Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022
Zaključila se je akcija Iščemo jesenske fotografije

1. 12. 2022

V mesecu novembru je na Radiu Maribor potekala akcija zbiranja vaših jesenskih fotografij. Danes zjutraj jih je pokomentiral Borut Cvetko, profesionalni fotograh in direktor agencije Mediaspeed.

10 min

V mesecu novembru je na Radiu Maribor potekala akcija zbiranja vaših jesenskih fotografij. Danes zjutraj jih je pokomentiral Borut Cvetko, profesionalni fotograh in direktor agencije Mediaspeed.

Pravljične torte in druge sladice

29. 11. 2022

V torkovem jutru smo obiskali mariborsko butično slaščičarno, kjer nastajajo pravljične torte in druge sladice, pravšnje za prihajajoči praznični čas.

8 min

V torkovem jutru smo obiskali mariborsko butično slaščičarno, kjer nastajajo pravljične torte in druge sladice, pravšnje za prihajajoči praznični čas.

Preludij in Izoldina ljubezenska smrt (Simfonični orkester RTV Slovenija in Lior Shambadal)

29. 11. 2022

Simfoniki RTV Slovenija se tokrat predstavljajo z odlomki iz priljubljene opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja. V tej operi je Wagner kot prvi v zgodovini glasbe na tak način uporabil nerazrešene disonance in tako pripravil osnovo za razvoj Schönbergove atonalne glasbe. Spremljali boste dva odlomka iz opere: Preludij in Izoldino ljubezensko smrt, ki ju bodo Simfoniki izvedli pod taktirko svojega bivšega šefa dirigenta Liorja Shambadala.

20 min

Simfoniki RTV Slovenija se tokrat predstavljajo z odlomki iz priljubljene opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja. V tej operi je Wagner kot prvi v zgodovini glasbe na tak način uporabil nerazrešene disonance in tako pripravil osnovo za razvoj Schönbergove atonalne glasbe. Spremljali boste dva odlomka iz opere: Preludij in Izoldino ljubezensko smrt, ki ju bodo Simfoniki izvedli pod taktirko svojega bivšega šefa dirigenta Liorja Shambadala.

F. Chopin, Koncert za klavir in orkester št. 1 (Orkester Slovenske filharmonije in Nejc Kamplet)

28. 11. 2022

V Gallusovi dvorani je z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Krečiča nastopil Nejc Kamplet. Tehnično in interpretativno dovršenost mladega pianista potrjujejo številne prve nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Tokrat se je predstavil s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 poljskega skladatelja Frédérica Chopina. Režiser: Aljaž Bastič.

57 min

V Gallusovi dvorani je z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Krečiča nastopil Nejc Kamplet. Tehnično in interpretativno dovršenost mladega pianista potrjujejo številne prve nagrade na domačih in tujih tekmovanjih. Tokrat se je predstavil s Koncertom za klavir in orkester št. 1 v e-molu op. 11 poljskega skladatelja Frédérica Chopina. Režiser: Aljaž Bastič.

Duo Lorenz-Šček (M. Lipovšek, E. Grieg), posnetek slavnostnega koncerta

27. 11. 2022

Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

48 min

Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

Cornhole

24. 11. 2022

Ste že slišali za šport, pri katerem mora tekmovalec skozi luknjo na deski z nekaj več kot osmih metrov spraviti 450 gramsko platneno vrečko napolnjeno s koruzo ali granulatom? Gre za t.i. cornhole, ki zadnja leta postaja vse bolj priljubljena rekreacija za ljudi vseh starosti.

7 min

Ste že slišali za šport, pri katerem mora tekmovalec skozi luknjo na deski z nekaj več kot osmih metrov spraviti 450 gramsko platneno vrečko napolnjeno s koruzo ali granulatom? Gre za t.i. cornhole, ki zadnja leta postaja vse bolj priljubljena rekreacija za ljudi vseh starosti.

Priprava čajnih mešanic v Botaničnem vrtu UM

22. 11. 2022

Vsebine jutranjega programa Radia Maribor

9 min

Vsebine jutranjega programa Radia Maribor

Sax serenade: Komorni večer Akademije za glasbo v Ljubljani (P. I. Čajkovski, M. Ravel, I. Stravinski)

21. 11. 2022

V okviru komornih večerov Akademije za glasbo v Ljubljani se je v Kazinski dvorani predstavil študentski ansambel saksofonov pod vodstvom mentorja, saksofonista Mihe Rogina. Zasedba predstavlja družino saksofonskih inštrumentov, ki s svojim zvočnim spektrom lahko nadomesti celotni godalni orkester. Na koncertu so glasbeniki izvedli priredbe znanih orkestralnih kompozicij Petra Iljiča Čajkovskega, Maurica Ravela in Igorja Stravinskega v zanimivi izvedbi celotnega orkestra saksofonov.

61 min

V okviru komornih večerov Akademije za glasbo v Ljubljani se je v Kazinski dvorani predstavil študentski ansambel saksofonov pod vodstvom mentorja, saksofonista Mihe Rogina. Zasedba predstavlja družino saksofonskih inštrumentov, ki s svojim zvočnim spektrom lahko nadomesti celotni godalni orkester. Na koncertu so glasbeniki izvedli priredbe znanih orkestralnih kompozicij Petra Iljiča Čajkovskega, Maurica Ravela in Igorja Stravinskega v zanimivi izvedbi celotnega orkestra saksofonov.

Varuhi narave, dokumentarna oddaja

1. 12. 2022

Tretji dokumentarni film Varuhi narave predstavlja varuha reke Mure, murskih logov in mrtvic ter življenja v njih. Franc Kosi je njihov poznavalec, ki svoje vedenje, poznavanje in ljubezen do narave pred svojim pragom nesebično predaja generacijam otrok, ljubiteljev narave in strokovnjakom. V krajinskem parku Pivška presihajoča jezera izvajajo projekt, ki varovanje narave, predvsem travišč in njihove pestrosti, prenaša na strokoven in hkrati poljuden način med njihove lastnike in uporabnike in hkrati spremlja rezultate ter nadgrajuje načine povezovanja z lokalno skupnostjo. Slovenska gozdarska stroka pa se usmerja v raziskavah in v izvajanju ukrepov v gozdovih k razmeram, ki jih prinašajo podnebne spremembe in so v gozdovih že zelo opazne. Ukrepe varovanja pestrosti in obnove gozda za prihodnost uspešno prenaša na lastnike gozda in njihove naslednike.

