Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
22 epizod
Ko premišljujemo o današnjem času, ne moremo mimo dediščine, ki so nam jo zapustili veliki duhovi, nepozabne osebnosti z vseh področij življenja. Šele ko spoznamo njihovo delo, njihov trud in prispevek, ki so ga dali človeštvu, lažje razumemo sebe in svoj današnji položaj. Junaki našega časa so tisti ljudje, ki jih poznamo skoraj vsi, saj so zaznamovali svoje sodobnike in njihove potomce, toda mnogokrat ne poznamo ozadja njihovega dela in prizadevanj po izboljšanju sveta. Oddaja Junaki našega časa zato razkriva zanimivosti o osebnostih, ki so živele in ustvarjale pretežno v 20. stoletju. To so umetniki, znanstveniki, humanisti, politiki, ekonomisti in izumitelji.
Ameriška pisateljica, filozofinja, politična aktivistka, feministka, predavateljica, filmarka, režiserka… Susan Sontag je bila ena vodilnih mislecev 20-ega stoletja. Pri zgodnjih 24-ih letih je doktorirala na Harvardu, s svojimi eseji je pretresala intelektualne kroge in si prislužila naziv temna gospa ameriške inteligence. Susan Sontag je pisala o pornografiji, drogah, rock glasbi, posebej odmevna pa so bili njeni eseji o interpretaciji, o fotografiji, o vojni, o bolezni, o ženskah.
14 min 28. 12. 2015
Ob 25. obletnici plebiscita smo se v oddaji Junaki našega časa spomnili enega ključnih arhitektov slovenske osamosvojitve, Jožeta Pučnika. O poti, ki jo je Pučnik prehodil od osamljenega oporečnika v petdesetih in političnega zapornika v šestdesetih do protagonista demokratične družbene preobrazbe in pri tem vseskozi ostal pokončen, samosvoj in zavezan idejam zahodno-evropske socialdemokracije, sta spregovorila Janko Kos in Spomenka Hribar. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
13 min 21. 12. 2015
O Helen Keller so zapisali, da je ena od najzanimivejših in najplemenitejših osebnosti zadnjih sto let. Rodila se je kot zdrav otrok, zaradi bolezni pa je pri devetnajstih mesecih izgubila vid in sluh. Kljub svoji gluhoslepoti je ob pomoči učiteljice Ann Sullivan stopila iz sveta tišine in teme; diplomirala, potovala, predavala in pisala knjige. Izjemno življenje in delo Helen Keller bosta v oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc, osvetlila dr. Simona Gerenčer Pegan in Anton Petrič. Vabljeni k poslušanju. Foto: Kongresna knjižnica ZDA
11 min 14. 12. 2015
Konec oktobra je minilo deset let od smrti Daneta Zajca, dramatika in nemara največjega pesnika druge polovice slovenskega dvajsetega stoletja. In vendar ob obletnici po medijih ni bilo opaziti spominskih zapisov, nihče ni priredil slavnostne recitacije, založniki niso ponatisnili katere izmed Zajčevih zbirk. Lahko rečemo: dolgost spomina našega je pač kratka in svet se po svojih nedoumljivih poteh brezbrižno vrti naprej, vedno naprej. To seveda lahko rečemo. Toda ne čas, ne brezbrižnost, ne pozaba Zajčevi pesmi ne bodo prišli do živega. Njeni verzi namreč ostajajo živi. Režejo v živo. Zakaj je tako, smo preverjali v tokratnih Junakih našega časa. Gost pred mikrofonom je bil pesnik Aleš Šteger. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
14 min 7. 12. 2015
19.stoletje je bilo čas velikega napredka na področju prometa. V tem času so po cestah začeli voziti prvi avtomobili, motorji in kolesa. Da so takšni, kot jih poznamo še danes, je v veliki meri zaslužen zlasti prleški človek, izumitelj, tovarnar in vizionar Janez Puh. Nekaj glavnih zanimivosti iz njegovega življenja in rezultatih njegovega dela, s katerimi se je zapisal v tretje tisočletje, s pomočjo skrbnika in vodnika po Puhovem muzeju v njegovem rodnem Sakušaku Janezom Čehom v Junakih našega časa predstavlja Lidija Kosi.
10 min 23. 11. 2015
Srednji vek ni bil najbolj naklonjen močnim ženskam. Le zelo redke so imele priložnost, da kakorkoli posežejo v dogodke svojega časa, kaj šele, da se resnično uveljavijo. V številnih pogledih je zato Alienor Akvitanska izjemna osebnost. V Evropi 12. stoletja je podirala številne tabuje in vedno znova ubirala svojo pot. Močno si je prizadevala za boljši položaj žensk v družbi, izdatno je podpirala umetnost in pripomogla k razcvetu trubadurske lirike, aktivno pa je posegala tudi v politično življenje. Foto: Alienorin nagrobnik v opatiji Fontevraud, Wikipedia, CC
12 min 16. 11. 2015
Ameriški mediji so ga označili za Einsteina seksualnosti. Strokovnjaki pa o njem govorijo kot o začetniku seksologije in ga štejejo za prvega gejevskega aktivista. Magnus Hirschfeld, nemški zdravnik in raziskovalec, je bil namreč na prelomu iz 19. v 20. stoletje pomembna oseba v razpravah o spolnosti in spolni usmerjenosti. Ves čas se je tudi boril za pravice spolnih manjšin. Njegovo življenje in delo bosta osvetlila zgodovinar Ralf Dose in sociolog Roman Kuhar. Prisluhnite oddaji Junaki našega časa, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Magnus-Hirschfeld-Gesellschaft e.V.
12 min 9. 11. 2015
Internet je tehnologija, ki je za vedno spremenila svet. K razvoju tega dragocenega izuma je veliko prispeval tudi Aaron Swartz, ameriški programerski čudežni deček, ki se je že kot najstnik pridružil skupini programerjev, s katero so izumili RSS. Bil je sooblikovalec organizacije Creative Commons, soustanovitelj reddita, glavni oblikovalec odprte knjižnice in eden od najpomembnejših aktivistov, ki je pripomogel k zavrnitvi protipiratskega zakona SOPA. Aaron Swartz je nasprotoval plačljivim internetnim bazam, ki prodajajo znanstvene članke in prihodek od prodaje delijo z založniki. Menil je namreč, da bi moralo biti že plačano znanstveno delo dostopno brezplačno.
12 min 2. 11. 2015
Ameriški slikar Jackson Pollock je eden najrazvpitejših in najvplivnejših umetnikov 20. stoletja. S svojo enkratno abstraktno slikarsko tehniko je v svet moderne umetnosti vnesel pravo revolucijo. Tako imenovani driping – kapljanje, kapljično slikanje – je zaznamoval ne le prihodnje generacije slikarjev, temveč tudi druge umetniške prakse, na primer body art in performans. Vendar je Pollock zelo zgodaj postal alkoholik in kljub poskusom zdravljenja je bilo to glavni krivec njegovega propada. Njegovo življenjsko pot je pri štiriinštiridesetih pretrgala prometna nesreča. O liku Jacksona Pollocka (živel je v letih 1912–1956) in o njegovem pečatu bo v oddaji Junaki našega časa spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Nadja Gnamuš, ki jo je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr
8 min 26. 10. 2015
Grace Hopper je bila ena najpomembnejših žensk, ki so prispevale k razvoju računalništva. Profesorica matematike je bila od druge svetovne vojne zaposlena v ameriški mornarici, kjer se je povzpela do čina kontraadmiralke. Njeno delovno področje so bili računalniki. Delala je s prvim ameriškim računalnikom Mark 1, njen ključni prispevek pa je bil razvoj računalniškega jezika COBOL. Prav zaradi jezika za sporazumevanje, ki je uporabljal besede namesto številk, so računalnike lahko začeli uporabljati tudi ljudje, ki niso bili matematični strokovnjaki. To junakinjo našega časa bo predstavila Urška Henigman.
9 min 19. 10. 2015