Iskanje podcastPlayer
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti
Prav nikakršna skrivnost ni, da je bilo osupljivo veliko umetniško najbolj dovršenih, sporočilno najbolj daljnosežnih del svetovne literature v zadnjih dveh stoletjih napisanih v ruščini. Od Puškina in Lermontova v prvi polovici 19. stoletja pa do Ulicke ali Šiškina danes, ruska književnost neutrudno zaposluje bralke in bralce z vsega sveta.
Precej manj znano pa je, da bi si ti bralci, ko si hočejo razložiti, kar berejo, težko pomagali z boljšimi, produktivnejšimi koncepti oziroma s tehtnejšim teoretsko-interpretativnim orodjem, kakor je tisto, ki so ga v prvih desetletjih po oktobrski revoluciji izdelali neki drugi rusko pišoči avtorji – jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli Mihaila Mihajloviča Bahtina. Ker je bila intelektualna oziroma kulturna izmenjava med Sovjetsko zvezo in Zahodom dolgo talka stalinistične represije na eni strani in antikomunistične paranoje na drugi, smo delo teh znanstvenikov – poleg Bahtina velja v tem kontekstu omeniti vsaj še Valentina Vološinova in Pavla Medvedeva – v Evropi pač začeli spoznavati razmeroma pozno, nekako od sredine šestdesetih let 20. stoletja dalje.
Tako je bilo tudi v Sloveniji, kjer smo, na primer, s knjigo Formalna metoda v literarni vedi šele pred nedavnim dobili sploh prvi prevod Medvedeva. Zakaj je to, skoraj stoletje staro besedilo – skupaj z drugimi ključnimi razpravami tako imenovanega Bahtinovega kroga – vredno naše današnje pozornosti? Sploh pa: kako lahko v luči teorije, ki je tu razgrnjena pred nami, beremo oziroma interpretiramo književna besedila? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili sociologa kulture in rusista, dr. Marka Kržana, ki je za založbo Studia humanitatis Formalno metodo v literarni vedi prevedel in ji pripisal intrigantno spremno besedo.
foto: Goran Dekleva
Goran Dekleva
Sociološka teorija jezika, ki so jo v 20. stoletju izdelali jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli ruskega misleca Mihaila Bahtina, nudi izvrstno konceptualno orodje za preučevanje književnosti
Prav nikakršna skrivnost ni, da je bilo osupljivo veliko umetniško najbolj dovršenih, sporočilno najbolj daljnosežnih del svetovne literature v zadnjih dveh stoletjih napisanih v ruščini. Od Puškina in Lermontova v prvi polovici 19. stoletja pa do Ulicke ali Šiškina danes, ruska književnost neutrudno zaposluje bralke in bralce z vsega sveta.
Precej manj znano pa je, da bi si ti bralci, ko si hočejo razložiti, kar berejo, težko pomagali z boljšimi, produktivnejšimi koncepti oziroma s tehtnejšim teoretsko-interpretativnim orodjem, kakor je tisto, ki so ga v prvih desetletjih po oktobrski revoluciji izdelali neki drugi rusko pišoči avtorji – jezikoslovci, filozofi in literarni zgodovinarji, zbrani okoli Mihaila Mihajloviča Bahtina. Ker je bila intelektualna oziroma kulturna izmenjava med Sovjetsko zvezo in Zahodom dolgo talka stalinistične represije na eni strani in antikomunistične paranoje na drugi, smo delo teh znanstvenikov – poleg Bahtina velja v tem kontekstu omeniti vsaj še Valentina Vološinova in Pavla Medvedeva – v Evropi pač začeli spoznavati razmeroma pozno, nekako od sredine šestdesetih let 20. stoletja dalje.
Tako je bilo tudi v Sloveniji, kjer smo, na primer, s knjigo Formalna metoda v literarni vedi šele pred nedavnim dobili sploh prvi prevod Medvedeva. Zakaj je to, skoraj stoletje staro besedilo – skupaj z drugimi ključnimi razpravami tako imenovanega Bahtinovega kroga – vredno naše današnje pozornosti? Sploh pa: kako lahko v luči teorije, ki je tu razgrnjena pred nami, beremo oziroma interpretiramo književna besedila? – To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili sociologa kulture in rusista, dr. Marka Kržana, ki je za založbo Studia humanitatis Formalno metodo v literarni vedi prevedel in ji pripisal intrigantno spremno besedo.
foto: Goran Dekleva
Goran Dekleva
Vse epizode