25 min

Tretji dokumentarni film Varuhi narave predstavlja varuha reke Mure, murskih logov in mrtvic ter življenja v njih. Franc Kosi je njihov poznavalec, ki svoje vedenje, poznavanje in ljubezen do narave pred svojim pragom nesebično predaja generacijam otrok, ljubiteljev narave in strokovnjakom. V krajinskem parku Pivška presihajoča jezera izvajajo projekt, ki varovanje narave, predvsem travišč in njihove pestrosti, prenaša na strokoven in hkrati poljuden način med njihove lastnike in uporabnike in hkrati spremlja rezultate ter nadgrajuje načine povezovanja z lokalno skupnostjo. Slovenska gozdarska stroka pa se usmerja v raziskavah in v izvajanju ukrepov v gozdovih k razmeram, ki jih prinašajo podnebne spremembe in so v gozdovih že zelo opazne. Ukrepe varovanja pestrosti in obnove gozda za prihodnost uspešno prenaša na lastnike gozda in njihove naslednike.

LeKo Big Band

24. 11. 2022

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki LeKo Big Banda, ki prihaja iz Avstrije.

42 min

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki LeKo Big Banda, ki prihaja iz Avstrije.

Akcija Naj javno stranišče 2022 je pri koncu

18. 11. 2022

19. november je svetovni dan stranišča, ki ga obeležujemo po vsem svetu in s katerim se povečuje ozaveščenost in pripravljenost lokalnih skupnosti za boljše sanitarne pogoje. V ta namen je naše društvo letos že štirinajsto leto zapored pripravilo akcijo Naj javno stranišče. Akcija je namenjena odpravljanju ovir osebam s kronično vnetno črevesno boleznijo v okolju, kjer živijo in se gibljejo, ter osveščanju javnosti o pomenu stranišč. Informacije o stanju javnih stranišč v Sloveniji, pridobljene v akciji niso pomembne le za osebe s KVČB, temveč tudi za ostale ljudi, zato ima akcija širši družbeni pomen. Med drugim je o njem spregovorila koordinatorica Danica Koren iz Društva za kronično vnetno črevesno bolezen.

13 min

19. november je svetovni dan stranišča, ki ga obeležujemo po vsem svetu in s katerim se povečuje ozaveščenost in pripravljenost lokalnih skupnosti za boljše sanitarne pogoje. V ta namen je naše društvo letos že štirinajsto leto zapored pripravilo akcijo Naj javno stranišče. Akcija je namenjena odpravljanju ovir osebam s kronično vnetno črevesno boleznijo v okolju, kjer živijo in se gibljejo, ter osveščanju javnosti o pomenu stranišč. Informacije o stanju javnih stranišč v Sloveniji, pridobljene v akciji niso pomembne le za osebe s KVČB, temveč tudi za ostale ljudi, zato ima akcija širši družbeni pomen. Med drugim je o njem spregovorila koordinatorica Danica Koren iz Društva za kronično vnetno črevesno bolezen.

Big Band Grosuplje

18. 11. 2022

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Grosuplje.

44 min

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Grosuplje.

Medeni užitek za zdravje in razvajanje

17. 11. 2022

V jutranjem programu smo govorili o medu, ki je v teh časih še posebaj dobrodošel. Ne le, da učinkovito lajša simptome prehlada, je tudi namig za kreativnost. Tega se zavedata tudi Nika in Boris Poslek Mr.Bee iz Zgornje Poljskave, ki sta prejela številne mednarodne in domače nagrade.

13 min

V jutranjem programu smo govorili o medu, ki je v teh časih še posebaj dobrodošel. Ne le, da učinkovito lajša simptome prehlada, je tudi namig za kreativnost. Tega se zavedata tudi Nika in Boris Poslek Mr.Bee iz Zgornje Poljskave, ki sta prejela številne mednarodne in domače nagrade.

A. Ajdič, Taborišče Ravensbrück (Orkester in zbor Slovenske filharmonije, Komorni zbor Ave in Simon Krečič)

21. 11. 2022

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila prvič koncertno izvedena kantata za dva mešana zbora, recitatorja in simfonični orkester z naslovom Taborišče Ravensbrück skladatelja Alojza Ajdiča. Ganljiva pričevanja interniranke Katje Špur so skladatelja spodbudile, da je občutenja zlil v glasbo in zvočno naslikal razmere, ljudi ter dogajanje v taborišču Ravensbrück v želji, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo. Pod taktirko Simona Krečiča so nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in Komorni zbor Ave. Režiser: Aljaž Bastič.

43 min

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila prvič koncertno izvedena kantata za dva mešana zbora, recitatorja in simfonični orkester z naslovom Taborišče Ravensbrück skladatelja Alojza Ajdiča. Ganljiva pričevanja interniranke Katje Špur so skladatelja spodbudile, da je občutenja zlil v glasbo in zvočno naslikal razmere, ljudi ter dogajanje v taborišču Ravensbrück v želji, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo. Pod taktirko Simona Krečiča so nastopili Orkester Slovenske filharmonije, Zbor Slovenske filharmonije in Komorni zbor Ave. Režiser: Aljaž Bastič.

UROŠ in TJAŠA predstavljata S tabo upam si leteti

15. 11. 2022

V jutranjem programu nas je obiskal glasbeni dvojec Uroš & Tjaša. Govorili smo o starševstvu in predstavili novo skladbo S tabo upam si leteti.

8 min

V jutranjem programu nas je obiskal glasbeni dvojec Uroš & Tjaša. Govorili smo o starševstvu in predstavili novo skladbo S tabo upam si leteti.

Bojan Gorišek igra Philipa Glassa

15. 11. 2022

Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Beriem, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georga Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa. Spremljali bomo Glassova dela: Metamorphosis Three, Metamorphosis Four ter skladbo Mad Rush.

26 min

Bojan Gorišek, dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2005, velja za enega najboljših slovenskih interpretov sodobne glasbe. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Herbertu Hencku v Kölnu (Nemčija). Na svoji razgibani glasbeni poti je nastopal v ZDA, Italiji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Švici, Španiji, na Nizozemskem in Finskem. Sodeloval je z Lucianom Beriem, Vinkom Globokarjem, Jane Manning, Ireno Grafenauer, Johnom Edwardom Kellyjem in Davidom Harmanom. Posnel je celoten opus klavirskih del Erika Satieja, Georga Crumba, Marija Kogoja in Alda Kumarja. Tokrat se Gorišek predstavlja z zvočno in ritmično učinkovito glasbo Philipa Glassa. Spremljali bomo Glassova dela: Metamorphosis Three, Metamorphosis Four ter skladbo Mad Rush.

Richard Strauss: Tako je govoril Zaratustra (Simfonični orkester RTVS, Orkester SNG Opera in balet Ljubljana, En Shao)

14. 11. 2022

Eno od zelo priljubljenih Straussovih del je gotovo simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki jo je napisal kot poklon filozofu Nietzscheju in njegovemu filozofskemu spisu s tem naslovom. Strauss ni želel napisati filozofske glasbe ali v glasbi portretirati filozofovega dela, ampak je z glasbenimi sredstvi želel izraziti misel o razvoju človeškega rodu od njegovega nastanka skozi razne stopnje religioznega in znanstvenega razvoja. V nekem intervjuju je povedal, da je v tej glasbi želel »ponazoriti spor med človeško naravo, kakršna je, in človeškimi metafizičnimi poskusi, da bi z razumom dojel svojo naravo – kar končno s sprostitvijo v smehu pripelje do zmage v življenju«.

36 min

Eno od zelo priljubljenih Straussovih del je gotovo simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra, ki jo je napisal kot poklon filozofu Nietzscheju in njegovemu filozofskemu spisu s tem naslovom. Strauss ni želel napisati filozofske glasbe ali v glasbi portretirati filozofovega dela, ampak je z glasbenimi sredstvi želel izraziti misel o razvoju človeškega rodu od njegovega nastanka skozi razne stopnje religioznega in znanstvenega razvoja. V nekem intervjuju je povedal, da je v tej glasbi želel »ponazoriti spor med človeško naravo, kakršna je, in človeškimi metafizičnimi poskusi, da bi z razumom dojel svojo naravo – kar končno s sprostitvijo v smehu pripelje do zmage v življenju«.

Čebelji medeni paviljon v Pesnici pri Mariboru

14. 11. 2022

Vsebine jutranjega programa Radia Maribor

8 min

Vsebine jutranjega programa Radia Maribor

Svetovni dan sladkorne bolezni

14. 11. 2022

Vsako leto, 14.11., zaznamujemo Sveotnvi dan sladkorne bolezni, zato smo gostili Darjo Peklar iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Maribor.

8 min

Vsako leto, 14.11., zaznamujemo Sveotnvi dan sladkorne bolezni, zato smo gostili Darjo Peklar iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Maribor.

Silence - Prvo srečanje preživelih po koncu sveta

5. 11. 2022

Duet Silence (Primož Hladnik-klavir, Boris Benko – glas) je v Cankarjevem domu s pianistom Igorjem Vićentićem, dirigentom Tomislavom Fačinijem in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pripravil subtilen koncert njune podobe konca sveta. Program so sestavljale orkestrirane verzije skladb z albuma Musical Accompaniment for the End of the World (Glasbena spremljava za konec sveta) ob abstraktnem video pristopu. V dodatku pa je občinstvo navdušila Una strana schiavitu iz Pandurjeve apokaliptične Kaligule, tako primerni koncu sveta.

75 min

Duet Silence (Primož Hladnik-klavir, Boris Benko – glas) je v Cankarjevem domu s pianistom Igorjem Vićentićem, dirigentom Tomislavom Fačinijem in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pripravil subtilen koncert njune podobe konca sveta. Program so sestavljale orkestrirane verzije skladb z albuma Musical Accompaniment for the End of the World (Glasbena spremljava za konec sveta) ob abstraktnem video pristopu. V dodatku pa je občinstvo navdušila Una strana schiavitu iz Pandurjeve apokaliptične Kaligule, tako primerni koncu sveta.

Bend-it! Orchestra

11. 11. 2022

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki zasedbe Bend-it! Orchestra.

27 min

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki zasedbe Bend-it! Orchestra.

Makrame

10. 11. 2022

V tokratnem jutru smo vozlali vozle, ki jih imenujemo makrame. Služijo kot okrasje v številnih stanovanjskih objektih, iz njih pa izdelujejo tudi različne vrste tekstila. Poleg okraskov in oblačil pa je z vozlanjem bombažne vrvi mogoče narediti tudi praktične stvari, kot so podstavki za skodelice in obeski za ključe. Posebno estetiko vozlov je na Ptuju v praksi spoznal avtor prispevka.

8 min

V tokratnem jutru smo vozlali vozle, ki jih imenujemo makrame. Služijo kot okrasje v številnih stanovanjskih objektih, iz njih pa izdelujejo tudi različne vrste tekstila. Poleg okraskov in oblačil pa je z vozlanjem bombažne vrvi mogoče narediti tudi praktične stvari, kot so podstavki za skodelice in obeski za ključe. Posebno estetiko vozlov je na Ptuju v praksi spoznal avtor prispevka.

Ko pop sreča klasiko, glasbeno dokumentarna oddaja

23. 11. 2022

Klasična glasba je bila pop glasba svojega časa, klasični glasbeniki pa pop zvezde. Prva zvezdnika v klasični glasbi sta bila Franz Liszt in Nicolo Paganini, na njunih koncertih je občinstvo padalo v trans. V oddaji z moderatorjem Juretom Godlerjem na zabaven način spoznavamo vlogo klasične glasbe v današnjem času, obenem pa se sprehodimo tudi skozi zgodovino glasbe. O svojih občutkih o klasični glasbi v oddaji sproščeno spregovorijo pop zvezdniki, ki so svojo glasbeno pot začeli prav v klasični glasbi: Jan Plestenjak, Neisha, Omar Naber, Brigita Šuler, Raay, Matjaž Vlašič, Boštjan Gombač in Matjaž Robavs (Eroika). V oddaji nastopa tudi DJ Umek, ki je prav za to oddajo priredil odlomek Vivaldijevih Štirih letnih časov. Oddaja je primerna za vse generacije in postopoma uvaja gledalca v bogat svet klasične glasbe. Urednik oddaje Daniel Celarec, moderator Jure Godler, scenarista Daniel Celarec in Aleš Žemlja, direktor fotografije Pavel Jurca.

49 min

Klasična glasba je bila pop glasba svojega časa, klasični glasbeniki pa pop zvezde. Prva zvezdnika v klasični glasbi sta bila Franz Liszt in Nicolo Paganini, na njunih koncertih je občinstvo padalo v trans. V oddaji z moderatorjem Juretom Godlerjem na zabaven način spoznavamo vlogo klasične glasbe v današnjem času, obenem pa se sprehodimo tudi skozi zgodovino glasbe. O svojih občutkih o klasični glasbi v oddaji sproščeno spregovorijo pop zvezdniki, ki so svojo glasbeno pot začeli prav v klasični glasbi: Jan Plestenjak, Neisha, Omar Naber, Brigita Šuler, Raay, Matjaž Vlašič, Boštjan Gombač in Matjaž Robavs (Eroika). V oddaji nastopa tudi DJ Umek, ki je prav za to oddajo priredil odlomek Vivaldijevih Štirih letnih časov. Oddaja je primerna za vse generacije in postopoma uvaja gledalca v bogat svet klasične glasbe. Urednik oddaje Daniel Celarec, moderator Jure Godler, scenarista Daniel Celarec in Aleš Žemlja, direktor fotografije Pavel Jurca.

Vlado Kreslin - 30 let v Cankarjevem domu, koncert

12. 11. 2022

Pred tridesetimi leti je Vlado Kreslin z ljudskimi godci iz rojstnih Beltincev, Beltinško bando in svojimi starši prvič stopil na oder Gallusove dvorane. Kar je bilo v začetku videti kot nenavaden izlet rokerskega pevca v etno glasbo, se je spremenilo v prvovrstno glasbeno poslastico, ki je kar tri desetletja navduševala poslušalce v vedno nabito polni veliki dvorani Cankarjevega doma. Osrednjo zasedbo je Kreslin razširil s svojo skupino Mali bogovi in vrsto izjemnih izvajalcev iz domovine in tujine ter tako združeval včeraj in danes, prekmursko ljudsko izročilo in lastno avtorsko ustvarjanje. Tridesetletnico koncertiranja v Cankarjevem domu je Kreslin proslavil s tremi tradicionalnimi decembrskimi koncerti in ponovno izdajo svojega prvega solističnega albuma Namesto koga roža cveti, ki je izšel konec junija leta 1991, kot prvi CD v samostojni Sloveniji. Koncerti Vlada Kreslina z Malimi bogovi in Beltinško bando decembra 2020 so zveneli v duhu tega albuma, saj so glasbeniki odigrali prav vse skladbe s te že kultne plošče, seveda pa so programu dodali tudi novejše stvaritve. Televizija Slovenija je posnela koncert, ki je potekal 16. decembra 2021.

102 min

Pred tridesetimi leti je Vlado Kreslin z ljudskimi godci iz rojstnih Beltincev, Beltinško bando in svojimi starši prvič stopil na oder Gallusove dvorane. Kar je bilo v začetku videti kot nenavaden izlet rokerskega pevca v etno glasbo, se je spremenilo v prvovrstno glasbeno poslastico, ki je kar tri desetletja navduševala poslušalce v vedno nabito polni veliki dvorani Cankarjevega doma. Osrednjo zasedbo je Kreslin razširil s svojo skupino Mali bogovi in vrsto izjemnih izvajalcev iz domovine in tujine ter tako združeval včeraj in danes, prekmursko ljudsko izročilo in lastno avtorsko ustvarjanje. Tridesetletnico koncertiranja v Cankarjevem domu je Kreslin proslavil s tremi tradicionalnimi decembrskimi koncerti in ponovno izdajo svojega prvega solističnega albuma Namesto koga roža cveti, ki je izšel konec junija leta 1991, kot prvi CD v samostojni Sloveniji. Koncerti Vlada Kreslina z Malimi bogovi in Beltinško bando decembra 2020 so zveneli v duhu tega albuma, saj so glasbeniki odigrali prav vse skladbe s te že kultne plošče, seveda pa so programu dodali tudi novejše stvaritve. Televizija Slovenija je posnela koncert, ki je potekal 16. decembra 2021.

Tim Marovt - zgodba o vztrajnosti

8. 11. 2022

V jutranjem programu smo predstavili zgodbo Tima Marovta. Govorili smo o vztrajnosti in kljubovanju diagnozi, ki pred osmimi leti, ko je zaradi hiperekstenzije hrbtenice na surfu pristal na invalidskem vozičku, ni obetala ničesar dobrega. Danes pa... Prisluhnite.

12 min

V jutranjem programu smo predstavili zgodbo Tima Marovta. Govorili smo o vztrajnosti in kljubovanju diagnozi, ki pred osmimi leti, ko je zaradi hiperekstenzije hrbtenice na surfu pristal na invalidskem vozičku, ni obetala ničesar dobrega. Danes pa... Prisluhnite.

Ob 110. obletnici rojstva Bojana Adamiča: Bojan Adamič – Poklon mojstru: Koncert ob odprtju 27. slovenskih glasbenih dni: Big Band in Simfonični orkester RTVS z gosti, dirigent Žare Prinčič

7. 11. 2022

V okviru 27. slovenskih glasbenih dni, ki so potekali meseca marca 2012 v organizaciji Festivala Ljubljana so se z otvoritvenim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poklonili jubilejni 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Bojana Adamiča (1912–1995). Programski sklop se je dotaknil različnih obdobij in zvrsti njegovega izjemno širokega območja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbenik, skladatelj, aranžer in dirigent, ki je deloval v Sloveniji, po takratni celotni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Morda najbolj znan je njegov opus filmske glasbe, ki je spremljala številne jugoslovanske filme. Celovečerni koncert sta pripravila Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča, na odru pa so se jim kot gostje pridružili violinistka Anja Bukovec, pianist Hinko Haas in pevca Nuška Drašček in Oto Pestner.

57 min

V okviru 27. slovenskih glasbenih dni, ki so potekali meseca marca 2012 v organizaciji Festivala Ljubljana so se z otvoritvenim koncertom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma poklonili jubilejni 100-letnici rojstva slovenskega skladatelja Bojana Adamiča (1912–1995). Programski sklop se je dotaknil različnih obdobij in zvrsti njegovega izjemno širokega območja glasbenega delovanja in ustvarjanja. Bojan Adamič je bil vsestranski glasbenik, skladatelj, aranžer in dirigent, ki je deloval v Sloveniji, po takratni celotni Jugoslaviji in tudi izven njenih meja. Morda najbolj znan je njegov opus filmske glasbe, ki je spremljala številne jugoslovanske filme. Celovečerni koncert sta pripravila Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča, na odru pa so se jim kot gostje pridružili violinistka Anja Bukovec, pianist Hinko Haas in pevca Nuška Drašček in Oto Pestner.

Doživljajski park Vulkanija

7. 11. 2022

Obiskali smo Doživljajski park Vulkanija

8 min

Obiskali smo Doživljajski park Vulkanija

Bliža se 15. november, čas za zimsko opremo

7. 11. 2022

Od 15. novembra je obvezna zimska oprema. Kaj to pomeni, smo povprašali Darka Daljevića, inštruktorja varne vožnje na AMZS.

9 min

Od 15. novembra je obvezna zimska oprema. Kaj to pomeni, smo povprašali Darka Daljevića, inštruktorja varne vožnje na AMZS.

Protestantizem

10. 11. 2022

Pred več kot 500 leti je v zgodovini krščanstva prišlo do velike spremembe, ki je pretresla okostenelo in skorumpirano zgradbo katoliške cerkve. Rimsko katoliška cerkev, ki je tisočletje vladala nad znanostjo, moralo in človekom, je tonila v vse globlje brezno napuha in bogatenja. Na drugi strani se je pojavljalo vse več ljudi in duhovnikov, ki so opozarjali na odmikanje od temeljnih smernic krščanskega poslanstva. Martin Luther, nemški duhovnik, je s svojimi tezami zadel v samo bistvo krize rimsko katoliške cerkve in s tem postavil temelje gibanja, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Nastal je protestantizem, ki se je vrnil k bistvu krščanstva in s tem močno vplival na družbo v celoti, zaznamoval kulturne smernice in vplival na zgodovino celotnih narodov. Srednjemetražni film, ki ga je Dokumentarni program TV Slovenija produciral v letu 2017 je nastal ob priložnosti obeleževanja 500-letnice. Scenarist in režiser je bil Aleš Nadai, snemalec Stojan Femec, montažerka Alba Korošec, avtor glasbe Tomaž Marič in igralec Vladimir Vlaškalić.

49 min

Pred več kot 500 leti je v zgodovini krščanstva prišlo do velike spremembe, ki je pretresla okostenelo in skorumpirano zgradbo katoliške cerkve. Rimsko katoliška cerkev, ki je tisočletje vladala nad znanostjo, moralo in človekom, je tonila v vse globlje brezno napuha in bogatenja. Na drugi strani se je pojavljalo vse več ljudi in duhovnikov, ki so opozarjali na odmikanje od temeljnih smernic krščanskega poslanstva. Martin Luther, nemški duhovnik, je s svojimi tezami zadel v samo bistvo krize rimsko katoliške cerkve in s tem postavil temelje gibanja, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. Nastal je protestantizem, ki se je vrnil k bistvu krščanstva in s tem močno vplival na družbo v celoti, zaznamoval kulturne smernice in vplival na zgodovino celotnih narodov. Srednjemetražni film, ki ga je Dokumentarni program TV Slovenija produciral v letu 2017 je nastal ob priložnosti obeleževanja 500-letnice. Scenarist in režiser je bil Aleš Nadai, snemalec Stojan Femec, montažerka Alba Korošec, avtor glasbe Tomaž Marič in igralec Vladimir Vlaškalić.

Prometna varnost malo drugaće

4. 11. 2022

Zima je pred vrati in potrebno je ustrezno pripraviti tudi avto. O tem, o predavanju Prometna varnost malo drugače, o AMD TAM Maribor in še čem, v pogovoru z Vojko Werglez.

12 min

Zima je pred vrati in potrebno je ustrezno pripraviti tudi avto. O tem, o predavanju Prometna varnost malo drugače, o AMD TAM Maribor in še čem, v pogovoru z Vojko Werglez.

Ladijski kontejner kot bivalno okolje? Studio kroG pravi DA

4. 11. 2022

Vedno bolj je pomembno zavedanje, da imamo samo en planet. Podrobneje smo spoznali StudioKroG kot pilotni projekt, ki poudarja, da rešitev podnebnih sprememb in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ni v omejevanju in prepovedovanju, ampak v spodbujanju družbeno odgovornega podjetništva in vzpostavljanja »zdrave tekmovalnosti« osameznikov v družbi. Med drugim ima projekt pomembno vlogo pri reševanju izzivov uporabe zavrženih ladjskih kontejnerjev v poslovne, bivalne, turistične in humanitarne namene. O tematiki zelene prihodnosti je spregovorila dr. Marinka Vovk, ekologinja, raziskovalka in direktorica Centra ponovne uporabe.

20 min

Vedno bolj je pomembno zavedanje, da imamo samo en planet. Podrobneje smo spoznali StudioKroG kot pilotni projekt, ki poudarja, da rešitev podnebnih sprememb in prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo ni v omejevanju in prepovedovanju, ampak v spodbujanju družbeno odgovornega podjetništva in vzpostavljanja »zdrave tekmovalnosti« osameznikov v družbi. Med drugim ima projekt pomembno vlogo pri reševanju izzivov uporabe zavrženih ladjskih kontejnerjev v poslovne, bivalne, turistične in humanitarne namene. O tematiki zelene prihodnosti je spregovorila dr. Marinka Vovk, ekologinja, raziskovalka in direktorica Centra ponovne uporabe.

Nasa zagnala lunarni program Artemis

16. 11. 2022

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

7 min

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Tri generacije: Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica, dokumentarni film

18. 11. 2022

Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila. Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic. Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu. Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških. Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet. Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.

51 min

Marlenka, Marija Lucija in Hana Stupica so z izvirnimi in likovno vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. Marlenka Stupica, njena pokojna hčerka Marija Lucija Stupica in Marlenkina vnukinja Hana Stupica so z izvirnimi in vrhunsko dodelanimi ilustracijami zaznamovale številne generacije. V obdobju skoraj stotih let so se zamenjali številni družbeni, politični in kulturni sistemi ter koncepti. Le en princip je neranjen preživel ves ta čas in ostal enak: pripovedovanje zgodb z najbolj domišljenimi, prefinjenimi, senzibilnimi in čutnimi ilustracijami; s podobami, ki nam lahko spremenijo dojemanje sveta. Če z njimi odrastemo, smo lahko drugačni. Ohranimo otroka v sebi in odraslosti nadenemo krila. Dokumentarni film o pravljičarkah treh generacij in enega neskončnega polja domišljije, ki ga čas ne more postarati, nas pelje od Marlenkine kultne Sneguljčice, Rdeče kapice, Trnuljčice, Paličice, Zvezdnih tolarjev prek temačne Lenore, Pastirice in dimnikarja, Letečega kovčka in Svinjskega pastirja Marije Lucije do Hanine Rokavičke, Zajčkove hišice in Schönwerthovih pravljic. Vse tri generacije Stupičevih so zgradile svet, vzporeden resničnemu. Marlenka je začela slikati po vojni – v času, ko so petletke nizale rekorde, ko je bil proletarec kralj, delavka osvobojena volivka, brezrazredna družba pa cilj. V črno-beli svet je vnašala barve. V njem so preživeli kraljevske družine, prinčevi poljubi, rojenice in gradovi. Na likovni akademiji je študirala v drugi povojni generaciji, ko se je tja vpisala le peščica žensk. Tudi v času, ko je študirala njena hčerka Marija Lucija, so bile ženske na slikarstvu v manjšini. A v prvem desetletju novega tisočletja, ko se je na študij Oblikovanje vizualnih komunikacij vpisala Hana Stupica, je bilo v vse programe akademije sprejetih že več žensk kot moških. Poleg treh umetnic je v filmu prisoten tudi Gabrijel Stupica, soprog, oče in ded, predvsem pa eden najprodornejših slikarjev modernizma. Marija Lucija je od otroštva dalje stalnica v njegovem likovnem svetu, Marlenka pa jo je upodobila v Sneguljčici, Paličici in številnih deklicah, ki zaznamujejo njen pravljični svet. Film, v katerem nastopajo Marlenka in Hana Stupica in številni pričevalci, je nastal v Dokumentarnem programu RTV Slovenija, avtorica je Majda Širca.

Vöra bije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija z glasbo iz Prekmurja (dirigent in aranžer Lojze Krajnčan)

2. 11. 2022

Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.

55 min

Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.

Program NTC-učenja

14. 9. 2022

Razvoj možganov je najintenzivnejši v prvih letih življenja, do 12. leta starosti je tako dokončanih že 95 odstotkov povezav med živčnimi celicami v možganih. Z ustreznimi dejavnostmi, igro in spodbudnim okoljem lahko tudi v vrtcu in šoli spodbujamo mentalni razvoj otrok, učence pa od faktografskega znanja preusmerimo tudi k asociativnemu in funkcionalnemu mišljenju. To uči NTC-sistem učenja, ki ga nekateri vrtci in šole tudi pri nas že uvajajo v svoj način poučevanja. Tudi na OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje, zato bo z nami ravnatelj te šole Sebastjan Kukovec.

27 min

Razvoj možganov je najintenzivnejši v prvih letih življenja, do 12. leta starosti je tako dokončanih že 95 odstotkov povezav med živčnimi celicami v možganih. Z ustreznimi dejavnostmi, igro in spodbudnim okoljem lahko tudi v vrtcu in šoli spodbujamo mentalni razvoj otrok, učence pa od faktografskega znanja preusmerimo tudi k asociativnemu in funkcionalnemu mišljenju. To uči NTC-sistem učenja, ki ga nekateri vrtci in šole tudi pri nas že uvajajo v svoj način poučevanja. Tudi na OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje, zato bo z nami ravnatelj te šole Sebastjan Kukovec.

Dan Zhu, Simfonični orkester RTVS in En Shao (L. Bernstein: Serenada po Platonovem simpoziju)

1. 11. 2022

Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni skladbi se je skladatelj oprl na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. Pestrost te filozofske razprave z različnimi govorci se odraža v glasbi, ki se nenehno spreminja, od tehnične virtuoznosti na eni strani do izjemne liričnosti na drugi.

