENOVA VEČSTANOVANJSKE STAVBE Naše stavbe porabijo več energije kot energija in transport. Po drugi strani prav zgradbe, v katerih živimo, predstavljajo največji varčevalni potencial, sploh če poskrbimo za dobro izolacijo fasade, podstrešja in drugih delov hiše, z zamenjavo ogrevalnega sistema in zamenjavo oken pa bi se poraba energije lahko zmanjšala tudi za 50 in celo več odstotkov.Stanovalci bloka na Vranskem so se zato odločili za temeljito energetsko prenovo stavbe, ki danes predstavlja dobro prakso v Sloveniji in študijski primer tudi za strokovnjake na področju energetike.
VARČNA VOŽNJA Promet je poleg ogrevanja največji porabnik energije v Evropski uniji. Glede na to, da za pogon avtomobilskih in drugih motorjev uporabljamo predvsem naftne derivate, je promet eden od najpomembnejših virov onesnaževanja z ogljikovim dioksidom. Zato si je EU zastavila cilj, da se emisije iz prometa do leta 2020 zmanjšajo za 20 odstotkov. To pa ne bo tako lahko, saj vsi dobro vemo, da se človek vožnji z osebnim avtomobilom zelo nerad odpove. Večina voznikov si tudi ne more privoščiti dragih in okolju prijaznejših vozil. Lahko pa prav vsak voznik veliko pripomore k manjši porabi goriva z okolju prijaznejšo vožnja in s tem zmanjša porabo goriva za pet odstotkov. To je spoznal tudi profesionalni voznik Dušan Kores, ki se je udeležil tečaja varčne vožnje na Vranskem.
VARČNA VOŽNJA Promet je poleg ogrevanja največji porabnik energije v Evropski uniji. Glede na to, da za pogon avtomobilskih in drugih motorjev uporabljamo predvsem naftne derivate, je promet eden od najpomembnejših virov onesnaževanja z ogljikovim dioksidom. Zato si je EU zastavila cilj, da se emisije iz prometa do leta 2020 zmanjšajo za 20 odstotkov. To pa ne bo tako lahko, saj vsi dobro vemo, da se človek vožnji z osebnim avtomobilom zelo nerad odpove. Večina voznikov si tudi ne more privoščiti dragih in okolju prijaznejših vozil. Lahko pa prav vsak voznik veliko pripomore k manjši porabi goriva z okolju prijaznejšo vožnja in s tem zmanjša porabo goriva za pet odstotkov. To je spoznal tudi profesionalni voznik Dušan Kores, ki se je udeležil tečaja varčne vožnje na Vranskem.
PAMETNA HIŠA Stavbe, v katerih živimo porabijo več energije kot industrija ali transport, predvsem zaradi ogrevanja. Pasivne in pametne hiše so trenutno najoptimalnejše energijsko varčne hiše, saj tudi za ogrevanje porabijo kar 80 odstotkov manj kot ostale zgradbe. S svojimi sončnimi elektrarnami in razvojem virtualnih elektrarn pa bi lahko postale tudi dodaten vir energije za ostale uporabnike v omrežju.
PAMETNA HIŠA Stavbe, v katerih živimo porabijo več energije kot industrija ali transport, predvsem zaradi ogrevanja. Pasivne in pametne hiše so trenutno najoptimalnejše energijsko varčne hiše, saj tudi za ogrevanje porabijo kar 80 odstotkov manj kot ostale zgradbe. S svojimi sončnimi elektrarnami in razvojem virtualnih elektrarn pa bi lahko postale tudi dodaten vir energije za ostale uporabnike v omrežju.
Naša gospodinjstva so velik potrošnik električne energije. Na področju zmanjševanja energetske revščine izvaja Eko sklad posebno aktivnost, ki jo imenujemo ZERO- zmanjšanje energetske revščine občanov. ZERO pomeni obisk energetskega svetovalca na domu upravičene osebe, pri katerem oseba prejme brezplačni nasvet in brezplačni paket materialov za učinkovitejšo rabo energije na domu.
