Opis epizode

Orkester Philharmonia je 1. februarja v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu na bogatem romantičnem programu obravnaval velike življenjske teme – ljubezen, smrt, naravo in nebesa. Na trenutke ljudska in vesela, občasno nemirna, Mahlerjeva 4. simfonija odseva njegovo filozofijo, da »mora biti simfonija kot svet, vsebovati mora vse«. Delo se konča z umirjenim sopranskim solom, ki opisuje glasbo angelov – otroško vizijo nebes.
Solistka je bila sopranistka Anu Komsi, ki je hvaljena zaradi svojih "neustrašno komunikativnih in skrajno prepričljivih" nastopov, kot piše The Guardian, to strast in predanost pa je vnesla tudi v Berliozove izvrstne Poletne noči, op. 7.

Polona Kovačič