Opis epizode

Lani je minilo 50 let od umora unikatnega umetnika in samosvojega preroškega misleca Piera Paola Pasolinija, ki je v svojih predavanjih in izjemno bogatem in raznovrstnem, "megastrukturnem" opusu – v njem je tudi nedokončan roman Nafta – izpričeval katastrofično in konformistično podobo tedanje Italije in vsega kapitalističnega sveta.

Umetnik in javni intelektualec tako opozarja, da v njem sicer ostajajo klice starega zgodovinskega, tradicionalnega fašizma, vendar je od njega še bolj nevaren moderen, zaspan, hedonističen konzumerizem. Če zgodovinski fašizem predstavlja skupina kriminalcev na oblasti, novi fašizem odslikava oblast potrošniške družbe. Jedro fašizma je v tem, da ljudje samoumevno sprejemajo kapitalistično realnost. Zato je tudi njegov zadnji film Salò ali 120 dni Sodome nekakšna jasnovidna napoved sveta, ki ne ponavlja le nacistične brutalnosti, ampak je v njem mogoče prepoznati tudi metaforo za neokapitalizem. Zaradi njegove "ljubezni do realnosti", realnosti, ki jo kapitalizem odločilno spreminja, je Pasolinijeva misel usmerjena v postavljanje novih    koordinat tega sveta.

Sogovornik: dr Milklavž Komelj, prevajalec in poznavalec Pasolinijeve zapuščine. V slovenščini v njegovem prevodu dobivamo Pasolinijevo dramsko delo Stilna žival in zbirko pesmi Pot ljubezni (Za pesnitev o mojem otroštvu), v kateri so tudi pesmi s spominskimi drobci na Idrijo, kjer je Pasolini preživel del svojega otroštva.

Fotografija: s plakata filma Salò ali 120 dni Sodome (en.wikipedia.org)

Magda Tušar