Naša gospodinjstva so velik potrošnik električne energije. Na področju zmanjševanja energetske revščine izvaja Eko sklad posebno aktivnost, ki jo imenujemo ZERO- zmanjšanje energetske revščine občanov. ZERO pomeni obisk energetskega svetovalca na domu upravičene osebe, pri katerem oseba prejme brezplačni nasvet in brezplačni paket materialov za učinkovitejšo rabo energije na domu.
Povprečna starost stavb v Sloveniji je 40 let, kar pomeni, da niso ustrezno toplotno izolirane. EKo sklad skupaj z zainteresiranimi občinami nudi program brezplačnega energetskega svetovanja, ki nam lahko pomaga tudi pri energetski prenovi stavbe in nudi denarne subvencije. Z ustrezno prenovo stavbe bi v Sloveniji lahko potrošili 150 gigavatnih ur manj elektrike. Kar pomeni, da bi gospodinjstva skupno lahko prihranila okrog 10 mio EUR.
Povprečna starost stavb v Sloveniji je 40 let, kar pomeni, da niso ustrezno toplotno izolirane. EKo sklad skupaj z zainteresiranimi občinami nudi program brezplačnega energetskega svetovanja, ki nam lahko pomaga tudi pri energetski prenovi stavbe in nudi denarne subvencije. Z ustrezno prenovo stavbe bi v Sloveniji lahko potrošili 150 gigavatnih ur manj elektrike. Kar pomeni, da bi gospodinjstva skupno lahko prihranila okrog 10 mio EUR.
Aleš Bregant je eden prvih Slovencev, ki je postavil sončno elektrarno za samooskrbo. Kot pravi, za to ni treba biti strokovnjak ali imeti posebnega tehničnega znanja. Leta 2016 so v Sloveniji sprejeli uredbo o samooskrbi z električno energijo. Za gospodinjstva in male poslovne odjemalce to pomeni, da lahko proizvajajo električno energijo za lastne potrebe - iz obnovljivih virov.
Aleš Bregant je eden prvih Slovencev, ki je postavil sončno elektrarno za samooskrbo. Kot pravi, za to ni treba biti strokovnjak ali imeti posebnega tehničnega znanja. Leta 2016 so v Sloveniji sprejeli uredbo o samooskrbi z električno energijo. Za gospodinjstva in male poslovne odjemalce to pomeni, da lahko proizvajajo električno energijo za lastne potrebe - iz obnovljivih virov.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
S serijo oddaj Ekoutrinki, ki jo je TVS pripravila v sodelovanju z Borzenom, želimo spodbujati odgovoren odnos do okolja. Rdeča nit oddaj je obnovljiva energija vode sonca, vetra, in biomase, se pravi energetski viri naše prihodnosti. Velik poudarek je tudi na varčevanju z energijo, kar je v tesni povezavi s trajnostnim razvojem. Oddaje temeljijo na konkretnih dobrih praksah, zgledih, ki lahko spreminjajo naše ravnanje in ustvarjajo odgovoren odnos do okolja.
V Sloveniji so javne službe za ravnanje z odpadki v letu 2014 zbrale 126.600 ton odpadne embalaže iz katere lahko z recikliranjem nastanejo različni novi materiali in izdelki. Projekt reciklaže plastenke za plastenko pa je začetek slovenskega krožnega gospodarjenja in prva snovna zanka v naši državi. Za izdelavo nove plastenke porabimo pribljižno četrt litra nafte.
V Sloveniji so javne službe za ravnanje z odpadki v letu 2014 zbrale 126.600 ton odpadne embalaže iz katere lahko z recikliranjem nastanejo različni novi materiali in izdelki. Projekt reciklaže plastenke za plastenko pa je začetek slovenskega krožnega gospodarjenja in prva snovna zanka v naši državi. Za izdelavo nove plastenke porabimo pribljižno četrt litra nafte.
Ogljični odtis je kazalnik, ki se uporablja za ponazoritev količine emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzroči posameznik, organizacija, izdelek, storitev ali druga aktivnost v določenem časovnem obdobju. Različne izvedenke izračuna ogljičnega odtisa in identifikacija ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so ključnega pomena za določanje odgovornosti posameznikov in organizacij ter za označevanje in izvajanje vseh vrst podnebnih ukrepov. Povprečni ogljični odtis evropskega državljana je več kot 10 ton, kar pomeni, da vsak od nas za pet krat preobremeni obnovitveno sposobnost planeta Zemlje.
