Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
8 epizod
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998
14 min 11. 4. 2026
Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004
16 min 4. 4. 2026
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
21 min 4. 4. 2026
Spopad med oblastno mediokriteto Salierija in genialnostjo Mozarta, ki svoj obstoj potrjuje le z deli ustvarjalne osebnosti. Prevajalec: Mile Klobčič Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena oblikovalca: Larisa Vrhunc in Borut Lesjak Mozart – Brane Šturbej Salieri – Polde Bibič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1990.
16 min 28. 3. 2026
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki se še posebej močno in kritično ujemajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 100 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odprli pogled. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
15 min 21. 3. 2026
V letu, ko zaznamujemo stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder, slušna miniatura razkriva trk socialnih in etičnih konceptov dveh študentov. Kvedrova je neverjetno in srhljivo aktualna v dojemanju vrednot in etičnih konceptov, kot sta znanje in denar v vseh njunih odtenkih in premenah. Kaj in kdaj torej šteje v življenju. Režiser igre Klemen Markovčič je ohranil arhaičnost v jeziku, a jo z mladimi glasovi igralcev Urbana Kuntariča in Klemna Kováčiča postavil v sedanji trenutek. Jezik je tudi sicer edina sled do avtorice in preteklosti, saj problemski in sporočilni vidik igre žal ostaja tako rekoč nespremenjen, s tem pa na moč sodoben. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Izbor za radio: Vilma Štritof Trava – Klemen Kovačič Meden – Urban Kuntarič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.
11 min 7. 3. 2026
Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.
18 min 12. 7. 2025
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
17 min 3. 5. 2023