Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Prvi
7 epizod
Radiofonska kratka forma je do petnajst minut dolga zvočna zgodba, ki je tematsko orientirana k človeku posamezniku, njegovim vsakdanjim zgodam in nezgodam. Vsebinsko in žanrsko je sila raznolika. Lahko je lahkotna ali resna. Je aktualna in zadeva posameznika danes, tukaj in zdaj.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slavi slovo zime in prihod pomladi. V prvem delu smo priče nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnika, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.
19 min 1. 2. 2025
Radijsko zvočno miniaturo režiserja Matjaža Fariča namreč vodi jasen koncept, na treh časovno razmaknjenih prevodih Klavdijevega monologa. Variacije izhodiščnega stavka »Očetu tvojemu umrl je oče« zastavljajo ključna vprašanja o dejanjih in čustvih posameznika. Ta se mora v vseh časih in družbah namreč neizogibno spoprijeti z isto usodo, da vsakomur umre oče. Ob tem pa vprašanje, zakaj in kdaj pozneje nekateri postanejo morilci, drugim pa žalovanje povsem spremeni pogled na svet, ostaja odprto. Režiser in avtor idejne zasnove: Matjaž Farič Tonska obdelava: Aldo Kumar, Miro Marinšek, Matjaž Farič Nastopa – Vladimir Jurc Koprodukcija Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani in Radio Slovenija Posneto leta 2009.
3 min 1. 2. 2025
Radijska priredba humorne zgodbe govori o zapletu, ki ga povzroči kratka pamet ali bolje slab spomin za imena ljudi, brez katerih človekovo življenje ne mine brez bolečin in ne brez zobobola. Režiserka: Elza Rituper Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina General – Marko Simčič Generalica – Majda Grbac Ivan – Jernej Kuntner Doktor – Boris Juh Kuharica in pomočnica – Mojca Ribič Konjar – Zvone Hribar Otrok – Luka Jeraj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1999.
14 min 25. 1. 2025
Gre za parodijo na zaposlovalno politiko pri nas, ki se zdi večno aktualna tema za vse generacije v našem okolju. Režiserka: Barbara Hieng Samobor Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Stane Vrhovec – Aleš Valič Svetovalka in tajnica – Nina Valič Uslužbenka Marija – Stannia Boninsegna Uslužbenka Mira – Katja Levstik Uslužbenec – Rok Vihar Božo – Gašper Tič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1999.
11 min 18. 1. 2025
V metafikcijski grozljivki dramski junak zamenja stvarnost s svojo domišljijsko resničnostjo. Svojo ženo namreč nadomesti z lutko iz izložbe, ki zanj postane nič manj kot svetovno znana literarna junakinja Lulu, usodna ženska iz istoimenske drame Franka Wedekinda. Z njo hoče junak začeti novo življenje, vendar pa se njegova nerealna domislica izteče na podoben način, kot je sam opravil s svojo ženo in s stvarnim svetom. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Igralca – Pavle Ravnohrib, Judita Hahn Kreft Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991.
12 min 18. 1. 2025
Prvoosebna pripovedovalka Eva v zadregi in previdno vstopa v dialog s sopotniki in voznico na skupni vožnji. Vse jasneje je, da hoče prikriti predvsem svoj status in da se boji, da bi kdo odkril pravo resnico o njej. Igra je nastala po kratki zgodbi iz zbirke Dobra družba: zgodbe o prevozih, v kateri je slovenska avtorica Ana Svetel popisala pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji. V vlogi protagonistke je nastopila nagrajenka Sklada Staneta Severja Miranda Trnjanin. V utemeljitvi so zapisali, da je mlada igralka s svojo eruptivno igralsko energijo v zadnjih dveh letih ustvarila serijo presežnih odrskih podob. V raznolikem razponu estetik in poetik se je izkazala kot izstopajoča igralka svoje generacije z zrelim in izbrušenim igralskim izrazom. Režiserka: Ana Krauthaker Prirejevalka: Kaja Blazinšek Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Eva – Miranda Trnjanin Manuela – Sara Gorše Katja – Doroteja Nadrah Klemen – Voranc Boh Glas iz telefona – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2020
12 min 11. 1. 2025
Dušan Mauser, doajen radijske igre pri nas, se je leta 2021 v stotem letu starosti poslovil od tega sveta. S svojim delom, tudi kot nekdanji profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, je tako v tehničnem, vsebinskem kot estetskem smislu v marsičem utiril pot razvoja te samosvoje radijske zvrsti na Slovenskem. Vzpostavil je bazo zvočnih učinkov, ki je še vedno v uporabi, arhiv Radia Slovenija pa ob tem hrani tudi bogato zapuščino radijskih iger v njegovi režiji ali zvočni podobi. Avtor in režiser portreta je Klemen Markovčič, ki se je leta 2014 z Dušanom Mauserjem tudi pogovarjal. Uporabljeni so bili odlomki radijskih iger, pri katerih je bil Dušan Mauser režiser ali tonski mojster: Samuel Beckett: Besede in glasba; Jean Charles Lombard: V zgodovini kakor tudi v naravi; Ludvik Aškenazy: To je bilo na vaš račun; Thomas Dylan: Pod mlečnim gozdom; Simone Dubreuilh: Brodolom ali Miss Ann Saunders; Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S; George Büchner: Leonce in Lena ter Richard Roger: Mala suita čakanja. Tonski mojster: Nejc Zupančič Bralec: Igor Velše Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2014.
17 min 3. 5. 2023