Opis epizode

"Smo posebna generacija. Rodili smo se pred vojno, v šolo smo začeli hoditi, ko je bilo konec vojne. Do mojega petdesetega leta smo dali skozi socializem. V tem času sem končal šolanje, napisal prve komedije, se poročil in naredil družino," pravi pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič. Rodil se je 5. avgusta leta 1940.

Tone Partljič praznuje 80. rojstni dan. Razmišlja o letniku 1940, o pisanju in miselni inventuri v obdobju karantene ter o politiki, ki ne potrebuje ljubezni, temveč spoštovanje in demokracijo

"Smo posebna generacija. Rodili smo se pred vojno, v šolo smo začeli hoditi, ko je bilo konec vojne. Do mojega petdesetega leta smo dali skozi socializem. V tem času sem končal šolanje, napisal prve komedije, se poročil in naredil družino," pravi pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič. Rodil se je 5. avgusta leta 1940.

"Upanje, da moja generacija ne bo doživela nobene vojne, kot jo je očetova, ki je doživela obe svetovni vojni, se je le do neke mere uresničilo. Ne bi rad bil, še malo ne, podoben starcem, ki govorijo, da bo kmalu konec sveta. Nasprotno, nanj gledam optimistično. A kljub temu; nad pretiranim kapitalizmom in prevlado ljudi, ki so močni, ne pa pametni ali demokratični, sem malo zaskrbljen."

Pravi, da se ujezi, ko mu ljudje na ulici rečejo, zakaj ne piše, da bi spet radi gledali kakega Kulaka (Moj ata, socialistični kulak). "To mi pove, da ne berejo. V zadnjih treh letih sem izdal dva romana: Sebastjan in most ter avtobiografski roman Pesnica. Zdaj sem začel pisati nekaj, kar sem odlagal 25 let. Se mi je zdelo, da nisem zrel. Ne, da sem zdaj bolj, a nimam več kaj odlašati. Pa raje ne povem, kaj, morda ne bom napisal ali pa ne bo dobro."

Tone Partljič razmišlja o ustvarjanju jeze v človeku. Pravi, da človeštvu ne manjka veliko, da se iz visoke civilizacije vrne v barbarstvo.

"Politika ne potrebuje ljubezni. Potrebuje pa spoštovanje, demokracijo, upoštevanje drugih. Pravico, da se spreminja in popravlja. Predvsem pa, da bi priznala zmote. Sem kar malo pesimističen, saj vidim, kako malo je treba, da se ponovi Srebrenica. Človeštvu ne manjka dosti, da ponori."

Uršula Zaletelj