Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
493 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Eden izmed najpristnejših spomenikov druge svetovne vojne pri nas je ilegalna partizanska tiskarna pod Vojskarsko planoto. Tam so v zadnjih mesecih vojne tiskali Partizanski dnevnik, ki je bil edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v takratni okupirani Evropi in predhodnik današnjega Primorskega dnevnika. Pomen Tiskarne Slovenija, kot je bilo uradno ime tega obrata, pa ni bilo le informiranje o poteku vojne in krepitev odporniškega gibanja, temveč predvsem ohranjanje slovenske besede. Več strani dnevnika je bilo namreč namenjenih kulturnim vsebinam. Kaj lahko tam vidimo danes, smo izvedeli v eni od aprilskih oddaj Nedeljska reportaža.
26 min 27. 7. 2025
Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo zaradi geopolitičnih razmer prisiljeno v vse bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletjih pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najzanimivejše zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih bomo Novo Gorico odkrivali ob pomoči raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio – urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Gre za ponovitev oddaje Nedeljska reportaža, ki jo je pripravila Alja Zore.
28 min 20. 7. 2025
Delitev Slovenije na podeželsko in mestno je sicer nepopularna, nekoliko izključujoča, a vendar še kako živa. Praviloma je podeželska Slovenija manj prisotna v medijih, ima svoje, nekoliko skrivnostne rituale in stereotipno velja, da je bolj naklonjena tradicionalnim vrednotam. Čeprav bi pričakovali nasprotno, se prepad med obema skupnostnma še poglablja. Eden izmed največjih izzivov podeželja je, kako na zemlji obdržati mladino. Bleščava mesta je mamljiva, zato smo v preteklih desetletjih opazovali boleč proces staranja podeželja, kar pa se, kot kažejo podatki, kljub vsemu nekoliko umirja. Vse več mladih razume življenje na podeželju, kmetovanje in stik z zemljo kot primerjalno prednost. Enkrat letno se podeželska mladina dobi na veliki in tradicionalni prireditvi, ki se imenuje »Državne kmečke igre!« Obiskal jih je Marko Radmilovič.
25 min 13. 7. 2025
Opaziš, da se v potočku med travo nekaj premika. Slabih deset centimetrov velikega raka mirno uloviš, si ga temeljito ogledaš, potipaš njegov oklep in škarje ter ugotoviš, da gre najverjetneje za koščaka - vrsto, ki je iz slovenskih voda domala izginila. V osrčje transilvanske kotline se je več kot sto nadobudnih študentk in študentov biologije, sorodnih naravoslovnih ved, tudi zgolj ljubiteljev narave odpravilo po tisto, česar jim študijske klopi ne morejo dati: spoznavati floro in favno tujih dežel; v mrežo uloviti metulja, prijeti žabo, izostriti ušesa za nova ptičja oglašanja, spoznavati življenje romunskih rek. Študentski raziskovalni tabor Ekosistemi Balkana v izvedbi Društva študentov biologije poteka že od leta 1998, tokrat jih je pot prvič vodila v Romunijo. V gozdnato deželo se je podala tudi Klara Jurečič.
28 min 6. 7. 2025
Poletna planinska sezona je v polnem teku, zato so slovenske planinske poti precej obremenjene z obiskom. Pomembno je, da se na vsako planinsko turo dobro pripravimo, naj bo to, ko se odpravljamo v sredogorje ali v visokogorje. Ustrezna priprava vključuje tudi zbiranje informacij o planinski poti, na katero se odpravljamo. Planinska zveza Slovenije je predstavila brezplačno aplikacijo maPZS, ki bo planinkam in planincem z informacijami, ki jih nudi, olajšala pot proti izbranemu cilju. V Nedeljski reportaži je uporabo s sogovornikom predstavil avtor oddaje Aleš Ogrin.
25 min 26. 6. 2025
Prvi prekmurski festival rokodelstva Hiperprodukcija stvari, ki je v svojo plenilsko logiko omrežila ves planet, ima rešitev. Ta je sicer še v povojih, a zdi se, da se lahko človeštvo, kot že tolikokrat, iz zagat hiperprodukcije reši s pozabljenimi tehnikami preteklosti. Še dolgo po industrijski revoluciji, ki nam je prinesla krasni novi svet, so na slovenskem podeželju uspevali rokodelci, ki so ali zase ali za bližnjo okolico, marsikateri pa tudi za širši trg, izdelovali izdelke iz naravnih materialov le z naporom svojih rok; vodila jih je neizbrisna tradicija prejšnjih rodov. Rokodelstvo je v obdobju očaranosti z industrijo in plastiko skoraj popolnoma izumrlo, a nekaj tradicionalnih rokodelcev in na novo prebujena zavest tudi v urbanih okoljih sta rokodelstvo rešila. V Sloveniji je dobro organizirano in v oddaji Nedeljska reportaža je Marko Radmilovič obiskal rokodelsko srečanje, ki je bilo prvič organizirano v rokodelsko tradicionalni pokrajini, v Prekmurju.
23 min 22. 6. 2025
Izdelovanje bičev, ali po domače škarabacarstvo, je ena tistih obrti, ki jim grozi, da bodo utonile v pozabo. Biče so s struženjem iz enega kosa lesa izdelovali suhorobarji na ribniškem, velikolaškem in cerkniškem območju. Največji mojstri pletenih bičev so bili v Opatjem selu in v Brestovici na Krasu. Začetki bičarstva v Opatjem selu segajo v drugo polovico 19. stoletja, ko je ta obrt prišla iz Furlanije. Največji razcvet je doseglo v letih pred prvo svetovno vojno, ko je bilo v vasi kar osem delavnic, ki so zaposlovale približno 50 delavcev. Opajci so v enem letu izdelali tudi do 100.000 bičev, ki so jih prodajali po vsej takratni Avstro-Ogrski. Po drugi svetovni vojni pa je začela ta obrt nezadržno propadati, saj so vprežno živino zamenjali stroji. To zanimivo obrt izdelovanja bičev bomo spoznali v današnji oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
26 min 15. 6. 2025
Prvo razglednico so poslali v drugi polovici devetnajstega stoletja. Danes polnijo predvsem zbirateljske albume in muzejske zbirke, čeprav so še vedno zveste in tihe opazovalke s stojnic turistično najbolj obiskanih mest. Vedno manj jih odpošljemo. Z njimi vse redkeje pošljemo pozdrave najbližjim, a vendar so tretji najbolj priljubljeni zbirateljski predmet na svetu. O teh majhnih, a zgovornih pričevalcih zgodovine pripoveduje Nedeljska reportaža Sare Zmrzlak.
27 min 8. 6. 2025
Kulturna dediščina in čebelarstvo sta v Sloveniji tesno povezana. Čebelarstvo ni omejeno samo na čebelje pridelke, sega tudi na področje literature, jezika, umetnosti, krajinske arhitekture. Preplet vsega naštetega je podlaga za razvoj apiturizma. Tega področja se celovito in inovativno loteva Hiša kranjske čebele v Višnji Gori, ki spada k Javnemu zavodu za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica. Krožna pešpot Prijetno domače vključuje 12 točk in je dolga okoli 100 kilometrov, to pa je prevelik zalogaj za eno nedeljsko popoldne. Zato bomo po Hiši kranjske čebele pot nadaljevali do Čebelnjaka zgodb na Jurčičevi domačiji na Muljavi.
31 min 1. 6. 2025
V časih, ko se pozornost sodobnega človeka usmerja v duševno zdravje, posamezniki in tudi zdravstveni sistemi odkrivajo vedno nove poti k dobremu počutju. Ob priznanih metodah, žal prepogosto tudi farmakoloških, obstaja več alternativnih načinov, kako življenje v pobesneli vsakdanjosti spraviti v ravnovesje. Ena izmed metod, pri nas še sorazmerno neznana, je terapija z živalmi. Od pradavnine živali pomagajo človeku najti notranji mir, v Jarenini pa obstaja kmetija, kjer se zadev lotevajo nekoliko drugače. Obiskal jo je Marko Radmilovič in reportažni zapis naslovil Čohati osle.
26 min 25. 5. 2025