Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Val202
Če je kraj izvora panetona jasen, pa tega ne moremo trditi za njegov nastanek. Okoli te tipične božične sladice, ki izvira iz Milana, kroži več legend – od tiste, da so ga prve pripravljale nune, do najbolj znane zgodbe o pomivalcu posode Toniju. Ta naj bi na gradu milanskega vojvode v 15. stoletju na božični večer priskočil na pomoč kuharju, ki se mu je ponesrečila sladica. Uporabil naj bi sestavine, ki jih je našel v kuhinji – moko, jajca, maslo, sladkor in suho sadje – ter pripravil mehak in dišeč kolač, ki je goste navdušil. Po legendi so ga poimenovali pane di Toni, Tonijev kruh.
Sprva preprost sladek kolač je svojo značilno visoko obliko in sodobno recepturo dobil v začetku 20. stoletja po zaslugi milanskega peka Angela Motte. Takrat je paneton postal takšen, kot ga poznamo danes, in se razširil po vsej Italiji ter po svetu, tudi k nam.
O panetonu nam je več povedal Andraž Bajželj, ki ga predvsem decembra in ob veliki noči pripravlja v butični družinski pekarni z drožmi Androžarni v Predosljah, in sicer po tradicionalni italijanski recepturi, pri kateri ima glavno vlogo pasta madre.
Veronika Gnezda
Če je kraj izvora panetona jasen, pa tega ne moremo trditi za njegov nastanek. Okoli te tipične božične sladice, ki izvira iz Milana, kroži več legend – od tiste, da so ga prve pripravljale nune, do najbolj znane zgodbe o pomivalcu posode Toniju. Ta naj bi na gradu milanskega vojvode v 15. stoletju na božični večer priskočil na pomoč kuharju, ki se mu je ponesrečila sladica. Uporabil naj bi sestavine, ki jih je našel v kuhinji – moko, jajca, maslo, sladkor in suho sadje – ter pripravil mehak in dišeč kolač, ki je goste navdušil. Po legendi so ga poimenovali pane di Toni, Tonijev kruh.
Sprva preprost sladek kolač je svojo značilno visoko obliko in sodobno recepturo dobil v začetku 20. stoletja po zaslugi milanskega peka Angela Motte. Takrat je paneton postal takšen, kot ga poznamo danes, in se razširil po vsej Italiji ter po svetu, tudi k nam.
O panetonu nam je več povedal Andraž Bajželj, ki ga predvsem decembra in ob veliki noči pripravlja v butični družinski pekarni z drožmi Androžarni v Predosljah, in sicer po tradicionalni italijanski recepturi, pri kateri ima glavno vlogo pasta madre.
Veronika Gnezda
Vse epizode