Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
»Računalniki načeloma vse, kar jim poveš, vzamejo dobesedno in se vedno držijo navodil. Tako lahko na podatkih, ki si jih ti izbral, vse dela prav, ko pa to spustiš v resnični svet, pa kar naenkrat dela slabo. Zato je to konstantna bitka. Vedno je treba izboljševati podatke in načine ocenjevanja algoritmov,« pravi Filip Dobranić z Inštituta za novejšo zgodovino, gost tokratne oddaje Glasovi svetov.
Hiter razvoj umetne inteligence predstavlja številne izzive na različnih področjih, zato pri razpravah o tem zato pogosto izpostavljamo nedopustne in tvegane rabe. Seveda pa obstajajo področja, na katerih je tehnološki napredek vsekakor dobrodošel. V Sloveniji še niso izpolnjeni pogoji, ki bi nudili ustrezno podporo sodobnim podatkovno usmerjenim raziskavam na področju digitalne humanistike, kar omejuje tako raziskovalno dejavnost v Sloveniji kot njeno mednarodno prepoznavnost. To bo spremenil interdisciplinarni raziskovalni projekt Digitalna humanistika: viri, orodja in metode, s katerim bodo med drugim izboljšali metode za digitalizacijo kompleksnih zgodovinskih dokumentov. Več v pogovoru s Filipom Dobranićem, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Urška Henigman
»Računalniki načeloma vse, kar jim poveš, vzamejo dobesedno in se vedno držijo navodil. Tako lahko na podatkih, ki si jih ti izbral, vse dela prav, ko pa to spustiš v resnični svet, pa kar naenkrat dela slabo. Zato je to konstantna bitka. Vedno je treba izboljševati podatke in načine ocenjevanja algoritmov,« pravi Filip Dobranić z Inštituta za novejšo zgodovino, gost tokratne oddaje Glasovi svetov.
Hiter razvoj umetne inteligence predstavlja številne izzive na različnih področjih, zato pri razpravah o tem zato pogosto izpostavljamo nedopustne in tvegane rabe. Seveda pa obstajajo področja, na katerih je tehnološki napredek vsekakor dobrodošel. V Sloveniji še niso izpolnjeni pogoji, ki bi nudili ustrezno podporo sodobnim podatkovno usmerjenim raziskavam na področju digitalne humanistike, kar omejuje tako raziskovalno dejavnost v Sloveniji kot njeno mednarodno prepoznavnost. To bo spremenil interdisciplinarni raziskovalni projekt Digitalna humanistika: viri, orodja in metode, s katerim bodo med drugim izboljšali metode za digitalizacijo kompleksnih zgodovinskih dokumentov. Več v pogovoru s Filipom Dobranićem, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Urška Henigman
Vse epizode