Opis epizode

Ljubezen mladega para je na preizkušnji, ko jima zlobne spletke prekrižajo načrt za poroko – prvič naši valovih.

Ariodante (poje ga Cecilia Molinari) je mlad italijanski vitez, ki se je uspešno povzpel po karierni poti v škotski vojski. Vzhajajoči zvezdi je bila obljubljena roka princese Ginevre (Jacquelyn Stucker), ki jo obožuje – s tem pa je Ariodante tudi neposredno zasedel položaj prestolonaslednika. Po veličastnih poročnih slavjih se na jutro poročnega dne zgodi škandal – proti njima se zaroti ljubosumni tekmec, škotski vojvoda Polinesso (Christophe Dumaux), ki Ginevro lažno obtoži prešuštva. Vitez verjame, da je bil izdan in skuša pozabiti na vse. A končni preobrat junaka vendarle reši pred obupom in slepoto ter prinese nepričakovano srečen konec … Ariodante spozna, kako jih je zlobnež Polinesso vse zavedel. Dvorna dama Dalinda (Sabine Devieilhe) prizna, da se je preoblekla v gospodaričina oblačila in tako zavedla viteza, ki je misli, da je njegova zaročenka povabila vojvodo v svojo spalnico. Tudi Lurcanio, vitezov brat (Ru Charlesworth), je bil preslepljen z vojvodovo prevaro in ga smrtno rani v dvoboju za Ginevrino čast. Kraljev (Luca Tittoto) zasebni tajnik Odoardo (Enrico Casari) pa prepreči, da bi se brata spopadla, in sporoči novico, da je Polinesso pred smrtjo priznal svoje zločine. Zbor pariške opere in orkester Ansambla Pygmalion vodi Raphaël Pichon.

Zgodba temelji na epu Besneči Orlando Ludovica Ariosta in operi Ginevra, škotska princesa, ki jo je na libreto Antonija Salvija leta 1708 napisal Giacomo Perti, znani bolonjski skladatelj. Za Händla je zgodbo predelal Paolo Rolli. Ustvaril je premočrten libreto, ta nima stranskih zgodb, ampak se osredotoča na glavni motiv – zgodbo ljubosumja, ki se lahko dogaja kjer koli in kadar koli. Značaji likov so verodostojni, zlasti živo so podani kralj, Ginevra in Ariodante. Händel je že v libretu dokaj dobro začrtane besede tudi glasbeno izredno močno portretiral. Ustvaril je glasbo vseskozi visoke kakovosti, zavzemajoč široko območje čustvene izraznosti, ki se prilagaja dobro začrtanemu libretu. Značilna motiva sta varljiva obtožba nedolžne in krepostne ženske ter božja razsodba z dvobojem.

Dejan Juravić