Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
243 epizod
Nastavimo navigacijo na (ne)znane koordinate in se z napotki opremimo za pot po Sloveniji.
V Sloveniji se s čebelarstvom ukvarja okoli 11.000 ljudi. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, imamo Slovensko čebelarsko akademijo, na slovensko pobudo je 20. maj postal svetovni dan čebel. Čebelarstvo v Sloveniji kot način življenja je od decembra 2022 vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kako se nesnovna kulturna dediščina materializira in kako večstoletna tradicija čebelarstva navdihuje sodobnost, je v tokratni epizodi Napotkov preveril Bojan Leskovec. Odpravil se je v dva slovenska kraja, ki sta tesno povezana s čebelami, v Radovljico in Višnjo goro.
18 min 15. 3. 2025
V Sloveniji je 13 pragozdov, 6 od teh jih je na Kočevskem, med njimi pa zagotovo najbolj izstopa Pragozd Krokar. Ta veličastni ostanek starodavnih bukovih gozdov je eden redkih kotičkov, kjer človeška roka nikoli ni pustila svojega odtisa. Njegova neokrnjena lepota, ekološka pestrost in pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti so mu prinesli prestižen status Unescove naravne dediščine. Na obrobje tega pragozda se je po Pragozdni poti Krokar podal Aleš Ogrin.
17 min 7. 3. 2025
Na pustno nedeljo bi bil skoraj greh, če bi se odpravili kamorkoli drugam, kot v zibelko slovenskega pustovanja, na Ptuj. Kurenti že od nekdaj zbujajo veliko pozornosti – mitski lik, ki s svojo značilno opravo prinaša srečo in zadovoljstvo. Kdo je kurent ali korant, se v tej epizodi oddaje naPOTki sprašuje Nika Vrabec, ki je odgovore poiskala pri predsedniku Zveze društev kurentov Alešu Ivančiču in doc. dr. Štefanu Čelanu, raziskovalcu etnografije kurentov. Ob koncu oddaje nas pot zanese tudi do tapetniške delavnice družine Klinc, ki že tri generacije izdeluje kurentije. Vabljeni, da se nam pridružite pri odkrivanju skrivnostne podobe kurenta!
11 min 2. 3. 2025
19. sezono naPOTkov posvečamo raziskovanju Unescovega seznama nesnovne kulturne dediščine in na tem seznamu je tudi t. i. suhozidna gradnja, ki ji na Prvem posvečamo 8. epizodo. Suhi zidovi so imeli nekoč več funkcij - z njimi so kmetje obdelovalne površine obranili pred vetrom in živino - in več funkcij imajo tudi danes. Ena bolj pomembnih je povezovalna! Več pa v Napotkih pove Darja Pograjc.
12 min 22. 2. 2025
Kobilarna Lipica ima od leta 1996 status spomenika državnega pomena, še nekaj stoletij dlje v preteklost pa sega njena ustanovitev. To je bilo 19. maja 1580 in prav zaradi tega podatka si lahko lasti oznako »zibelka lipicanca«, druge kobilarne s temi konji so namreč nastale pozneje v 19. stoletju. Čeprav je tradicija reje lipicanca dolga, je šele dobre dve leti vpisana na reprezentativni Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in pravzaprav zajema mnogo več, kot le rejo konja.
10 min 16. 2. 2025
V aktualni sezoni naših naPOTkov smo že bili v Idriji in podrobneje spoznali klekljanje čipk, ki je od leta 2018 uradno vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Še šest let prej, torej leta 2012, pa je bila na seznam dodana tudi dediščina živega srebra, ki si jo Idrija deli s španskim mestom Almadén. Živo srebro je redka in edina pri sobni temperaturi tekoča kovina, ki je bila dolgo nenadomestljiva v različnih tehničnih, kemičnih in industrijskih postopkih. Za dediščino živega srebra, vključno z rudnikom, ki že več desetletij ne obratuje več, pa je treba ustrezno skrbeti in ohranjati spomin na dejavnost, ki je Idrijo postavila na svetovni zemljevid.
13 min 7. 2. 2025
Od prvih odkritij kolišč na Ljubljanskem barju letos mineva 150 let. Obsežna izkopavanja s konca 19. stoletja, sistematične raziskave v dvajsetem stoletju ter sodobne, predvsem z naravoslovnimi vedami okrepljene raziskave, so močno razširili vedenje o najstarejših stalnih prebivalcih Ljubljanske kotline. Ker se v tej sezoni naPOTkov podajamo na raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so vpisane na Unescov seznam, se je Tadeja Bizilj odpravila na ljubljansko barje in tam s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na Občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko Krajinskega parka Ljubljansko barje, odkrivala tamkajšnji svet in izvedela več o njegovih prebivalcih.
12 min 2. 2. 2025
Čipka je luknjičast okrasni izdelek iz sukanca, ki je že od nekdaj tudi pojem lepote, elegance in prestiža. Poznamo jih več vrst: lahko so pletene, kvačkane, šivane, vozlane ali klekljane, lahko so narejene ročno ali strojno. Le ena pa sodi med svetovno nesnovno dediščino človeštva. Od leta 2018 je namreč na Unescov seznam uvrščeno klekljanje čipk v Sloveniji. In ker je ročno klekljana čipka doma v Idriji, se je Špela Šebenik v naPOTKih odpravila v to mesto, ki sicer slovi še po enem zakladu kulturne dediščine: dediščini živega srebra.
15 min 26. 1. 2025
Na 1067 kvadratnih metrih površine se razprostira Geopark Karavanke, čezmejno območje, ki poteka čez 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin. Od leta 2013 je geopark, ki smo ga obiskali v tokratnih naPOTkih tudi del Evropske mreže geoparkov, ter tudi del Globalne mreže geoparkov pod okriljem organizacije UNESCO. Čudovita pokrajina pa ni zanimiva le zaradi pestre ponudbe športnih aktivnosti, temveč tudi zaradi bogate geološke in kulturne dediščine - gre namreč za območje, kjer je bilo nekoč morje, podmorski vulkan, še vedno pa območje Koroške in Avstrijske Koroške zanimivo zaradi jam, nekdanjih rudnikov, jezer in muzejev. Pozimi pa se lahko preizkusimo tudi v krpljanju - Slovencem nekoliko manj poznanem športu.
13 min 19. 1. 2025
Nepretrgana oskrba in podpora med naravnimi procesi med nosečnostjo, porodom in takoj po rojstvu. To je poslanstvo babic. Na naših tleh že vsaj od 16. stoletja naprej. Slovenija je ena izmed osmih držav, ki so dosegle, da je babištvo na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva. V tokratnih naPOTkih smo obiskali kranjsko in brežiško porodnišnico.
12 min 10. 1. 2025