Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper je Upravi RTV, Svetu delavcev in Svetu RTV poslal odziv na nedavno sprejete sklepe z možnimi ukrepi, ki bi med drugim močno prizadeli oba regionalna centra. Spoštovani, z ogorčenjem spremljamo informacije, ki smo jih, še preden so nas z njimi uspeli uradno seznaniti naši nadrejeni, prebrali v drugih medijih in družabnih omrežjih, kar se nam zdi nesprejemljivo. Medtem ko v čestitki Uprave RTV Slovenija ob prvomajskih praznikih beremo, kako se nam »iskreno zahvaljuje za vsakodnevno delo, strokovnost, odgovornost in predanost, s katerimi skupaj uresničujemo poslanstvo javnega medija /…/ in da v času nenehnih sprememb in številnih izzivov ohranjamo tisto, kar nas povezuje: zavezanost javnosti, kakovosti in skupnemu dobremu«, v nasprotju s tem prebiramo sklepe »za zajezitev stroškov poslovanja«, med katerimi je le eden od najbolj skrajnih pošiljanje zaposlenih na čakanje na delo. Sklepe so 25. aprila 2025 podpisali predsednica uprave Natalija Gorščak, člana uprave Nevenka Črnko in Luka Rupnik ter delavski direktor Franci Pavšer. Navedeno razumemo kot nadaljevanje dejavnosti, ki so jih napovedali že sprejeti sklepi o predložitvi izračunov finančnih in kadrovskih učinkov ob, med drugim, ukinitvi informativnega programa drugega programa TVS, Radia Si, regionalnega programa radia in televizije Koper ter regionalnega programa radia in televizije Maribor, ki so bili sprejeti konec leta 2023. Zakaj bi sicer »sezname obveznih vsebin« morali pripravljati le v določenih enotah, med njimi regionalnih centrih? Dogajanje presega organizacijsko vprašanje. V trenutku, ko se odredi pripravo seznama delavcev, ki bi jih s 1. 6. lahko dali na čakanje na delo, gre za eksistencialno vprašanje. Naj ob tem naprej izpostavimo, da stavkovni sporazum s sindikati iz maja 2024 Upravo RTV Slovenija med drugim zavezuje, da delavske predstavnike vključi v pogajanja z ustanoviteljem glede stabilnega in primernega financiranja RTV Slovenija ter da si prizadeva za ohranitev delovnih mest in nadomeščanje zaposlenih, ki se upokojujejo. Hkrati naj bi uprava s sindikati sklenila dogovor o kadrovski in razvojni politiki za prihodnji dve leti. S sklepi, kot je zadnji, uprava krši omenjeni sporazum. Prav zato je najmanj, kar bi pričakovali, dialog z zaposlenimi že v času oblikovanja in priprave ukrepov. Zahtevamo jasne odgovore in vizijo: naj uprava jasno pove, ali s kadrovskim in finančnim izčrpavanjem že udejanja namero po ukinitvi regionalnih centrov oz. programov. Ob imenovanju je predsednica uprave posebej poudarila transparentnost komuniciranja in povezovanje. Tega ne uresničuje. Nedopustno je, da se pripravlja ukrepe na plečih zaposlenih, ki o tem pred sprejemanjem tako pomembnih odločitev niso niti obveščeni. Zgoraj navedeni sklepi so bili sprejeti in podpisani v petek, 25. aprila popoldan, tik pred prvomajskimi prazniki z navodilom, naj bo gradivo pripravljeno do 5. maja. Težko verjamemo, da gre za naključje. Nasprotno, sprašujemo se, ali je to strategija, da se zaposleni ne bi mogli pripraviti in odzvati na sprejete sklepe. Dovolj zgovorna je bila izjava predsednice uprave za naš program, da je »do Ljubljane le ura in 10 minut z avtom«, izrečena marca. Delavski direktor je na izredni seji sveta delavcev dal vedeti, da je reorganizacija potrebna in da je nekje treba začeti. Torej lahko sklepamo, da so načrti že napisani? Zakaj so prav regionalna centra in še nekaj drugih enot tisti, ki so vedno prvi na udaru, ko je treba nekaj prihraniti? RTV center Koper je finančno in kadrovsko podhranjen. To se sistemsko dela že veliko let z nenadomeščanjem upokojevanj, zmanjševanjem denarja za variabilne stroške in drugimi ukrepi. Varčevanje v regionalnih centrih bi tako imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja. Je bil nabor varčevanja pripravljen skrbno? Ali res ni drugih virov, iz katerih bi (učinkoviteje) črpali prihranek? Prepričani smo, da so in zanje pristojni vedo, le interesa za to ni. Na to kaže tudi vznikanje novih projektov, za katere nikakor ne moremo razumeti, da so nujna vsebina. Še bolj je nerazumljivo, da se zanje (dobro) plačuje zunanje izvajalce, medtem ko bi redno zaposlene pošiljali na čakanje na delo. Jasno je, da uprava znova podcenjuje moč regionalnih centrov. Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper s pripravljenimi vsebinami bogatimo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Je kdo upošteval obseg (čezmejnega) prostora, ki ga dosežejo naši mikrofoni? Se kdo zaveda, koliko programskih vsebin pridobijo informativne in druge oddaje prvega, drugega in tretjega programa Radia Slovenija? Samo lani smo za ostale programe pripravili več kot tisoč informativnih prispevkov, pripravljamo tudi vsebine za dnevni program, soustvarjamo oddaje Sotočja, Od setve do žetve, Lokalni junak, Lokalni čas, Nočni obisk, Studio ob 17h in številne druge, oddajo Morje in mi premierno objavljajo na prvem programu. Vsak dan več kot polovico naših prispevkov objavijo tudi na drugih programih. Z zmanjšanjem števila zaposlenih bo tudi teh vsebin manj. Kdo bo zagotavljal enakopravno obveščenost javnosti od zgornjega Posočja preko cele Primorske do Slovencev v Italiji in na Hrvaškem? Kako si uprava predstavlja izvajanje poslanstva javnega medija, ki je nenazadnje zakonsko določeno, v prihodnje? Kako bo RTV iz centra kakovostno in verodostojno zagotavljal obveščanje v našem geografskem, kulturnem in čezmejnem prostoru? Upravičeno dvomimo v dobre namene te uprave. Ukinjati (ali postopno ugašati) RTV center Koper pomeni, da se je pripravljena odpovedati primorskim in zamejskim poslušalcem. Ti ne bodo preklopili na Radio Slovenija, temveč na druge regionalne in lokalne postaje. Če je razlog za sprejete sklepe in morebitne ukrepe to, da RTV Slovenija od ustanovitelja ni prejela predvidenega denarja, nas zanima, zakaj je uprava svetu lani predlagala PPN, ki je ta sredstva predpostavljal? In zakaj je svet PPN potrdil? Ali je uprava storila vse, da bi RTV Slovenija denar dobila? V okviru regionalnega centra je pomembno poudariti tudi vlogo italijanskih programov, ki že desetletja predstavljajo kanal stika in dialoga med jezikovnimi manjšinami ter med državama Italijo in Slovenijo, pri čemer ustvarjajo kakovostne informativne in programske vsebine. Vprašanj in pomislekov imamo še veliko, zato predlagamo srečanje z vodstvom Radia Slovenija in RTV Slovenija. Aktiv ustvarjalcev programa Radia Koper s podporo redakcij programov Radia Capodistria in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS
9 min 5. 5. 2025
Vrača se nov niz oddaj radioLive! Začeli ga bomo s fanti z Obale, ki jih navdihujejo raznolike podzvrsti rocka. Zasedba, ki jo sestavljajo basist Tine Farkaš, kitarist Matej Mittendorfer in bobnar Žan Lenarčič, je na skupno glasbeno pot krenila v upanju, da bodo med igranjem lahko sedeli na kavču. V Studiu Hendrix bodo zagotovo stali, sedeli pa boste vsi v publiki. Priljubljenemu kosu pohištva daje ta zasedba nov pomen, zakaj je temu tako, preverite v živo! Koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, priskrbite si vstopnico. Radijsko oddajo radioLive! lahko sicer spremljate v živo na valu Radia Koper in v video prenosu na FB strani Radia Koper. Kavč prihajajo na Radio Koper v četrtek, 20. marca, ob 19. uri.
1 min 14. 3. 2025
Včeraj je Slovenijo obšla pretresljiva vest, da je v tragični nesreči umrl Marko Doles, ustanovni član in bobnar glasbene skupine Ana Pupedan. S skupino je od leta 1992 posnel pet studijskih albumov ter na več kot tisoč nastopih prepotoval Slovenijo in koncertiral v tujini, večkrat v živo tudi na Radiu Koper. Glasbeni urednik Armando Šturman tako orisuje njegovo življenjsko in glasbeno pot.
2 min 27. 1. 2025
V sredo, 8. januarja, bomo v studiu Hendrix obeležili devetdeseti rojstni dan Elvisa Presleyja. Eden njegovih najbolj gorečih oboževalcev, tudi interpretov, Rok Ferengja, pevec dolgoletno uspešne skupine Rok'n'band, si bo s triom izbranih glasbenikov privoščil nekoliko intimnejši skok v glasbene vode kralja rock'n'rola.
1 min 6. 1. 2025
Slovenščina duhovnika Bojana Ravbarja je pri oseminosemdesetih skoraj pesniško milozvočna, čeprav je skoraj dve desetletji preživel v Italiji. Imel je zavednega očeta, da je še trem kravam v času itaijanske okupacije dal slovenska imena. Strunjanski župnik je nasjtarejši še dejavni mašnik Koprske škofije, z njim pa smo se pogovarjali zlasti o sporočilu božiča. Priporočil nam je, naj ga živimo z ljubeznijo, ki se je spustila med nas.
6 min 23. 12. 2024
Mel Kovic ima šestindvajset let. Je, kot se uradno reče, župnijski vikar v župnijah Postojna in Studeno. Pred pol leta je imel novo mašo v domačem Mirnu – je pa eden od komaj štirih novomašnikov, kolikor jih je slovenska katoliška cerkev dobila letos. Z njim: o božičnem sporočilu, in tudi o razlikah med notranjsko in primorsko dušo.
4 min 23. 12. 2024
O slovenski potici, zlasti božični, smo se pogovarjali z etnologom in umetnostnim zgodovinarjem Janezom Bogatajem, ki je med drugim tudi avtor treh knjig o njej. Vsaj na videz ji je podobna gubana ali gubanca, avtohtona furlansko-italijansko-slovenska božična slaščica. Toda: ali ste vedeli, da poznamo kar 120 vrst potic, v pisnih virih pa jo prvič najdemo že leta 1575? To sta le dve od številnih zanimivosti, ki smo jih slišali.
10 min 25. 12. 2024
Na prireditvi Naš športnik so podelili nagrade najboljšim primorskim športnikom Regionalni RTV center Koper-Capodistria, Primorske novice, Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julijsko krajino - slovenski sporedi, Primorski dnevnik, in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji so že 39. leto zapored pripravili skupni izbor najboljših primorskih športnikov iz matične domovine in Italije. Tradicionalno prireditev Naš športnik je letos gostilo občinsko gledališče Franceta Prešerna v Boljuncu, voditelj je bil Evgen Ban. Na odru je bila tudi komičarka Tjaša Ruzzier, za glasbeno noto je poskrbela skupina Gedore. Na letošnjem skupnem nagrajevanju najboljših primorskih športnikov je v ženski konkurenci slavila judoistka Andreja Leški, pri moških je naslov pripadel jadralcu Toniju Vodišku. Za najboljšo primorsko ekipo so bile izbrane rokometašice ajdovskega Mlinotesta. Prav vsi zmagovalci so bili najboljši tudi lani. Judoistka Andreja Leški je leto začela z bronasto medaljo na evropskem prvenstvu v Zagrebu. 30. julij 2024 bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa saj je Andreja Leški na olimpijskih igrah v Parizu ugnala vse tekmice in v kategoriji do 63 kilogram osvojila zlato medaljo. Toni Vodišek je drugi Primorec in Slovenec z olimpijsko kolajno v jadralnem sporedu, v novi olimpijski disciplini formula kite. V finale je v morju ob Marseillesu prišel kot najboljši v kvalifikacijskih regatah, na koncu je osvojil drugo mesto. V luči nedavnega razkritja, da je Vodišek na igrah nastopal poškodovan, ima srebrno odličje zagotovo poseben lesk. Ženski rokometni klub Mlinotest Ajdovščina je prvič v 69. letni zgodovini osvojil pokal Slovenije, v državnem prvenstvu pa je bil pred njim le serijski prvak, ljubljanski Krim. Ajdovski klub prihodnost gradi na razvoju domačih, primorskih in slovenskih igralk. Ajdovka Nena Černigoj je bila del letošnje slovenske olimpijske reprezentance. Na evropskem prvenstvu so igrale članice Mlinotesta Nuša Fegic, Živa Čopi in Ivona Barukčić, pomočnik selektorja pa je bil ajdovski strokovnjak Jan Žbogar. Posebni priznanji sta na prireditvi dobila tudi paraolimpijca Matteo Parenzan in Dejan Fabčič. Parenzan, ki tekmuje za slovenski tržaški klub Kras je bil na paraolimpijskih igrah zlat v namiznem tenisu, Fabčič pa je z Živo Lavrinc osvojil bronasto medaljo v lokostrelstvu.
1 min 20. 12. 2024
V oddajo radioLive! prihajajo Jet Black Diamonds! Radijski koncert si lahko brezplačno ogledate v živo, obiščite naš Studio Hendrix! Jet Black Diamonds združujejo surovo energijo klasičnega rocka ter mu dodajajo pridih sodobnega zvoka. Znani so po svoji močni odrski prisotnosti, energičnih nastopih in kakovostnem avtorskem glasbenem ustvarjanju. Njihova glasba je polna močnih kitarskih rifov, udarnega ritma in privlačnih melodij, kar ustvarja edinstveno izkušnjo za poslušalce. Z leti so si pridobili zvesto bazo oboževalcev in si utrdili mesto na slovenski glasbeni sceni, kjer so prepoznavni po svojem unikatnem zvoku in strasti do glasbe. Sredi aprila 2024 so izdali album Sladki problemi, ki ga bodo predstavili tudi v največjem studiu Radia Koper. V oddaji radioLive! bo zasedbo Jet Black Diamonds gostil Blaž Maljevac!
1 min 14. 11. 2024
Člani zasedbe Masharik, Maša Bogataj (kitara in vokal), Luka Zemljič (klaviature in spremljevalni vokal), ter Bojan Marinko (bobni), prejemniki zlate piščali za novinca leta, so prvič začeli sodelovati že pred petimi leti, a ujeli veter v jadro, ko so se povezali s producentom Žaretom Pakom in posneli deset skladb za svoj prvenec. Dolgometražni album desetih pesmi z naslovom Otroci cvetja, je po večini plod ustvarjalne domišljije in kitarske virtuoznosti mlade Radovljičanke Maše Bogataj, ki piše izpovedna, čustveno bogata in dovršena besedila ter jih podkrepi z izjemnimi kitarskimi solažami. Bojan in Luka, ki skupaj delata že dlje, pa sta s svojo muzikalnostjo soustvarila glasbo za album. Tako nam trojec Masharik predstavlja povsem nov, svež zvok, ki v sebi nosi pridih mirnejših, analognih časov. Drugo jesensko oddajo odvodi Iztok Novak Easy.
1 min 11. 11. 2024
