Opis epizode

Orlando di Lasso je bil osebnost, ki ji je v enem opusu uspelo združiti tisto, kar je bilo modno na Italijanskem, čemur so se klanjali Flamci, kar so imeli radi Francozi in v kar so verjeli Nemci.
Bil je Valonec, torej so mu bili šansoni domači. Kot deček je menda pel v cerkvi sv. Nikolaja v Monsu – torej je rastel ob mojstrih franko-flamske šole –, legenda pravi, da so ga zaradi čudovitega glasu kar trikrat ugrabili. Nazadnje naj bi ga Ferrante Gonzaga odpeljal na Sicilijo. Pozneje je v Mantovi, Milanu in Rimu preživel več kot 15 let: k srcu so mu prirastle hudomušnost villanesc, neposrednost moresc in spevnost canzon, prenesena v madrigale.
Poti v Anglijo in Francijo ter na Flamsko pa so ga pravzaprav pripeljale na Bavarsko. Na tamkajšnjem dvoru vojvod Albrehta Petega in njegovega sina Viljema je ostal do smrti, zvest 37 let. In nujno moramo dodati, da je bil dvor empirično usmerjen, naklonjen glasbi in znanostim. Orlando di Lasso je bil kot dvorni kapelnik v prvi vrsti odgovoren za resno glasbo, maše in motete. Zadnjih je ustvaril okrog 600 in petim se bomo posvetili tudi mi, skupaj z ansamblom The King's Singers.

Brigita Rovšek