Ogljični odtis je kazalnik, ki se uporablja za ponazoritev količine emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzroči posameznik, organizacija, izdelek, storitev ali druga aktivnost v določenem časovnem obdobju. Različne izvedenke izračuna ogljičnega odtisa in identifikacija ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov so ključnega pomena za določanje odgovornosti posameznikov in organizacij ter za označevanje in izvajanje vseh vrst podnebnih ukrepov. Povprečni ogljični odtis evropskega državljana je več kot 10 ton, kar pomeni, da vsak od nas za pet krat preobremeni obnovitveno sposobnost planeta Zemlje.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Na podlagi strokovnega energetskega upravljanja z objekti je mogoče privarčevati okrog 30 % energije. Kranjski Olimpijski bazen je tudi s pomočjo švicarske donacije v okviru trajnostnega razvoja Alpskega sveta in dobrega energetskega upravljanja v zadnjih letih privarčeval precej denarja pri energiji in vodi. Tudi osnovna šola Besnica, je dober primer kako lahko s pravilno izbiro energenta in postopno energetsko sanacijo poskrbimo , da bo mlada generacija živela in ustvarjala v prijetnem okolju.
Na podlagi strokovnega energetskega upravljanja z objekti je mogoče privarčevati okrog 30 % energije. Kranjski Olimpijski bazen je tudi s pomočjo švicarske donacije v okviru trajnostnega razvoja Alpskega sveta in dobrega energetskega upravljanja v zadnjih letih privarčeval precej denarja pri energiji in vodi. Tudi osnovna šola Besnica, je dober primer kako lahko s pravilno izbiro energenta in postopno energetsko sanacijo poskrbimo , da bo mlada generacija živela in ustvarjala v prijetnem okolju.
V svetovnem merilu vsako leto odvržemo 25 milijard tetrapakov sokov in mleka, iz katerih lahko nastane nova surovina. Kar 74% tetrapaka predstavlja celuloza , ki jo je mogoče predelati v recikliran higienski papir in papirnate brisače. Leta 2010 je bila v Sloveniji ustanovljena Eko iniciativa, v katero so vključena podjetja in javne ustanove, vrtci in šole, ki so z uporabo recikliranega higienskega papirja prispevali k temu, da je bilo posekano 46 tisoč m3 manj lesa, 3500m3 manj odloženih odpadkov in tudi emisije toplogrednih plinov so bile v Sloveniji tako nižke za 1314 ton.
V svetovnem merilu vsako leto odvržemo 25 milijard tetrapakov sokov in mleka, iz katerih lahko nastane nova surovina. Kar 74% tetrapaka predstavlja celuloza , ki jo je mogoče predelati v recikliran higienski papir in papirnate brisače. Leta 2010 je bila v Sloveniji ustanovljena Eko iniciativa, v katero so vključena podjetja in javne ustanove, vrtci in šole, ki so z uporabo recikliranega higienskega papirja prispevali k temu, da je bilo posekano 46 tisoč m3 manj lesa, 3500m3 manj odloženih odpadkov in tudi emisije toplogrednih plinov so bile v Sloveniji tako nižke za 1314 ton.
V Sloveniji vsak prebivalec na leto ustvari 100 kg odpadne embalaže. Če jo pravilno ločimo, lahko iz zavrženih plastenk in vrečk naredijo novo surovino. Vendar v centrih za ločevanje in predelavo odpadne embalaže opozarjajo, da se v rumenih zabojnikih pogosto znajdejo odpadki, ki jih ne morejo v celoti pripraviti za reciklažo. Plastenke, konzerve so še polne vsebine, med embalažo je polno drugih odpadkov. Zato tudi do 7o % embalaže ni mogoče predelati v novo surovino. Če plastične vrečke ne recikliramo, razpade šele čez 100 let.
