Opis epizode

V Italiji vsak krožnik pripoveduje zgodbo: o ljudeh, ki kuhajo z ljubeznijo, o družinah, ki se zberejo za mizo, in o tradiciji, ki je postala del svetovne dediščine človeštva.

16. novembra leta 1945 so predstavniki 37 držav v Londonu podpisali ustavo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, krajše Unesco. Ustava je v veljavo stopila 4. novembra leta 1946 in tako Unesco letos praznuje svojo 80-letnico. Večina to organizacijo pozna predvsem zaradi varovanja kulturne in naravne dediščine, a to še zdaleč ni vse, kar počne. Ob okroglem jubileju odkrivamo 'primere dobrih praks', ki vam bodo pobliže predstavili obseg delovanja Unesca.

Začenjamo v Italiji, državi, ki ima tudi sicer največ vpisov na Unescovem seznamu svetovne dediščine, od decembra lani pa še zelo odmeven novi vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 'Italijanska kuhinja med trajnostjo in biokulturno raznolikostjo', kot je poimenovana nova zaščitena enota, obsega cel sklop praks, povezanih s pridelavo in pripravo hrane, medgeneracijskim prenosom tega znanja ter predvsem tradicijo skupnega obedovanja in družinskih kosil. Vse omenjeno je v italijanski deželi Emilija-Romanja raziskovala Andreja Čokl.

Andreja Čokl