Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Val202
Srčni zastoj, ki ga je Tjašina mama pred devetimi leti doživela med vožnjo na urgenco, je bil ogromen mejnik v družini Banovič. Mama je preživela, a izgubljene minute so pustile trajne posledice. Danes nanje Tjaša gleda tudi z očmi zdravnice, ki se s podobnimi usodami srečuje pri svojem delu. Njen oče Zoran pa brez zadržkov govori o tem, da po takem dogodku nič več ni isto, da iz bolnišnice pride drug človek in da njegove oskrbnike čaka ne le povsem spremenjeno življenje, pač pa tudi grenka bitka z birokracijo.
Čakaš, da se boš zbudil iz te nočne more, in upaš, da se dogaja drugemu, a se to ne zgodi
Ves teden smo vas tudi z zgodbami ljudi, ki jih je oživljanje rešilo gotove smrti ali pa so s tem znanjem komu ohranili življenje, spodbujali k obisku brezplačnih tečajev oživljanja. Večina od kakih 1600 srčnih zastojev letno se namreč zgodi doma in samo od ukrepanja najbližjih je odvisno, ali bo človek z zastalim srcem preživel. Včasih so okoliščine idealne in posledic ni, večina ljudi srčnega zastoja ne preživi, večina tistih, ki preživi, pa čuti posledice, nekateri tudi vse življenje.
Srčni zastoj, ki ga je Tjašina mama pred devetimi leti doživela med vožnjo na urgenco, je bil velik mejnik v družini Banovič. Mama je preživela, a izgubljene minute so pustile trajne posledice. Danes nanje Tjaša gleda tudi z očmi zdravnice, ki se s podobnimi usodami srečuje pri svojem delu.
"Čakanje po umetni komi je bilo za našo družino najtežje. Vsak dan se sprašuješ, ali se bo zbudila, kakšna bo, če se bo zbudila. Obdobje, polno vprašanj in skrbi." – Tjaša
Tjašin oče Zoran brez zadržkov govori o tem, da po takem dogodku nič več ni isto, da iz bolnišnice pride drug človek in da njegove oskrbnike čaka ne le povsem spremenjeno življenje, pač pa tudi grenka bitka z birokracijo.
"Življenje se ti čez noč spremeni. Žena ne more sama jemati tablet, ne ve, ali je jedla ali ni jedla. Otroka sta morala zato, kar mi je bilo v bistvu najhuje ali pa vsaj enako hudo kot dogodek, čez noč odrasti. Trudil sem se, kolikor je šlo, pravijo, da mi je kar uspelo." – Zoran
Prve minute po srčnem zastoju so najbolj ključne, takrat boste, čeprav ste le lučaj od bolnišnice, sami s človekom, ki potrebuje vašo pomoč. Pravilni stisi prsnega koša in čim prejšnja uporaba avtomatskega defibrilatorja pa bodo najbolj odločujoči pri tem, ali bo človek preživel. Statistika kaže, da bo šlo v 90 odstotkih za znanca, prijatelja, sodelavca ali najbližjega družinskega člana. Da boste znali pomagati v teh najbolj ključnih trenutkih, vas tudi danes, na svetovni dan oživljanja, vabimo, da obiščete katerega od več kot 30 brezplačnih tečajev, ki potekajo po vsej Sloveniji.
Vsi tečaji temeljnih postopkov oživljanja od 11. do 16. oktobra so brezplačni, lokacije so zbrane TUKAJ. Največ tečajev bo 16. oktobra – na svetovni dan oživljanja.
Jana Vidic
Srčni zastoj, ki ga je Tjašina mama pred devetimi leti doživela med vožnjo na urgenco, je bil ogromen mejnik v družini Banovič. Mama je preživela, a izgubljene minute so pustile trajne posledice. Danes nanje Tjaša gleda tudi z očmi zdravnice, ki se s podobnimi usodami srečuje pri svojem delu. Njen oče Zoran pa brez zadržkov govori o tem, da po takem dogodku nič več ni isto, da iz bolnišnice pride drug človek in da njegove oskrbnike čaka ne le povsem spremenjeno življenje, pač pa tudi grenka bitka z birokracijo.
Čakaš, da se boš zbudil iz te nočne more, in upaš, da se dogaja drugemu, a se to ne zgodi
Ves teden smo vas tudi z zgodbami ljudi, ki jih je oživljanje rešilo gotove smrti ali pa so s tem znanjem komu ohranili življenje, spodbujali k obisku brezplačnih tečajev oživljanja. Večina od kakih 1600 srčnih zastojev letno se namreč zgodi doma in samo od ukrepanja najbližjih je odvisno, ali bo človek z zastalim srcem preživel. Včasih so okoliščine idealne in posledic ni, večina ljudi srčnega zastoja ne preživi, večina tistih, ki preživi, pa čuti posledice, nekateri tudi vse življenje.
Srčni zastoj, ki ga je Tjašina mama pred devetimi leti doživela med vožnjo na urgenco, je bil velik mejnik v družini Banovič. Mama je preživela, a izgubljene minute so pustile trajne posledice. Danes nanje Tjaša gleda tudi z očmi zdravnice, ki se s podobnimi usodami srečuje pri svojem delu.
"Čakanje po umetni komi je bilo za našo družino najtežje. Vsak dan se sprašuješ, ali se bo zbudila, kakšna bo, če se bo zbudila. Obdobje, polno vprašanj in skrbi." – Tjaša
Tjašin oče Zoran brez zadržkov govori o tem, da po takem dogodku nič več ni isto, da iz bolnišnice pride drug človek in da njegove oskrbnike čaka ne le povsem spremenjeno življenje, pač pa tudi grenka bitka z birokracijo.
"Življenje se ti čez noč spremeni. Žena ne more sama jemati tablet, ne ve, ali je jedla ali ni jedla. Otroka sta morala zato, kar mi je bilo v bistvu najhuje ali pa vsaj enako hudo kot dogodek, čez noč odrasti. Trudil sem se, kolikor je šlo, pravijo, da mi je kar uspelo." – Zoran
Prve minute po srčnem zastoju so najbolj ključne, takrat boste, čeprav ste le lučaj od bolnišnice, sami s človekom, ki potrebuje vašo pomoč. Pravilni stisi prsnega koša in čim prejšnja uporaba avtomatskega defibrilatorja pa bodo najbolj odločujoči pri tem, ali bo človek preživel. Statistika kaže, da bo šlo v 90 odstotkih za znanca, prijatelja, sodelavca ali najbližjega družinskega člana. Da boste znali pomagati v teh najbolj ključnih trenutkih, vas tudi danes, na svetovni dan oživljanja, vabimo, da obiščete katerega od več kot 30 brezplačnih tečajev, ki potekajo po vsej Sloveniji.
Vsi tečaji temeljnih postopkov oživljanja od 11. do 16. oktobra so brezplačni, lokacije so zbrane TUKAJ. Največ tečajev bo 16. oktobra – na svetovni dan oživljanja.
Jana Vidic
Vse epizode