V Sloveniji vsak prebivalec na leto ustvari 100 kg odpadne embalaže. Če jo pravilno ločimo, lahko iz zavrženih plastenk in vrečk naredijo novo surovino. Vendar v centrih za ločevanje in predelavo odpadne embalaže opozarjajo, da se v rumenih zabojnikih pogosto znajdejo odpadki, ki jih ne morejo v celoti pripraviti za reciklažo. Plastenke, konzerve so še polne vsebine, med embalažo je polno drugih odpadkov. Zato tudi do 7o % embalaže ni mogoče predelati v novo surovino. Če plastične vrečke ne recikliramo, razpade šele čez 100 let.
Stavbe so največji potrošniki energije. Kako lahko z izolacijo in izbiro pravega energenta prihranimo. Kateri vire energije danes priporočajo strokovnjaki. Kakšne so izkušnje pri iskanju dobrih energetskih rešitev v stari obnovljeni enostanovanjski hiši, kako varčne so lesene pasivne hiše iz slovenskega lesa, kaj storiti v večstanovanjskem bloku s slabo izolacijo.
Stavbe so največji potrošniki energije. Kako lahko z izolacijo in izbiro pravega energenta prihranimo. Kateri vire energije danes priporočajo strokovnjaki. Kakšne so izkušnje pri iskanju dobrih energetskih rešitev v stari obnovljeni enostanovanjski hiši, kako varčne so lesene pasivne hiše iz slovenskega lesa, kaj storiti v večstanovanjskem bloku s slabo izolacijo.
V oceanih vsako leto ostane 600 tisoč ton odpadnih ribiških mrež iz katerih z reciklažo nastane nova surovina, osnova za recikliran tekstil. Odpadne ribiške mreže, ki ostanejo v morju so nevarne tudi za rib, delfine in želve, ki se vanje zapletejo..V Sloveniji vsako leto predelamo 7 do 8 tisoč ton odpadnih ribiških mrež , ki pridejo iz vsega sveta. Na ta način pridobimo novo surovino aquafil za izdelavo preprog, kopalk in nogavic in prihranimo polovico energije, ter v okolje izpustimo za 5o odstotkov manj toplogrednih plinov.
V oceanih vsako leto ostane 600 tisoč ton odpadnih ribiških mrež iz katerih z reciklažo nastane nova surovina, osnova za recikliran tekstil. Odpadne ribiške mreže, ki ostanejo v morju so nevarne tudi za rib, delfine in želve, ki se vanje zapletejo..V Sloveniji vsako leto predelamo 7 do 8 tisoč ton odpadnih ribiških mrež , ki pridejo iz vsega sveta. Na ta način pridobimo novo surovino aquafil za izdelavo preprog, kopalk in nogavic in prihranimo polovico energije, ter v okolje izpustimo za 5o odstotkov manj toplogrednih plinov.
V gospodinjstvih in restavracijah vsak dan nastaja gora bioloških odpadkov, ki jih lahko predelamo v zeleno energijo. Treba jih je odložiti v rjave zabojnike, odpadke nato odpeljejo v bioplinarno, tam pa bakterije v naravnih procesih ustvarijo možnost, da s tehnološkimi postopki nastane plin ali pa zelena elektrika. Iz tone bioloških odpadkov pridobijo 60 kubičnih metrov plina oziroma 120 kilovatov elektrike, kar zadošča za15-dnevne potrebe povprečnega gospodinjstva.
V gospodinjstvih in restavracijah vsak dan nastaja gora bioloških odpadkov, ki jih lahko predelamo v zeleno energijo. Treba jih je odložiti v rjave zabojnike, odpadke nato odpeljejo v bioplinarno, tam pa bakterije v naravnih procesih ustvarijo možnost, da s tehnološkimi postopki nastane plin ali pa zelena elektrika. Iz tone bioloških odpadkov pridobijo 60 kubičnih metrov plina oziroma 120 kilovatov elektrike, kar zadošča za15-dnevne potrebe povprečnega gospodinjstva.
Stavbe od stanovanjskih blokov, do trgovin in javnih objektov porabijo kar 40% celotne porabe energije. Z energetsko obnovo objektov pa je mogoče privarčevati od 20 do 30 odstotkov energije.Pri energetski sanaciji morajo biti stavbe javnih organov zgled državljanom , zato so se države članice EU zavezale da bodo letno obnovile 3 odstotke javnih objektov.V Sloveniji je med najbolj uspešnimi mestna občina Ptuj , kjer je obnovljenih že okrog 60odstotkov šol, vrtcev , tudi športni stadion Ptuj.
Stavbe od stanovanjskih blokov, do trgovin in javnih objektov porabijo kar 40% celotne porabe energije. Z energetsko obnovo objektov pa je mogoče privarčevati od 20 do 30 odstotkov energije.Pri energetski sanaciji morajo biti stavbe javnih organov zgled državljanom , zato so se države članice EU zavezale da bodo letno obnovile 3 odstotke javnih objektov.V Sloveniji je med najbolj uspešnimi mestna občina Ptuj , kjer je obnovljenih že okrog 60odstotkov šol, vrtcev , tudi športni stadion Ptuj.
Vsakih 90 sekund na svetu zarjavi tona jekla, kar prinaša veliko, več milijardno škodo. Vroče cinkanje je postopek s katerim se je mogoče uspešno in tudi okolju prijazno boriti proti rji. V primerjavi z barvanjem pocinkano jeklo zdrži tudi več kot 100 let, tudi poraba vode in drugih kemičnih sestavin je dosti manjša. Vse ograje ob avtocestah, mestne svetilke, mostovi, vrtne ograje bi lahko če bi jih pocinkali prispevale k manjšemu onesnaževanju okolja.
Vsakih 90 sekund na svetu zarjavi tona jekla, kar prinaša veliko, več milijardno škodo. Vroče cinkanje je postopek s katerim se je mogoče uspešno in tudi okolju prijazno boriti proti rji. V primerjavi z barvanjem pocinkano jeklo zdrži tudi več kot 100 let, tudi poraba vode in drugih kemičnih sestavin je dosti manjša. Vse ograje ob avtocestah, mestne svetilke, mostovi, vrtne ograje bi lahko če bi jih pocinkali prispevale k manjšemu onesnaževanju okolja.
Kar 60 odstotkov Slovenije pokriva gozd, neizmeren vir obnovljive energije iz biomase, ki pa je ne izkoriščamo dovolj. Če bi se v Sloveniji z biomaso ogrevali vrtci, šole, domovi za starejše, se pravi vse javne ustanove, bi bili stroški ogrevanja za polovico manjši. V Sloveniji nastajajo prvi biomasni centri, ki odkupujejo domač les in ga predelujejo v učinkovit energent ter tako ustvarjajo tudi nova delovna mesta.
Kar 60 odstotkov Slovenije pokriva gozd, neizmeren vir obnovljive energije iz biomase, ki pa je ne izkoriščamo dovolj. Če bi se v Sloveniji z biomaso ogrevali vrtci, šole, domovi za starejše, se pravi vse javne ustanove, bi bili stroški ogrevanja za polovico manjši. V Sloveniji nastajajo prvi biomasni centri, ki odkupujejo domač les in ga predelujejo v učinkovit energent ter tako ustvarjajo tudi nova delovna mesta.
Les naravno bogastvo tretje najbolj gozdnate države v Evropi. Les slovenska »nafta«, ki odpira nova zelena delovna mesta z lesenim otroškim stolom izdelanim v Ribnici, lesenim totemom in lesenimi očali iz Slovenskih Konjic.
Les naravno bogastvo tretje najbolj gozdnate države v Evropi. Les slovenska »nafta«, ki odpira nova zelena delovna mesta z lesenim otroškim stolom izdelanim v Ribnici, lesenim totemom in lesenimi očali iz Slovenskih Konjic.
V oceanih vsako leto ostane 600 tisoč ton odpadnih ribiških mrež iz katerih z reciklažo nastane nova surovina, osnova za recikliran tekstil. Odpadne ribiške mreže, ki ostanejo v morju so nevarne tudi za rib, delfine in želve, ki se vanje zapletejo..V Sloveniji vsako leto predelamo 7 do 8 tisoč ton odpadnih ribiških mrež , ki pridejo iz vsega sveta. Na ta način pridobimo novo surovino aquafil za izdelavo preprog, kopalk in nogavic in prihranimo polovico energije, ter v okolje izpustimo za 5o odstotkov manj toplogrednih plinov.
V oceanih vsako leto ostane 600 tisoč ton odpadnih ribiških mrež iz katerih z reciklažo nastane nova surovina, osnova za recikliran tekstil. Odpadne ribiške mreže, ki ostanejo v morju so nevarne tudi za rib, delfine in želve, ki se vanje zapletejo..V Sloveniji vsako leto predelamo 7 do 8 tisoč ton odpadnih ribiških mrež , ki pridejo iz vsega sveta. Na ta način pridobimo novo surovino aquafil za izdelavo preprog, kopalk in nogavic in prihranimo polovico energije, ter v okolje izpustimo za 5o odstotkov manj toplogrednih plinov.
Ogljični odtis je kazalnik, ki se uporablja za ponazoritev količine emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzročajo posamezniki, organizacije, izdelki, storitve in druge dejavnosti v določenem časovnem obdobju. Različni izračuni ogljičnega odtisa in ugotavljanje, kateri ukrepi so dobri za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, so ključnega pomena za določanje odgovornosti posameznikov in organizacij ter za izvajanje vseh vrst podnebnih ukrepov. Povprečni ogljični odtis evropskega državljana je več kot 10 ton, kar pomeni, da vsak od nas za pet krat preobremeni obnovitveno sposobnost planeta Zemlje.
Ogljični odtis je kazalnik, ki se uporablja za ponazoritev količine emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki jih posredno ali neposredno povzročajo posamezniki, organizacije, izdelki, storitve in druge dejavnosti v določenem časovnem obdobju. Različni izračuni ogljičnega odtisa in ugotavljanje, kateri ukrepi so dobri za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, so ključnega pomena za določanje odgovornosti posameznikov in organizacij ter za izvajanje vseh vrst podnebnih ukrepov. Povprečni ogljični odtis evropskega državljana je več kot 10 ton, kar pomeni, da vsak od nas za pet krat preobremeni obnovitveno sposobnost planeta Zemlje.
Vsakih 90 sekund na svetu zarjavi tona jekla, kar pomeni večmilijardno škodo. Vroče cinkanje je postopek, s katerim se je mogoče uspešno in tudi okolju prijazno boriti proti rji. V primerjavi z barvanim pocinkano jeklo zdrži tudi več kot 100 let, poraba vode in kemikalij pa je veliko manjša. Če bi bile ograje ob avtocestah, mestne svetilke, mostovi, vrtne ograje pocinkane, bi bilo okolje manj onesnaženo.
Vsakih 90 sekund na svetu zarjavi tona jekla, kar pomeni večmilijardno škodo. Vroče cinkanje je postopek, s katerim se je mogoče uspešno in tudi okolju prijazno boriti proti rji. V primerjavi z barvanim pocinkano jeklo zdrži tudi več kot 100 let, poraba vode in kemikalij pa je veliko manjša. Če bi bile ograje ob avtocestah, mestne svetilke, mostovi, vrtne ograje pocinkane, bi bilo okolje manj onesnaženo.
Stavbe – od stanovanjskih blokov do trgovin in javnih objektov – porabijo kar 40 odstotkov energije. Z ustrezno obnovo objektov pa je mogoče privarčevati od 20 do 30 odstotkov energije. Stavbe javnih ustanov morajo biti zgled energetske sanacije, zato so se države članice EU zavezale, da bodo na leto obnovile tri odstotke javnih objektov. V Sloveniji je v tem pogledu med najbolj uspešnimi Mestna občina Ptuj, kjer je obnovljenih že okrog 60 odstotkov šol, vrtcev in tudi Športni stadion Ptuj.
Stavbe – od stanovanjskih blokov do trgovin in javnih objektov – porabijo kar 40 odstotkov energije. Z ustrezno obnovo objektov pa je mogoče privarčevati od 20 do 30 odstotkov energije. Stavbe javnih ustanov morajo biti zgled energetske sanacije, zato so se države članice EU zavezale, da bodo na leto obnovile tri odstotke javnih objektov. V Sloveniji je v tem pogledu med najbolj uspešnimi Mestna občina Ptuj, kjer je obnovljenih že okrog 60 odstotkov šol, vrtcev in tudi Športni stadion Ptuj.
