Opis epizode

Debussy je že kmalu na začetku svoje umetniške poti začutil potrebo po osvoboditvi iz spon tradicije in po raziskovanju novih tehnik glasbene ustvarjalnosti. Poskušal se je oddaljiti od običajnega harmonskega zaporedja konsonanc in disonanc, od običajnih harmonskih zaporedij in ustaljenega koncepta tonalitete. Tako je že po svojem drugem obisku v Bayreuthu prestopil okvire takratnega wagnerjanstva in se navdušil nad nenavadno uglašenim gamelanom, uporabo celotonskih in pentatonskih lestvic, mehko zvenečim rušenjem tonalnosti. Čeprav je razčlenjevanje glasbene teme v več motivičnih fragmentov v Debussyjevi skladbi še vedno navzoče, ne gre več za tradicionalno motivično zgradbo. Motivični fragmenti v njegovi glasbi so postali zelo ohlapno povezani, zato je bila orkestrska barva najpomembnejši glasbeni element.

Marko Šetinc