Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Ker tradicionalni ponedeljek Eseja na radiu tokrat sovpada z literarnim večerom iz cikla Ars teatralis, ki ga posvečamo Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva, umeščen pa je v Slovensko stalno gledališče v Trstu, v mesto, s katerim je bil Rebula povezan vse življenje, smo se na ta kraj spomnili tudi z esejem. Njegov naslov je Moji rojstni mesti, njegova avtorica pa Poljanka Dolhar, publicistka, zaposlena v uredništvu Primorskega dnevnika, tudi Tržačanka. Posveča se kulturi in objavlja v medijih v Sloveniji in Italiji. Leta 2011 je skupaj z Eriko Bezin napisala Kako lep je Trst, prvi vodnik po slovenskem Trstu, ki je izšel tudi v italijanski različici. Leta 2014 je ob pomoči prevajalke Darje Betocchi uredila Tra Carso e caos, zbirko italijanskih prevodov pesmi Srečka Kosovela in risb slikarja Edvarda Stepančiča. Je predsednica Slovenskega kluba, s katerim je leta 2016 postavila stalno razstavo o zgodovini tržaškega Narodnega doma.
''Včasih imam občutek, da živim v dveh različnih mestih. Eno se imenuje Trst in je moje rojstno mesto. Drugo se imenuje Trieste in je prav tako moje rojstno mesto. Eno govori, bere, sanja v slovenskem in italijanskem jeziku, drugo pa samo v italijanskem. Kajti slovenščino poučujejo v zelo redkih italijanskih šolah, tako redkih, da jih lahko prešteješ na prste ene roke. Oba jezika zato obvladajo skoraj izključno Slovenci.''
Glasbeno opremo za esej je izbral Mihael Kozjek, in to vložke iz skladbe Calmo espressivo za violino solo Pavleta Merkuja v izvedbi Monike Skalar. Oblikovalec zvoka Vladimir Jovanovič, bralka Mateja Perpar.
Andrej Rot
Ker tradicionalni ponedeljek Eseja na radiu tokrat sovpada z literarnim večerom iz cikla Ars teatralis, ki ga posvečamo Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva, umeščen pa je v Slovensko stalno gledališče v Trstu, v mesto, s katerim je bil Rebula povezan vse življenje, smo se na ta kraj spomnili tudi z esejem. Njegov naslov je Moji rojstni mesti, njegova avtorica pa Poljanka Dolhar, publicistka, zaposlena v uredništvu Primorskega dnevnika, tudi Tržačanka. Posveča se kulturi in objavlja v medijih v Sloveniji in Italiji. Leta 2011 je skupaj z Eriko Bezin napisala Kako lep je Trst, prvi vodnik po slovenskem Trstu, ki je izšel tudi v italijanski različici. Leta 2014 je ob pomoči prevajalke Darje Betocchi uredila Tra Carso e caos, zbirko italijanskih prevodov pesmi Srečka Kosovela in risb slikarja Edvarda Stepančiča. Je predsednica Slovenskega kluba, s katerim je leta 2016 postavila stalno razstavo o zgodovini tržaškega Narodnega doma.
''Včasih imam občutek, da živim v dveh različnih mestih. Eno se imenuje Trst in je moje rojstno mesto. Drugo se imenuje Trieste in je prav tako moje rojstno mesto. Eno govori, bere, sanja v slovenskem in italijanskem jeziku, drugo pa samo v italijanskem. Kajti slovenščino poučujejo v zelo redkih italijanskih šolah, tako redkih, da jih lahko prešteješ na prste ene roke. Oba jezika zato obvladajo skoraj izključno Slovenci.''
Glasbeno opremo za esej je izbral Mihael Kozjek, in to vložke iz skladbe Calmo espressivo za violino solo Pavleta Merkuja v izvedbi Monike Skalar. Oblikovalec zvoka Vladimir Jovanovič, bralka Mateja Perpar.
Andrej Rot
Vse epizode