Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
489 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
Ste se kdaj vprašali, katere skrivnosti hranijo stene na Kersnikovi 4? Ali kakšne zgodbe pripovedujejo javna stranišča na Tromostovju? Ste se kdaj sprehodili po Ljubljani in odkrivali skrito zgodovino mesta in ljudi, o katerih ne piše v turističnih vodnikih? V tokratni Nedeljski reportaži bomo razgrnili nevidni zemljevid Ljubljane, odpravili se bomo na alternativno turistično turo, v kateri bomo spoznali zgodovino LGBT skupnosti. Po nepoznani Ljubljani nas bo z zgodbami popeljala pisateljica in aktivistka Suzana Tratnik. Nedeljsko reportažo je posnel Miha Žorž.
26 min 19. 4. 2026
Aktivnosti in terapije s pomočjo živali, beremo z nasmehom, učenje s pomočjo živali, odprava strahu pred psi – to je le nekaj programov, ki jih izvaja Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha. Darja Pograjc je z mikrofonom nekaj dni spremljala njihovo delo in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.
29 min 10. 4. 2026
Digitalna čudesa iz prve polovice enaindvajsetega stoletja vse bolj stopajo v naša življenja. Mnogi, tudi razumni glasovi, nas pred tem svarijo, večina planeta pa veselo brska, se informira, manipulira ali zlorablja možnosti, ki nam jih nudi umetna inteligenca. Včasih ti elektronski možgani posežejo tudi na področja, kjer na prvi pogled nimajo kaj iskati. Tako tudi na področje kulinarike, kjer so se informacije, pridobljene na spletu, uporabljale sicer že prej, s pomočjo klepetalnikov pa se umetnost kuhanja in peke dviguje še na višjo raven. Ampak sliši pa se vseeno nekoliko hecno, če se kdo odpravi na delavnico Velikonočne peke z umetno inteligenco. Tja se je za oddajo Nedeljska reportaža odpravil Marko Radmilovič.
22 min 5. 4. 2026
Urbane zelene površine postajajo vse bolj pomembne, še zlasti ko gre za takoimenovane mestne gozdove. Eden takih zelo uspešnih projektov je celjski mestni gozd. To je največji javni zeleni prostor v Celju. Ponuja več kot 14 kilometrov gozdnih poti, razgledne točke, učne in rekreativne poti, otroška igrišča, fitnes v naravi in največjo hišo na drevesu v Sloveniji.
25 min 26. 3. 2026
Ste se kdaj vprašali, kako potekajo delo v profesionalni kuhinji restavracije z Michelinovo zvezdico? Tina Lamovšek se je za potrebe oddaje Nedeljska reportaža odpravila v Grič v Šenjošt nad Horjulom, kjer je s chefom Lukom Koširjem in njegovo ekipo spoznavala, kaj vse je potrebno, da ima gost pred sabo umetniški krožnik. Foto: Radio Prvi
32 min 22. 3. 2026
Slovenijo lahko spoznamo na različne načine – z branjem knjig, obiskom zgodovinskih krajev ali ogledom muzejev. V Šenčurju pa so zgodovino predstavili nekoliko drugače. V muzeju Slovenija v malem so ključni trenutki slovenske preteklosti ujeti v miniaturnem svetu maket oziroma dioram. Predstavljamo jih v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
24 min 13. 3. 2026
Čeprav 8.marec ni več praznik, kot je bil nekoč, ne gre, da bi ga pozabili, ali - bog ne daj -zavrgli. Boj žensk za emancipacijo je še kako živ, v nekaterih delih sveta uspešen, spet drugje še čisto na začetku. Z zadnjimi razkritji, kaj vse počno globalne elite, ki trgujejo z belim blagom kot antični sužnjelastniki, se dosežki boja za emancipacijo žensk v zahodni civilizaciji ponovno preizprašujejo. In z retradicionalizacijo, ki smo ji prav tako priča v nekaterih najbolj liberalnih demokracijah, je poskus status ženske vrniti na pozicije izpred sto in več let še kako živ. Zaradi tega in še česa je prav, da praznujemo 8.marec, ki ga obeležuje tudi oddaja Nedeljska reportaža. Oddajo je pripravil Marko Radmilovič
22 min 8. 3. 2026
Na Ljubljanskem gradu se te mesece odvija zadnje dejanje več desetletij trajajočih arheoloških raziskav grajskega griča. Izkopavanja, ki pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana in Arheološkega raziskovalnega konzorcija potekajo od lanskega decembra, se osredotočajo na območje bastije in nekdanjega vhodnega stolpa. Gre za izjemno pomembno fazo, saj strokovnjaki z uporabo sodobne tehnologije preiskujejo zadnji še neraziskani del gradu, kar bo omogočilo celovit vpogled v njegovo preteklost od prazgodovine in rimskega obdobja pa vse do srednjeveške trdnjave. Za Nedeljsko reportažo je izkopavanja obiskal Miha Žorž.
21 min 26. 2. 2026
Mesec februar, pa tudi marec – ne pozabimo na gregorjevo – sta poznana kot meseca ljubezni. Ravno zato želijo v okviru LUV festa v Turizmu Ljubljana pokazati našo prestolnico kot kraj, kjer se srečujejo in dogajajo različne ljubezenske zgodbe in občutki. Tina Lamovšek se je za Nedeljsko reportažo s turističnima vodnikoma odpravila na sprehod po našem glavnem mestu in odkrila, da najdemo številne primere ljubezni: do sočloveka, arhitekture, umetnosti, kulture in jezika. Vabljeni k poslušanju! Foto: Prvi program Radia Slovenija
23 min 22. 2. 2026
Škoromátija je pustna šega na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem podolju v vaseh: Gradišče, Ritomeče, Obrov, Javorje, Male Loče, Hrušica, Podgrad, Podbeže in Račice. Škoromati veljajo danes za prve in najstarejše omenjene maske na Slovenskem. In čeprav so Brkini (hribovita pokrajina med Krasom, Istro in Kvarnerjem) od mesta prve omembe škoromata oddaljeni približno sto kilometrov, so škoromati v Brkinih najmanj 700 let v istem prostoru ohranili tako ime mask kot tudi sam obred pustovanja
24 min 15. 2. 2026