Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
504 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
O stoletnici Vide Matić, ki vsak dan hodi na telovadbo za upokojence v četrtni skupnosti Dravlje, ste prav gotovo že brali, saj je na svoj stoti rojstni dan v začetku septembra postala prava medijska zvezda. Cirila Štuber jo je obiskala na jutranji telovadbi, ki se je udeleži približno trideset upokojenk in tudi upokojenca iz bližnje okolice. Na fotografiji: Vida Matič, zgoraj slika njene rojstne hiše Foto: C.Š.
21 min 2. 10. 2025
Razvejana Mreža Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje danes povezuje 53 univerz po Sloveniji. Ker v septembru potekajo vpisi v novo študijsko leto, ki se bo začelo oktobra, bomo v oddaji Storž govorili o študijskih programih zgodovine in ustvarjalnega pisanja, o povezovanju univerze z lokalnim okoljem in izkušnjah, ki jih imajo mentorji in slušatelji študijskih programov.
33 min 25. 9. 2025
Življenje Milene Vrenčur je bilo desetletja tesno povezano s šolo. Zdaj upokojena profesorica zgodovine je bila veliko let tudi ravnateljica Srednje šole Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Tudi zdaj, v tretjem življenjskem obdobju, ostaja dejavna v kraju oziroma občini Ivančna Gorica in s številnimi zamislimi in dejavnostmi skrbi za boljše sožitje ljudi različnih generacij.
24 min 18. 9. 2025
V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Mi smo jo dan po hudi nevihti obiskali na njenem domu v Barkovljah.
28 min 11. 9. 2025
Maja Ahačič je nekdanja dolgoletna učiteljica in dolgoletna vodja Podružnične šole Podljubelj. Ob visokem jubileju šole je napisala knjigo Življenje je šola, šola je življenje, v kateri je podrobno predstavila 40 let svojega dela, vključno s povezovanjem šole z lokalno dediščino. Leta 2019 prejela državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Pred petimi leti se je upokojila in našla nove izzive.
32 min 4. 9. 2025
Mnogo je stvari, ki, kakor bomo slišali, zapolnjujejo čas gospe Veri Kovačevič. Že vse življenje je ustvarjalna, v pokoju morda še bolj, zanima jo umetnost, ukvarja se s športom, zdaj je tudi prostovoljka v zavodu Hrastovec. Pravi, da svoje znanje rada podarja naprej, podarja pa tudi optimizem in dobro voljo. Zadnje tedne jo je zaposloval en prav poseben projekt in tudi o tem je gospa Veri Kovačevič pred časom pripovedovala v pogovoru z Lucijo Fatur.
33 min 28. 8. 2025
V prihodnjih minutah bomo tekli po ulicah Tržiča. Seveda ne dobesedno, ampak nas bo tja popeljala gospa Ana Jerman, velika ljubiteljica teka. Nekdanja vzgojiteljica in potem ravnateljica tržiških vrtcev je ljubezen do športa z različnimi dejavnostmi približala že najmlajšim. Gibanju pa ostaja zvesta tudi v pokoju, z leti se ji je doma nabrala bogata zbirka priznanj, medalj in pokalov. Pred spomladanskim Tekom trojk je Ano Jerman v Bistrici pri Tržiču obiskala Lucija Fatur.
25 min 21. 8. 2025
Kakor koli si predstavljate življenje pri osemdesetih, verjetno ne vidite samih sebe v boksarskem ringu. Gospod Karl Vrbnjak pa si ga je postavil kar v stari domači hiši. In letos je dopolnil 80 let. Police, polne pokalov in medalj, so dokaz njegovih aktivnih let, ki jih sicer še vedno živi, le kakšen kilometer manj nabere na tekaških progah; tek je namreč njegova sedanja ljubezen. Tudi Luciji Fatur, ki ga je spomladi obiskala v Dragotincih v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, je Karl Vrbnjak najprej pokazal vsa svoja športna priznanja.
30 min 14. 8. 2025
Berlin, New York, Chicago, Boston, London, Tokio, Sydney. Mesta, ki si jih lahko ogledamo kot turisti, ali pa – s tekaškimi čevlji. Skoznje potekajo maratoni, sanje številnih tekačev, in ko je gospa Marija Brumen ob letu, ko je dopolnila 50 let, pri sebi sprejela odločitev, da bo spet začela aktivneje teči – tek je bil vse življenje njena ljubezen – si seveda ni predstavljala, da bo čez 13 let postala prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih maratonov na svetu. Kot računovodkinja se je delno upokojila in startno mesto je bilo tako pripravljeno. "Tek je lek," se zasmeji. Gospo Marijo Brumen je v Zgornji Koreni v občini Duplek obiskala Lucija Fatur.
25 min 7. 8. 2025
Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. V okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.
25 min 31. 7. 2025