36 min

Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra RTVS pod vodstvom dirigenta En Shaa. V zahtevni izvedbi Bernsteinove Serenade se je predstavil mladi kitajski violinist Dan Zhu. V petstavčni skladbi se je skladatelj oprl na eno najbolj znanih Platonovih razprav, zapisanih v knjigi Simpozij. Pestrost te filozofske razprave z različnimi govorci se odraža v glasbi, ki se nenehno spreminja, od tehnične virtuoznosti na eni strani do izjemne liričnosti na drugi.

Policijski orkester, Marjan Peternel, Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan

30. 10. 2022

Policijski orkester je bil ustanovljen poleti leta 1948, da bi imela Slovenija svoj reprezentativni orkester za igranje na praznovanjih, proslavah in obletnicah. Orkester je iz leta v leto postajal številnejši in kakovostnejši, trenutno zaposluje le glasbenike z akademsko izobrazbo, poleg tega pa morajo ti opraviti avdicijo, na kateri komisija izbere le najboljše. Tudi zato je primerljiv z najboljšimi evropskimi poklicnimi ansambli, odličnost pa mu priznavajo doma in v tujini. Orkester izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza in narodno-zabavne glasbe. Spremljali boste posnetek slavnostnega koncerta, ki ga je zaznamovala všečna glasba Dmitrija Šoštakoviča, Tilna Slakana, Philipa Sparka, Nejca Bečana, Counta Basieja, Quincyja Jonesa, Jureta Robežnika in Carlosa Gardela. Solistka Nina Strnad, dirigent Nejc Bečan.

87 min

Policijski orkester je bil ustanovljen poleti leta 1948, da bi imela Slovenija svoj reprezentativni orkester za igranje na praznovanjih, proslavah in obletnicah. Orkester je iz leta v leto postajal številnejši in kakovostnejši, trenutno zaposluje le glasbenike z akademsko izobrazbo, poleg tega pa morajo ti opraviti avdicijo, na kateri komisija izbere le najboljše. Tudi zato je primerljiv z najboljšimi evropskimi poklicnimi ansambli, odličnost pa mu priznavajo doma in v tujini. Orkester izvaja vse zvrsti glasbe, od izvirnih del za pihalni orkester, priredb klasične glasbe, operne in baletne glasbe do popevk, jazza in narodno-zabavne glasbe. Spremljali boste posnetek slavnostnega koncerta, ki ga je zaznamovala všečna glasba Dmitrija Šoštakoviča, Tilna Slakana, Philipa Sparka, Nejca Bečana, Counta Basieja, Quincyja Jonesa, Jureta Robežnika in Carlosa Gardela. Solistka Nina Strnad, dirigent Nejc Bečan.

Ladja norcev, koncert skupine Lačni Franz

21. 10. 2022

Lačni Franz je spet in še vedno črnohumorni vrhunski band z unikatnimi, bizarnimi in družbeno kritičnimi besedili, podprtimi z indie rockovko glasbeno podobo. Zoran Predin, pevec in avtor, je na novo sestavil skupino Lačni Franz, ki se po 17 letih vrača z novo energijo in Ladjo norcev. Čas za ogledalo družbi je pravi. Je čas za nove avtorske pesmi in čas za obuditev starejših, nikdar pozabljenih. Lačni Franz je bil in je pojem stanja duha, ki z žalostim cinizmom skuša odpreti prostor optimizmu. Je pomlajen a nič manj angažiran. Lačni Franz ni band, ki bi polnil stadione, ampak naše duše, zato s skladbami kot so Ladja norcev, Poljub, ki riše ustnice, Čakaj me, Ne mi dihat za ovratnik, Bolj star , bolj nor, Zadnja večerja in Legendarni Praslovan vedno zadene bistvo, pri katerem leta niso pomembna. Novi Lačni Franz so poleg Predina danes še bobnar Luka Čadež, kitarist Tine Čas, basist Anej Kočevar in klaviaturist Boštjan Artiček. Gosta koncerta v Kinu Šiška sta bila Magnifico in Melee (Psycho Path in zdaj Werefox).

53 min

Lačni Franz je spet in še vedno črnohumorni vrhunski band z unikatnimi, bizarnimi in družbeno kritičnimi besedili, podprtimi z indie rockovko glasbeno podobo. Zoran Predin, pevec in avtor, je na novo sestavil skupino Lačni Franz, ki se po 17 letih vrača z novo energijo in Ladjo norcev. Čas za ogledalo družbi je pravi. Je čas za nove avtorske pesmi in čas za obuditev starejših, nikdar pozabljenih. Lačni Franz je bil in je pojem stanja duha, ki z žalostim cinizmom skuša odpreti prostor optimizmu. Je pomlajen a nič manj angažiran. Lačni Franz ni band, ki bi polnil stadione, ampak naše duše, zato s skladbami kot so Ladja norcev, Poljub, ki riše ustnice, Čakaj me, Ne mi dihat za ovratnik, Bolj star , bolj nor, Zadnja večerja in Legendarni Praslovan vedno zadene bistvo, pri katerem leta niso pomembna. Novi Lačni Franz so poleg Predina danes še bobnar Luka Čadež, kitarist Tine Čas, basist Anej Kočevar in klaviaturist Boštjan Artiček. Gosta koncerta v Kinu Šiška sta bila Magnifico in Melee (Psycho Path in zdaj Werefox).

Gremo na sprehod v magični gozd...

28. 10. 2022

Dan čarovnic je za nekaj dni v okolici Maribora pričaral prav poseben, magičen gozd. Radijsko nam ga je predstavil Luka Kastelic.

13 min

Dan čarovnic je za nekaj dni v okolici Maribora pričaral prav poseben, magičen gozd. Radijsko nam ga je predstavil Luka Kastelic.

Kreativno-kulinarični namigi za Noč čarovnic

28. 10. 2022

Pred nami je NOČ ČAROVNIC, zato smo v jutranjem programu pripravili nekaj kulinarično-kreativnih namigov za doma, ki so jih podali: Urška in Marko Šobak in Nataša Matijevič.

8 min

Pred nami je NOČ ČAROVNIC, zato smo v jutranjem programu pripravili nekaj kulinarično-kreativnih namigov za doma, ki so jih podali: Urška in Marko Šobak in Nataša Matijevič.

MareziJazz 2022: Big Band Pula

27. 10. 2022

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Pula.

45 min

Marezige veljajo za eno najlepših razglednih točk v slovenski Istri in prav tam se vsako poletje zberejo mladi nadarjeni glasbeniki, ki delujejo na področju jazza. Na glasbenem festivalu MareziJazz 2022 se je z raznovrstnim programom predstavilo devet domačih in tujih zasedb ter pokazalo glasbeno moč big bandov. V posnetku koncerta vas bodo preplavili zvoki Big Banda Pula.

Večer Astorja Piazzolle: Marko Hatlak & FUNtango, Bernarda Fink Inzko in Marcos Fink, 2. del

27. 10. 2022

V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.

56 min

V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.

Poznate ajurvedo?

27. 10. 2022

Vsebine jutranjega programa Radia Maribor

4 min

Vsebine jutranjega programa Radia Maribor

Lea Prstec - Miss Earth Slovenije

26. 10. 2022

Gostili smo Ptujčanko, Leo Prstec,. ki je postala nova Miss Earth Slovenije

9 min

Gostili smo Ptujčanko, Leo Prstec,. ki je postala nova Miss Earth Slovenije

Kako premagati jesensko sivimo?

26. 10. 2022

V jutranjem programu je na to vprašanje odgovorila Nataša Vidnar iz Centra za krepitev zdravja.

4 min

V jutranjem programu je na to vprašanje odgovorila Nataša Vidnar iz Centra za krepitev zdravja.

Katar 2022: pester program na Televiziji Slovenija

18. 11. 2022

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

6 min

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik ponuja gledalcem svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Manj svečk za manj grobov

25. 10. 2022

V jutranjem programu smo govorili o tradicionalni akciji Fundacije Svečka je ekološko – MANJ SVEČK ZA MANJ GROBOV (MSMG). Njen glavni cilj je ozaveščanje ljudi o prekomernosti uporabe nagrobnih sveč in preusmeriti sredstva v nakup medicinskih naprav ter pripomočkov, ki lajšajo in rešujejo življenja. V zameno za prostovoljni prispevek se darovalcem ponudi ekološka zastavica sočutja.

5 min

V jutranjem programu smo govorili o tradicionalni akciji Fundacije Svečka je ekološko – MANJ SVEČK ZA MANJ GROBOV (MSMG). Njen glavni cilj je ozaveščanje ljudi o prekomernosti uporabe nagrobnih sveč in preusmeriti sredstva v nakup medicinskih naprav ter pripomočkov, ki lajšajo in rešujejo življenja. V zameno za prostovoljni prispevek se darovalcem ponudi ekološka zastavica sočutja.

Svetovalni dan slovenskih notark in notarjev

25. 10. 2022

Notarji s svojim delom na področju civilnega prava pomembno prispevajo k zagotavljanju pravne varnosti. Notarska zbornica Slovenije se tudi letos pridružuje aktivnostim ob Evropskem dnevu pravosodja. Letošnja tema je dedovanje.

6 min

Notarji s svojim delom na področju civilnega prava pomembno prispevajo k zagotavljanju pravne varnosti. Notarska zbornica Slovenije se tudi letos pridružuje aktivnostim ob Evropskem dnevu pravosodja. Letošnja tema je dedovanje.

Koncert skupine Laibach na Ljubljanskem gradu: Svoboda vodi ljudstvo

29. 10. 2022

40 let delovanja skupine Laibach je v teoriji izhodišče za neštete bombastične naslove in scenarije s presežnimi številkami. A nihče si ni zamislil, da se bo v letu, ko bo Laibachu simbolično vrnjena delovna knjižica, svet ustavil. Dva razprodana večera na Ljubljanskem gradu tako nista bila slavospev številkam, po katerih radi merimo uspeh, prej subverzija duha časa. Življenje je začelo posnemati umetnost. In če se kolo zavrti v desno, so Laibach tisti, ki ga s še večjo silo zavrtijo v levo, da spodnesejo os. Resnost vseh ukrepov so na gradu spremenili v parodijo. In ta parodija je skozi koncert postala subverzija.

88 min

40 let delovanja skupine Laibach je v teoriji izhodišče za neštete bombastične naslove in scenarije s presežnimi številkami. A nihče si ni zamislil, da se bo v letu, ko bo Laibachu simbolično vrnjena delovna knjižica, svet ustavil. Dva razprodana večera na Ljubljanskem gradu tako nista bila slavospev številkam, po katerih radi merimo uspeh, prej subverzija duha časa. Življenje je začelo posnemati umetnost. In če se kolo zavrti v desno, so Laibach tisti, ki ga s še večjo silo zavrtijo v levo, da spodnesejo os. Resnost vseh ukrepov so na gradu spremenili v parodijo. In ta parodija je skozi koncert postala subverzija.

Združeni ljubljanski poklicni orkestri in Miha Rogina: Jan van der Roost, Colores

24. 10. 2022

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila krstno izvedena skladba Colores belgijskega skladatelja Jana Van der Roosta. Skladatelj je v skladbi poudaril glasbene barve, odtenke in slikovitost zvena. Kot pravi, gre za nadvse abstraktno skladbo, onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Izjemna izkušnja je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta in oktobas, največje godalo, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti.

15 min

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma je bila krstno izvedena skladba Colores belgijskega skladatelja Jana Van der Roosta. Skladatelj je v skladbi poudaril glasbene barve, odtenke in slikovitost zvena. Kot pravi, gre za nadvse abstraktno skladbo, onkraj zgodbe, scenarija ali kakršnega koli programskega navdiha. Izjemna izkušnja je videti in slišati redka glasbila, kot so kontrabasovska flavta, subkontrabasovski saksofon, kontrabasovska trobenta in oktobas, največje godalo, ki lahko doseže spodnje meje slišnosti.