V gospodinjstvih in restavracijah vsak dan nastaja gora bioloških odpadkov, ki jih lahko predelamo v zeleno energijo. Treba jih je odložiti v rjave zabojnike, odpadke nato odpeljejo v bioplinarno, tam pa bakterije v naravnih procesih ustvarijo možnost, da s tehnološkimi postopki nastane plin ali pa zelena elektrika. Iz tone bioloških odpadkov pridobijo 60 kubičnih metrov plina oziroma 120 kilovatov elektrike, kar zadošča za15-dnevne potrebe povprečnega gospodinjstva.
V gospodinjstvih in restavracijah vsak dan nastaja gora bioloških odpadkov, ki jih lahko predelamo v zeleno energijo. Treba jih je odložiti v rjave zabojnike, odpadke nato odpeljejo v bioplinarno, tam pa bakterije v naravnih procesih ustvarijo možnost, da s tehnološkimi postopki nastane plin ali pa zelena elektrika. Iz tone bioloških odpadkov pridobijo 60 kubičnih metrov plina oziroma 120 kilovatov elektrike, kar zadošča za15-dnevne potrebe povprečnega gospodinjstva.
Kar 60 odstotkov Slovenije pokriva gozd, neizmeren vir obnovljive energije iz biomase, ki pa je ne izkoriščamo dovolj. Če bi se v Sloveiji z biomaso ogrevali vrtci, šole, domovi za starejše, se pravi vse javne ustanove, bi bili stroški ogrevanja za polovico manjši. V Sloveniji nastajajo prvi biomasni centri, ki odkupujejo domač les in ga predelujejo v učinkovit energent ter tako ustvarjajo tudi nova delovna mesta.
Kar 60 odstotkov Slovenije pokriva gozd, neizmeren vir obnovljive energije iz biomase, ki pa je ne izkoriščamo dovolj. Če bi se v Sloveiji z biomaso ogrevali vrtci, šole, domovi za starejše, se pravi vse javne ustanove, bi bili stroški ogrevanja za polovico manjši. V Sloveniji nastajajo prvi biomasni centri, ki odkupujejo domač les in ga predelujejo v učinkovit energent ter tako ustvarjajo tudi nova delovna mesta.
V Sloveniji vsak prebivalec na leto ustvari 100 kg odpadne embalaže. Če jo pravilno ločimo, lahko iz zavrženih plastenk in vrečk naredijo novo surovino. Vendar v centrih za ločevanje in predelavo odpadne embalaže opozarjajo, da se v rumenih zabojnikih pogosto znajdejo odpadki, ki jih ne morejo v celoti pripraviti za reciklažo. Plastenke, konzerve so še polne vsebine, med embalažo je polno drugih odpadkov. Zato tudi do 7o % embalaže ni mogoče predelati v novo surovino. Če plastične vrečke ne recikliramo, razpade šele čez 100 let.
V Sloveniji vsak prebivalec na leto ustvari 100 kg odpadne embalaže. Če jo pravilno ločimo, lahko iz zavrženih plastenk in vrečk naredijo novo surovino. Vendar v centrih za ločevanje in predelavo odpadne embalaže opozarjajo, da se v rumenih zabojnikih pogosto znajdejo odpadki, ki jih ne morejo v celoti pripraviti za reciklažo. Plastenke, konzerve so še polne vsebine, med embalažo je polno drugih odpadkov. Zato tudi do 7o % embalaže ni mogoče predelati v novo surovino. Če plastične vrečke ne recikliramo, razpade šele čez 100 let.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
Biti ekološko osveščen danes ni samo nujno, je tudi modno. To je tudi sporočilo oddaje Ekoutrinki, ki bo na razumljiv in poljuden način približala dogajanje na področju varovanja okolja, obnovljivih virov energije, ravnanja z odpadki, zelenih tehnologij in varnosti hrane, predvsem pa skušala pokazati, kako v vsakdanjem življenju delovati v lastnem okolju.
