Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
493 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
V oddaji Nedeljska reportaža se bomo tokrat posvetili Etnološki zbirki družine Šribar. Ta hrani predmete iz ljudske dediščine, ki so jih na Krškem polju, Krškem gričevju ter v Posavju uporabljali ljudje, ki so tam živeli v 18., 19. in 20. stoletju. Zbirko hranijo v spomeniško zaščiteni domačiji, ki jo je obiskal Aleš Ogrin.
26 min 16. 2. 2025
Menda je prva mehanična stolpna ura na utež omenjena v 14. stoletju v Dantejevi Božanskim komediji … Njen izumitelj ni znan. Znano pa je, da je v Sloveniji pred sedmimi desetletji stekla prva serijska proizvodnja stenskih ur in to v Lipnici pri Kropi. Tistih, ki danes znajo z urami, ni več prav veliko. O urah, času in urarju bomo govorili v tokratni Nedeljski reportaži, ki sta jo pripravila Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar.
18 min 9. 2. 2025
2. februarja obeležujejo praznik, ki ga od 7. stoletja, ko so ga praznovali prvič, imenujemo svečnica. To je po krščanskem izročilu praznik Jezusovega darovanja v templju, ki se obhaja štirideset dni po njegovem rojstvu, kolikor naj bi trajalo tudi očiščevanje porodnice – prvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščenje. Praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po cerkvah blagoslavljajo sveče za potrebe cerkve in sveče, ki jih k blagoslovu prinašajo verniki, da jih prižigajo ob hudi uri, umirajočem in podobno. S svečnico se konča božični čas, pospravijo se jaslice in nehajo peti božične pesmi, so o prazniku zapisali v Slovenskem etnografskem muzeju. Ker je ime praznika povezano s svečami, bomo v današnji oddaji Nedeljska reportaža nekaj več pozornosti namenili prav svečam, od izdelave do uporabe. Avtor oddaje je Milan Trobič.
25 min 2. 2. 2025
Najbolj razširjena domača obrt v Sloveniji je klekljanje čipk. V več kot 260 krajih delujejo različne skupine in društva, zato ni čudno, da je klekljanje čipk na Slovenskem od leta 2018 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V Sloveniji delujejo tri čipkarske šole, in sicer v Žireh, Železnikih in Idriji. In ker je prav zadnja zibelka klekljanja čipke, ni presenetljivo, da je čipkarska šola v Idriji najstarejša ustanova na svetu, ki nepretrgoma skrbi za prenos znanja in veščin klekljanja na mlajše rodove. Kako poteka pouk klekljanja na osnovni šoli, izvemo v oddaji Nedeljska reportaža.
32 min 26. 1. 2025
Novoletne zaobljube, ki se zdijo trivialna opomba v zabavnem tisku, imajo resnici na ljubo za seboj pisano zgodovino. Ob tem pa sta zaobljubljanje in predvsem lomljenje teh zaobljub postali globalen fenomen. Kaj vse se skriva za novoletnimi zaobljubami in kakšen je njihov rok trajanja, pripoveduje Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
25 min 12. 1. 2025
V Nedeljski reportaži se odpravljamo v Južne bohinjske gore. Tam na Planini za Liscem in pod Črno prstjo na 1346 metrih nadmorske višine stoji Orožnova koča. Koča ima za slovensko planinsko zgodovino poseben pomen, saj je bila to prva slovenska koča. Ob odprtju so leta 1894 v Bohinjski Bistrici izobesili napis, na katerem so zapisali: »Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska«. Danes na mestu prve koče sicer stoji njena kopija. Pred novim letom je oskrbnik Orožnove koče na Planini za Liscem Franci Beguš tam sprejel avtorja Nedeljske reportaže Aleša Ogrina.
37 min 5. 1. 2025
December je čas, ko se domovi, mesta in parki odenejo v čarobno osvetlitev, ki jo pričarajo številne lučke. V oddaji Nedeljska reportaža smo se sprehodili skozi Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju.
24 min 24. 12. 2024
Kako se v adventnem času izogniti kiču, pritisku potrošništva in diktaturi vljudnostnega druženja, hkrati pa kljub temu obdržati božičnega duha? Prvi recept je pobeg v gozd, drugi pa v pravljice. Če ju združimo, dobimo pravljični gozd. Ki ga na srečo Slovenci premoremo, domuje pa v Krčevini pri Vurberku. Gre za prostor, ki bi ga terminološko uvrstili med tematske parke, s to razliko, da si ga je umislila, zanj skrbi ter tudi vodi obiskovalce po njem ena sama družina. Natančneje rečeno; trije člani družine Mohorko. Gozd je v večeru štajerskega decembra obiskal Marko Radmilovič.
25 min 22. 12. 2024
Skoraj vsi poznamo velika umetniška dela največjih slovenskih avtoric in avtorjev, ki so razstavljena v slovenskih javnih galerijah, le malokdo pa si tudi lasti kaj podobnega. Ivana Kobilca, Ivan Grohar, Marij Pregelj, Zdenko Kalin, Lojze Dolinar, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Rihard Jakopič. To je le nekaj umetniških imen, ki pri nas dosegajo najvišje cene in so prava redkost, sploh v zasebnih zbirkah. A kar 38 del teh avtorjev je bilo na voljo na nedavni dražbi umetnin, ki so jo v Grand Hotelu Plaza v Ljubljani pripravili v organizaciji galerije in dražbene hiše Sloart. Za Nedeljsko reportažo je dražbo obiskal Miha Žorž.
23 min 15. 12. 2024
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in preostalo imovino pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so potem ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli lani novembra. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Polege tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo spoznali tudi v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
23 min 8. 12. 2024