Pojdite na predvajalnik Pojdite v osnovni meni

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365
Pol ure kulture
Pol ure kulture

Tatiana Bucci: Želim si, da bi vsi otroci sveta, živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali mojo starost

Radio Koper

27.01.2026 28 min še 29 dni

Tatiana Bucci: Želim si, da bi vsi otroci sveta, živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali mojo starost

Radio Koper

27.01.2026 28 min še 29 dni

Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau.
V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev.
V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna.
Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije.
Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.

Lea Širok

Prikaži več
Prikaži manj

Pol ure kulture

Opis epizode

Danes mineva enainosemdeset let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, simbola množičnega in sistematičnega poboja Judov in drugih narodov, pa tudi invalidov in političnih oporečnikov. Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta so s slovesnostjo obeležili tudi v evropskem parlamentu. »Želim si, da bi vsi otroci sveta, ker umirajo povsod, tudi v Afriki, lahko živeli tako lepo, kot sem sama živela po drugi svetovni vojni in dočakali starost, kakršno sem jaz. Kajti življenje je lepo, navkljub vsemu,« je evropskim poslancem povedala Tatiana Bucci. Stara je 88 let. Kot komaj šestletno deklico so jo z Reke skupaj z mamo in mlajšo sestro leta 1944 deportirali v Auschwitz-Birkenau.
V preddverju Državnega zbora bo do petka na ogled gostujoča razstava Koroškega muzeja iz Celovca z naslovom Hinschaun! Poglejmo. Koroška in nacionalsocializem. Razstava osvetljuje vladavino nacizma na avstrijskem Koroškem med letoma 1938 in 1945 in prvič po vojni celostno in kritično dokumentira nacistične zločine ter vključuje tudi zgodovino koroških Slovencev.
V Celovcu deluje edino profesionalno manjšinsko gledališče v Avstriji z imenom Rampa. Ob stoletnici rojstva pisateljice Ingeborg Bachmann so premierno uprizorili predstavo Simultano, nastalo po zbirki njenih kratkih zgodb. Besedila razpirajo feministično kritiko patriarhata kot družbeno-politične ideologije, ki presega vprašanje spola in ostaja presenetljivo aktualna.
Ogledali smo si tudi semestrsko razstavo del študentov novogoriške Akademije umetnosti, ki je zavzela tako rekoč vsak kotiček prostorov akademije in razkrila ustvarjalnost ter pestrost idejnih in vizualnih jezikov mlade generacije.
Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik stkala iz pesmi, ki danes zvenijo kot pomenljiv spomin in opomin na dogodke, ki se človeštvu ne bi smeli zgoditi.

Lea Širok

Vse epizode

18. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine