Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio Maribor
Res da, je stopnja predelave e-odpadkov v Evropski uniji relativno visoka, reciklira se namreč 80 % zbranih e-odpadkov. A še vedno v oči bode podatek, da je odstotek dejansko zbranih odpadkov nizek. Pa ima ob tem Evropa eno najvišjih stopenj proizvodnje e-odpadkov na prebivalca. Spomnimo, da se je Slovenija pred petimi leti znašla v zelo nezavidljivi družbi držav Mediterana kot so Portugalska, Ciper, Malta, Italija in Grčija in to na dnu lestvice po zbranih e-odpadkih. Izkazalo se je, da nismo dobro zasledovali direktive Evropske unije, sicer pa je po drugi strani res, da je bila vsaka država prepuščena lastni implementaciji direktive EU. Zaskrbljujoče podatke bo v luči še bolj naraščajoče porabe pod okrilje vzel projekt e-WAsTER, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED. Njegova osnovna ambicija je poenotenje kriterijev ravnanja z e-odpadki v transnacionalnem območju Mediterana, kjer se nakazuje največja diskrepanca med regijami s strožjo zakonodajo in regijami z bolj permisivnimi načini ureditve omenjene problematike. Kako visoko okoljsko tveganje predstavljajo e-odpadki in zakaj je nujno upoštevati skupno načrtovanje in usklajeno pospeševanje poslovanja, kot ga predvideva projekt? Odgovore smo poiskali pri slovenskem partnerju v projektu, Okoljsko raziskovalnem zavodu in direktorici dr. Marinki Vovk.
Foto: Projekt e-WAsTER, sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED.
Maribor6 DalHD
Res da, je stopnja predelave e-odpadkov v Evropski uniji relativno visoka, reciklira se namreč 80 % zbranih e-odpadkov. A še vedno v oči bode podatek, da je odstotek dejansko zbranih odpadkov nizek. Pa ima ob tem Evropa eno najvišjih stopenj proizvodnje e-odpadkov na prebivalca. Spomnimo, da se je Slovenija pred petimi leti znašla v zelo nezavidljivi družbi držav Mediterana kot so Portugalska, Ciper, Malta, Italija in Grčija in to na dnu lestvice po zbranih e-odpadkih. Izkazalo se je, da nismo dobro zasledovali direktive Evropske unije, sicer pa je po drugi strani res, da je bila vsaka država prepuščena lastni implementaciji direktive EU. Zaskrbljujoče podatke bo v luči še bolj naraščajoče porabe pod okrilje vzel projekt e-WAsTER, ki je sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED. Njegova osnovna ambicija je poenotenje kriterijev ravnanja z e-odpadki v transnacionalnem območju Mediterana, kjer se nakazuje največja diskrepanca med regijami s strožjo zakonodajo in regijami z bolj permisivnimi načini ureditve omenjene problematike. Kako visoko okoljsko tveganje predstavljajo e-odpadki in zakaj je nujno upoštevati skupno načrtovanje in usklajeno pospeševanje poslovanja, kot ga predvideva projekt? Odgovore smo poiskali pri slovenskem partnerju v projektu, Okoljsko raziskovalnem zavodu in direktorici dr. Marinki Vovk.
Foto: Projekt e-WAsTER, sofinanciran s strani programa Interreg Euro-MED.
Maribor6 DalHD
Vse epizode