Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
268 epizod
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
V prvi oddaji 22. sezone se bomo odpravili v eno izmed zgodovinskih mest Slovenije – Idrijo. In čeprav je to mesto najbolj znano po Unescovi dediščini, pa tokrat ne bomo govorili o klekljanju ali rudarjenju. Odpravili se bomo namreč v skrivno in težko dostopno mesto pod robom 1.000 metrov visoke Vójskarske planote nad dolino Kanomljice, tam namreč stoji Partizanska tiskarna Slovenija. Tiskarna je postala pomembna tudi v svetovnem merilu, saj so med septembrom 1944 in koncem vojne v njej tiskali Partizanski dnevnik – edini dnevni tiskani časopis odporniškega gibanja v Evropi. Koliko izvodov so natisnili v slabem letu delovanja in kako deluje tiskarna, pa je zanimalo Lano Furlan.
13 min 7. 9. 2025
Tri ključne točke bodo – poleg vzdušja na železniški postaji Sevnica – v tokratnih naPOTkih: več kot 20 m2 velika maketa modularne železnice, ki ji v Sloveniji lahko konkurira le tista na Jesenicah; muzej, v katerem ima osrednje mesto stari leseni čevelj in, kot opomnik zgodovine, parna lokomotiva, ki so jo železniški zanesenjaki v Sevnico pripeljali sami.
12 min 28. 8. 2025
V Napotkih se znova odpravljamo ob Bohinjsko železniško progo, ob kateri stoji tudi železniška postaja Bohinjska Bistrica. Nahaja se v neposredni bližini Bohinjskega predora, ki povezuje Gorenjsko in Primorsko. Postaja je kraju skupaj z železnico, omogočila gospodarski in turistični razvoj. Železniško postajo Bohinjska Bistrica je obiskal Aleš Ogrin.
12 min 22. 8. 2025
Tokrat nas je pot odpeljala na Štajersko, točneje na Železniško postajo Celje. A če smo se v preteklih oddajah osredotočili predvsem na glavne stavbe postaj in raziskovali njihovo zgodovino, bomo tokrat zavili drugam. Kolegico Tadejo Bizilj je njen sogovornik najprej odpeljal do kretniške stolpne postavljalnice, ki je v času Južne železnice sodila med najsodobnejše tistega časa ter do vodne postaje, kjer so črpali vodo za potrebe parnih lokomotiv. Kaj vse lahko tam še danes vidimo in doživimo in kakšen pomen imata stavbi danes med drugim slišite v tokratni oddaji naPOTki.
13 min 17. 8. 2025
Z naPOTki smo tokrat obiskali severovzhod države, majhen kraj Osluševci v občini Ormož, kamor je železnica prišla že leta 1860, prvo postajo pa so tam zgradili pred skoraj 100 leti. Pred časom, ko jo je nekaj metrov stran nadomestilo moderno samozadostno postajališče, je stari stavbi grozilo rušenje. Toda po zaslugi ljubiteljev zgodovine železnice, je tam nastal učni center dediščine in ličen muzej, ki se lahko med drugim pohvali tudi s predmeti iz 19. stoletja. Foto: Zdravko Munda
12 min 5. 8. 2025
Če se v napovedi nove epizode NaPOTkov malo pozabavamo s krajevnimi imeni in poimenovanji iz preteklosti, potem vam lahko povemo, da bomo v naslednjih minutah obiskali železniško postajo, za gradnjo katere so sredi 19. stoletja izbrali lokacijo v izteku tedanje Blatne vasi in Dolgih njiv nad Kravjo dolino. Zadrega bo izginila, če pojasnimo, da gre za območje med današnjo Dunajsko cesto in Metelkovo, ter da do postaje iz središča mesta vodita Kolodvorska ulica in Miklošičeva cesta. Gradnja dvonadstropnega poslopja železniške postaje Ljubljana se je začela leta 1847, dokončali so jo aprila 1848, leto dni pred prihodom prvega vlaka v Ljubljano. Danes je najpomembnejše železniško vozlišče na državni ravni, preko katerega potekata Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor. Vsak dan postajo prevozi od 450 do 500 vlakov. Kako je ljubljanski glavni kolodvor nastal, zakaj je za 100 let ostal brez lesena stolpiča z uro, na katerega slavnega pisatelja spominjajo v bron uliti kostanji in kakšna bo prihodnost postaje, ki se spreminja v potniški center?
14 min 3. 8. 2025
Danes se z vlakom odpravimo do ene naših najbolj znanih turističnih destinacij. Bled ima dve železniški postaji: postajo Lesce Bled, ki je od središča Bleda oddaljena 4 kilometre, in postajo Bled Jezero, kamor se je odpravila Darja Pograjc. Slednja je od Blejskega jezera oz. kopalnih vod v Veliki Zaki oddaljena zgolj kilometer oz. 15 minut hoje. Nič čudnega torej, da je tam srečala tako domače kot tuje turiste, ki so za obisk tega bisera raje kot avtomobil izbrali vlak.
13 min 25. 7. 2025
Železniška postaja Nova Gorica je bila letos v sklopu Evropske prestolnice kulture temeljito prenovljena. Pred obnovo je bila označena kot nevarna zaradi številnih prehodov čez tire, zdaj ima prvič podhod. Nekoč pomembna postaja med Prago in Trstom je danes tudi kulisa vsem, ki se fotografirajo z eno nogo v Sloveniji, drugo v Italiji. To pa nam oriše tudi že skoraj natančno lokacijo, kje se nahaja. Obiskala jo je Ana Skrt, sogovorniki: Matjaž Marušič, soavtor razstave o bohinjski progi; prof. Boštjan Vuga, arhitekt biroja Sadar-Vuga; Erik Mravlja, strojevodja in inštruktor strojevodij
12 min 20. 7. 2025
V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.
13 min 13. 7. 2025
Železniška postaja Podbrdo se nahaja na južni strani Bohinjskega predora, ki med drugim povezuje Bohinj in Podbrdo in je ob svojem odprtju meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov krajši, saj so mu nemški vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal. Z izgradnjo železniške proge in predora je Podbrdo začelo dobivati podobo mesta, ki je bilo v času svetovnih vojn tudi strateškega pomena. Po bogati zgodovini železniške postaje in samega predora nas v tokratnih napotkih popelje gospod Cveto Zgaga, lokalni turistični vodnik in ustanovni član Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina.
11 min 3. 7. 2025