Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Sobotni operni večer
Sobotni operni večer

György Kurtág: Konec igre (Fin de partie) z Dunaja

Ars

122 min 09.11.2024

György Kurtág: Konec igre (Fin de partie) z Dunaja

Ars

122 min 09.11.2024

Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.

Fin de partie Samuela Becketta velja za klasiko absurdnega gledališča z vsemi konceptualnimi nesporazumi, ki jih ta kategorizacija prinaša. Vendar se zdi primernejši pogosto sinonimni izraz gledališče absurda, ki ga je skoval Martin Esslin. Izraža namreč to, kar izraža tudi Beckett: absurdnost sveta, ki se mu gledališče približuje s sredstvi, ki se mu zdijo primerna. Beckett v drami prikaže štiri nesmiselne figure – Hamma (poje Philippe Sly), Clova (Georg Nigl), Nell (Hilary Summers) in Nagga (Charles Workman) – in zavrača iskanje pomena v besedilu.

"Razumeti ga ne more pomeniti nič drugega kot razumeti njegovo nerazumljivost".

Theodor W. Adorno
Beckettovo mojstrovino odlikuje prav to, da je polna simbolov in referenc. Toda številni simboli nočejo razkriti, kaj simbolizirajo, in številne reference ne vodijo nikamor. Dejstvo, da se je celo Adorno, največji zagovornik nesignifikacije, ujel v past pomena, je morda največji poklon za Beckettovo delo.

György Kurtág je Beckettovo besedilo preučeval dve leti, preden je začel skladati. Nastala je mojstrovina, v kateri Beckettovo »absurdnost« slišimo prek zvokov, šumov, konstelacij za tisto, kar ni izrečeno, ni mišljeno. Kurtág je na videz ustvaril kompaktno delo v trinajstih prizorih, postavljenih v nezamenljiv, zelo teatralen tonski jezik.

Dejan Juravić

Prikaži več
Prikaži manj

Sobotni operni večer

Opis epizode

Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.

Fin de partie Samuela Becketta velja za klasiko absurdnega gledališča z vsemi konceptualnimi nesporazumi, ki jih ta kategorizacija prinaša. Vendar se zdi primernejši pogosto sinonimni izraz gledališče absurda, ki ga je skoval Martin Esslin. Izraža namreč to, kar izraža tudi Beckett: absurdnost sveta, ki se mu gledališče približuje s sredstvi, ki se mu zdijo primerna. Beckett v drami prikaže štiri nesmiselne figure – Hamma (poje Philippe Sly), Clova (Georg Nigl), Nell (Hilary Summers) in Nagga (Charles Workman) – in zavrača iskanje pomena v besedilu.

"Razumeti ga ne more pomeniti nič drugega kot razumeti njegovo nerazumljivost".

Theodor W. Adorno
Beckettovo mojstrovino odlikuje prav to, da je polna simbolov in referenc. Toda številni simboli nočejo razkriti, kaj simbolizirajo, in številne reference ne vodijo nikamor. Dejstvo, da se je celo Adorno, največji zagovornik nesignifikacije, ujel v past pomena, je morda največji poklon za Beckettovo delo.

György Kurtág je Beckettovo besedilo preučeval dve leti, preden je začel skladati. Nastala je mojstrovina, v kateri Beckettovo »absurdnost« slišimo prek zvokov, šumov, konstelacij za tisto, kar ni izrečeno, ni mišljeno. Kurtág je na videz ustvaril kompaktno delo v trinajstih prizorih, postavljenih v nezamenljiv, zelo teatralen tonski jezik.

Dejan Juravić

Vse epizode

42. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine