Opis epizode

Kikcs se napiše prav tako, da je narobe. Borba s programom Autocorrect (samodejni popravki) je v polnem teku in zaenkrat ni izenačena.

Trio Kikcs sestavljajo dolgoletni akterji severnoistrskega kitarskega podzemlja, Primož Mislej, Erik Pibernik in Aljoša Mislej, sicer člani in nekdanji člani zasedb, kot so Curbrigen, Sensation, Žižolath, Sottomayor in Second Chance Blown. Nastali so neposredno iz slednje, od katere so ohranili tudi težnjo po DIY, 'naredi sam' pristopu do ustvarjanja.

Prvenec izolskih postpankerjev je nastal v domači režiji: odigran, posnet, zmiksan in produciran v domači vadnici, le za mastering je poskrbel John Nicholls na drugi strani Rokavskega preliva. V tem predbožičnem času je torej izšel plošček z naslovom Kikcs, ki je že dosegljiv na vseh bolj ali manj opaznih ponudnikih pretočnih vsebin. A v prepričanju, da se glasba ne bo in ne sme končati v digitalnem svetu, so vrli Izolani taistemu prvencu dodali še vinilno obliko ter izdelavo naslovnice prepustili izvrstni slikarki Kateryni Burlini.

The Kikcs, zasedba brez klasičnega bobnarja oziroma ritem sekcije, saj zanjo skrbi sintetika, čeprav bi težko govorili o elektronski glasbi, ker kitare so pač kitare, bo v naslednjih mesecih promovirala svoj, s sintetiko začinjen, kitarski hrup. Začeli so že minulo soboto na Metelkovi, natančneje v Gromki, kjer so družbo na odru delali zadarski Mižeriji.



KISSINGER

Obiskala ga je zgodaj, ta gospa v črni obleki.
Mu pomahala v pozdrav. Dobro jo je poznal.
Zaradi nje se je z družino skril na drugo stran valov,
tam kjer zastave plapolajo v znak svobode.

Kaj bi rada, kaj želiš? Ni bilo vsega že dovolj?
Dobila si kar si želela, vsega česar ne bi smela.

Dobro veš kaj si želim, mu je prišepnila v uho.
Sem želodec, sem praznina, nenasitna trošarina.

Jaz sem majhen. Sem nepomemben.
Kaj bi z mano sploh počela?

Ti še ne veš kaj boš dosegel,
če le eno stvar ti bom vzela.

Daj mi vest in zgodovina se bo pisala o tebi.
V zameno ti bom dala eno stoletje in alibi.

Kakšno vest? Saj je sploh nimam! Imam pa smisel za ironijo.
Veš, nagrado bom dobil za vse kar jim bom naredil.

Daj mi vest in zgodovina se bo pisala o tebi.
V zameno ti bom dala eno Kambodžo in alibi.

Kakšno vest? Veš, da je nimam! Imam pa smisel za humor.
Veš, nagrado so mi dali, pol države smo zažgali.

Daj mi vest in zgodovino bodo pisali o tebi.
Bo podobna tisti knjigi, ki jo pišejo o meni.

Tvoje ime ni vredno niti verza v kratki pesmi.
Tvoje ime ni vredno niti rime ...

Armando Šturman