Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
238 epizod
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
4. september je spominski dan mesta Maribor posvečen dogodku leta 1859, ko je škof Anton Martin Slomšek končal projekt prestavitve škofijskega sedeža iz Šent Andraža v Labotski dolini na Koroškem v Maribor. Spomnili smo na to dejanje in pa na dejstvo, da sta dva velika rojaka rojstnega letnika 1800 nekaj časa skupaj gulila šolske klopi.
28 min 4. 9. 2025
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik dr. Ivan Žolger (1867-1925) iz Slovenske Bistrice. Pred prvo svetovno vpojno se je razvil v enega vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto. Za nas še pomembnejše pa je njegovo širši javnosti skoraj povsem neznano in v učbenikih zgodovine spregledano prizadevaje v času mirovne konference v Parizu leta 1919. Takrat je Rim po posredovanju Dunaja zahteval plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. Kakšna je bila vloga dr. Ivana Žolgerja in zakaj je v tistem času zelo pomemben kasnejši zunanji minister Republike Francije André Tardieu (1876 -1945)? O tem smo se pogovarjal z zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom, predstojnikom oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru in znanstvenim svetnikom ZRC SAZU Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Foto: prof. dr. Andrej Rahten, avtor: S.K.
40 min 27. 8. 2025
29-letni pianist Nejc Kamplet je v začetku meseca osvojil drugo mesto na 70. pianističnem tekmovanju Maria Canals v Barceloni. Na tekmovanje se je uvrstil kot eden izmed 300-ih pianistov iz vsega sveta, nagrada pa je še ena v vrsti za glasbenika, ki prihaja iz znane mariborske glasbene družine in nadaljuje študij v tujini. Nagrada občinstva na omenjenem tekmovanju prinaša tudi snemanje samostojne zgoščenke v Španiji; to pomeni zanj nov izziv, čeprav prisega na koncertiranje pred občinstvom in mu je posebej v zadovoljstvo povezanost z njim na neki višji ravni. Razpet med Mariborom in Dunajem potuje med prizorišči in nastopi, eden izmed njih bo doma, poleti na festivalu Arsana na Ptuju. Še prej pa ga v začetku junija čaka nastop v nemškem Meiningenu, kjer ga bo poslušala pravnukinja Richarda Wagnerja in prapravnukinja Franza Liszta, o čemer boste podrobnosti slišali v pogovoru. Izven njega je glasbenik novinarki povedal, da je našel novo sprostitev v jadralnem letalstvu; tudi pogovor v mariborskem Mestnem parku je bil sproščen in navdihujoč, občinstvo pa je vabljeno k poslušanju. (fotografijo v dvorani Palau de la Musica v Barceloni je posnel Oliver Adell)
28 min 11. 4. 2025
Avgust Demšar je občinsko priznanje prejel za trilogijo Vodnjaki. Dve tretjini celote sta vzorčno prevedeni v nemščino in angleščino, zadnji roman Estonia pa so pravkar predstavili na največjem evropskem sejmu za odkup pravic za snemanje serij. Prvi prevod je bil prevod romana Hotel Abbazia v arabščino, doslej pa sta v ukrajinščini izšla prevoda romanov Cerkev in Tajkun, Estonia bo izšla kmalu, založba pa se tudi pripravlja na preboj na ruski trg. Avtorji fiktivne književnosti, tudi Avgust Demšar, imajo vso pravico, prirediti resničnost ali pa vsaj ne biti zelo natančni. To pa lahko pri dlakocepskih bralcih ali t. i. bralcih-domačinih izzove različne odzive. Podrobneje v pogovoru s prejemnikom Glazerjeve listine, kot tudi o tem, kako po mestu lovi drobce avtentičnosti in o Mariboru kot kraju literarnega dogajanja.
31 min 27. 3. 2025
Oksana Pečeny je koncertna mojstrica orkestra Opere in baleta SNG Maribor. Vrhunska glasbenica je ponos operno-baletne hiše in mesta; pravi, da trdo vadi vsak dan, kot vrhunska športnica. Pomembno vlogo v njeni karieri so odigrali mentorji, najprej starša, tudi sama glasbenika, potem pa profesorji v različnih fazah in krajih izobraževanja, včasih tudi z neizprosnimi zahtevami, tudi kot je vadba 12 ur na dan. Pridobila je znanje solistične in orkestrske glasbenice, s strahom pred tremo pa je opravila, hvaležna občinstvu, za katerega ve, da na koncert ne pride iskat napak, temveč uživati v glasbi. Pogovor začne z zanimivo športno prispodobo, zato smo ga končali s še eno. Vprašanje je bilo, ali se vrhunski umetniki zaradi medijske pozornosti, ki jo namenjamo vrhunskim športnikom, kdaj počutijo prikrajšani zanjo. Odgovor je v posnetku. (foto: BoBo)
25 min 21. 3. 2025
Na predvečer rojstnega dne pesnika Janka Glazerja bodo podelili nagrade mariborske občine za ustvarjalne dosežke na področju kulture. Slovesnost v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča bo ob 20-ih, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo pa bo dobila akademska slikarka Anka Krašna. Glazerjevo listino za vrhunske dosežke v zadnjih dveh letih prejmejo violinistka Oksana Pečeny, pisatelj Avgust Demšar in igralec Jurij Drevenšek. Z vsemi smo se pogovarjali in z vami vsemi bomo v prihodnjih dneh delili njihove pripovedi, a danes dajemo prednost Anki Krašna, nagrajenki za življenjsko delo. Kot pove naslov, umetnica dela iz duše in pojasni:"Kadar delam, ne razmišljam o slogu, o tem, kako bo delo sprejeto, kje se bo pokazalo. Ko se v meni naberejo osebna čustva ali žalost, jeza in gnev zaradi politične ali socialne situacije, in ko to preseže neko mero, gre ven, na platno, na papir. Zdi se mi, da je to tudi neke vrste psihoterapija." (Foto: Anka Krašna v Galeriji mesta Ptuj, kjer se je pred petimi leti ob svoji 70-letnici predstavila z veliko retrospektivno razstavo.)
27 min 20. 3. 2025
Ob začetku 40. mednarodne zimske plesne šole v Mariboru smo se pogovarjali s plesalko in koreografinjo Minko Veselič Kološa, ki je pustila močne sledi v razvoju sodobnega plesa v Mariboru in širše. ZImsko plesno šolo pripravlja republiški Javni sklad za kulturne dejavnosti, tudi zato jjo je neprijetno presenetila odločitev sklada, da po njeni upokojitvi ukine delovno mesto regijske strokovne koordinatorice za ples. Tradicija sodobnega plesa v Mariboru je rasla dolgo in predvsem zaradi velike požrtvovalnosti plesalcev in pedagogov, ki so vzgojili generacije. Mnogi plesalci in plesalke so morali in še morajo iskati profesionalne priložnosti v tujini. Tudi pot Minke Veselič Kološa ni bila lahka in danes dvomi, da bi se ponovno odločila zanjo. In vendar se optimizmu ne odreče. (foto: Saša Huzjak)
41 min 20. 2. 2025
Pred dobrim poldrugim desetletjem so slovenski pridelovalci jabolka izvažali. Danes z njimi nismo več samooskrbni. Kaj se dogaja z nekoč paradno dejavnostjo, kako živi danes in kaj ponuja potrošnikom? O tem smo govorili s prof. dr. Stanislavom Tojnkom s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, posavskim sadjarjem Antonom Koršičem in Biserko Donik Purgaj - vodjo Sadjarskega centra Maribor v Gačniku.
44 min 21. 1. 2025
»Božji nam je rojen sin« je naslov posebne praznične oddaje Poglobljeno na sveti večer. Govorili smo o božiču kot družinskem prazniku njega dni in danes. Oddaja je nastala v najstarejšem slovenskem domu upokojencev – Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah, in to v sodelovanju s podobnim domom iz Slovenske Bistrice. Vsak dom zase – v Sloveniji je tovrstnih zavodov nekaj čez 110 – je ena velika družina, kjer se ob prazničnih večerih, kot je nocojšnji, ustvarjajo in rojevajo mnoge tople, lepe zgodbe sočutnih bližin. Posebna gosta oddaje sta bila katoliški duhovnik, župnik iz Frankolovega in tudi pisatelj Branko Cestnik, in vojna begunka iz ukrajinskega Harkova Olga Butenko.
76 min 24. 12. 2024
Gost večerne oddaje Poglobljeno bo direktor Zavoda PIP Bojan Golčar, sicer tudi fotograf, ki o sebi pravi, da ni popotnik v vsakdanjem pomenu besede in da se rad odpravi predvsem v države in kraje, kjer še ni bil in kjer bi lahko bilo fajn. Letos poleti je tako obiskal dve manjši državi pod mogočnim Kavkazom: Armenijo in Gruzijo.
53 min 17. 12. 2024