Iskanje podcastPlayer
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Izpit iz slovenščine na poklicni maturi je sestavljen malo drugače kot tisti na splošni maturi. Prav tako jo sestavljata dve izpitni poli na pisnem delu, ki sicer predstavlja 60 % celotne ocene, ostale točke prinese ustni del. Pri izpitni poli ena pri pisnem delu se preverja predvsem razumevanje in poznavanje neumetnostnih besedil in jezika, pri izpitni poli dve pa kandidati interpretirajo umetnostno besedilo, ki pa je prej neznano. Lahko torej dobijo tudi avtorja in delo, ki ga ne poznajo, kajti bistvo v tem delu je preverjanje razumevanja besedila, njihovo doživljanje in vrednotenje. Več o pisnih sestavkih in uspešnih pripravah nanje, se je s profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča in članico državne komisije za poklicno maturo za slovenščino, Tanjo Bigec, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na kaj morajo biti kandidati pozorni pri pisnih polah, kje izgubljajo največ točk, kako se lahko kar najbolje pripravijo na pisanje doma
Izpit iz slovenščine na poklicni maturi je sestavljen malo drugače kot tisti na splošni maturi. Prav tako jo sestavljata dve izpitni poli na pisnem delu, ki sicer predstavlja 60 % celotne ocene, ostale točke prinese ustni del. Pri izpitni poli ena pri pisnem delu se preverja predvsem razumevanje in poznavanje neumetnostnih besedil in jezika, pri izpitni poli dve pa kandidati interpretirajo umetnostno besedilo, ki pa je prej neznano. Lahko torej dobijo tudi avtorja in delo, ki ga ne poznajo, kajti bistvo v tem delu je preverjanje razumevanja besedila, njihovo doživljanje in vrednotenje. Več o pisnih sestavkih in uspešnih pripravah nanje, se je s profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča in članico državne komisije za poklicno maturo za slovenščino, Tanjo Bigec, pogovarjala Tadeja Bizilj.
"Najprej je treba dobro prebrati besedilo. Prvo je hitro branje, da se kandidati podrobneje seznanijo z besedilom, nato gredo k nalogam. Naloge je treba reševati postopoma, ker se te navezujejo, so tudi smiselno povezane, niso kar tako nametane v izpitno polo. Začeti je treba s prvo, ta pripelje k drugi, včasih se pri tretji nalogi skriva odgovor, ki je uporaben potem pri peti nalogi in tako naprej. Pri izrazito pomenskih nalogah pa se potem kandidati vračajo k besedilu in podrobnejšemu branju tega."
"Naloge naj ne ostanejo nerešene - tudi, če niso popolnoma prepričani o pravilnosti svojega odgovora ali izbire, naj vseeno nekaj napišejo - velikokrat se namreč zgodi, da kandidati znanje imajo, a niso prepričani vanj - zato naj vsekakor rešijo vse naloge."
Tadeja Bizilj
Izpit iz slovenščine na poklicni maturi je sestavljen malo drugače kot tisti na splošni maturi. Prav tako jo sestavljata dve izpitni poli na pisnem delu, ki sicer predstavlja 60 % celotne ocene, ostale točke prinese ustni del. Pri izpitni poli ena pri pisnem delu se preverja predvsem razumevanje in poznavanje neumetnostnih besedil in jezika, pri izpitni poli dve pa kandidati interpretirajo umetnostno besedilo, ki pa je prej neznano. Lahko torej dobijo tudi avtorja in delo, ki ga ne poznajo, kajti bistvo v tem delu je preverjanje razumevanja besedila, njihovo doživljanje in vrednotenje. Več o pisnih sestavkih in uspešnih pripravah nanje, se je s profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča in članico državne komisije za poklicno maturo za slovenščino, Tanjo Bigec, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na kaj morajo biti kandidati pozorni pri pisnih polah, kje izgubljajo največ točk, kako se lahko kar najbolje pripravijo na pisanje doma
Izpit iz slovenščine na poklicni maturi je sestavljen malo drugače kot tisti na splošni maturi. Prav tako jo sestavljata dve izpitni poli na pisnem delu, ki sicer predstavlja 60 % celotne ocene, ostale točke prinese ustni del. Pri izpitni poli ena pri pisnem delu se preverja predvsem razumevanje in poznavanje neumetnostnih besedil in jezika, pri izpitni poli dve pa kandidati interpretirajo umetnostno besedilo, ki pa je prej neznano. Lahko torej dobijo tudi avtorja in delo, ki ga ne poznajo, kajti bistvo v tem delu je preverjanje razumevanja besedila, njihovo doživljanje in vrednotenje. Več o pisnih sestavkih in uspešnih pripravah nanje, se je s profesorico slovenščine na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča in članico državne komisije za poklicno maturo za slovenščino, Tanjo Bigec, pogovarjala Tadeja Bizilj.
"Najprej je treba dobro prebrati besedilo. Prvo je hitro branje, da se kandidati podrobneje seznanijo z besedilom, nato gredo k nalogam. Naloge je treba reševati postopoma, ker se te navezujejo, so tudi smiselno povezane, niso kar tako nametane v izpitno polo. Začeti je treba s prvo, ta pripelje k drugi, včasih se pri tretji nalogi skriva odgovor, ki je uporaben potem pri peti nalogi in tako naprej. Pri izrazito pomenskih nalogah pa se potem kandidati vračajo k besedilu in podrobnejšemu branju tega."
"Naloge naj ne ostanejo nerešene - tudi, če niso popolnoma prepričani o pravilnosti svojega odgovora ali izbire, naj vseeno nekaj napišejo - velikokrat se namreč zgodi, da kandidati znanje imajo, a niso prepričani vanj - zato naj vsekakor rešijo vse naloge."
Tadeja Bizilj
Vse epizode