Opis epizode

Včeraj so na Televiziji Slovenija v oddaji Vikend paket podelili že 32. Ježkovo nagrado, namenjeno ustvarjalcem s področja radia in televizije, ki jih žirija v imenu RTV Slovenija prepozna kot nadaljevalce Ježkovega duha. Letošnji Ježkov nagrajenec je glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor Vlado Kreslin.

Že več kot pol stoletja skozi glasbo tke nevidne niti z občinstvom

Včeraj so na Televiziji Slovenija v oddaji Vikend paket podelili že 32. Ježkovo nagrado, namenjeno ustvarjalcem s področja radia in televizije, ki jih žirija v imenu RTV Slovenija prepozna kot nadaljevalce Ježkovega duha. Letošnji Ježkov nagrajenec je glasbenik, pesnik, skladatelj in kantavtor Vlado Kreslin, ki se je v duhu trenutnih razmer ob podelitvi pošalil:

 »V situaciji, kakršna je, si jo bom podelil jaz sam. Čestitam, Vlado.«

V pogovoru nam je zaupal, da je Franeta Milčinskega Ježka občudoval že od mladih nog:

»Ježek je res … Jaz se ga spomnim iz »real time-a«, lahko rečem, sem ga gledal takrat še, ko sem bil majhen, tiste njegove črno-bele spote v onih oddajah. Kot da bi gledal ta temni val, črni val francoskega filma. In me je že takrat kot otroka zelo impresioniral. Seveda sem potem dojel – globino, njegove podtone v besedilih sem dojel čez leta. Ampak bil je, že za nas je bil takrat mit.«

V svoji utemeljitvi so podeljevalci Ježkove nagrade zapisali: "Vlado Kreslin že več kot štirideset let s svojim delovanjem pušča izjemen pečat v programih nacionalnega radia in televizije, v širši slovenski kulturi in je v marsičem pravi nadaljevalec duha Franeta Milčinskega Ježka. In ljubljenec občinstva. Že desetletja iz leta v leto, iz dneva v dan živimo v objemu njegove glasbe, verzov, prepoznavnega vokala in vrednot, ki so hvalnica svetu, ki ga je prehodil skoraj v enem dihu, svetu, v katerem bi rad ostal za zmeraj." Tudi njemu samemu povezava z občinstvom veliko pomeni:

»Ko izvajaš te svoje misli, svoje emocije, vse to, potem verjetno nekje se z nekaterimi – z mnogimi – se zbližaš. Ker jaz vidim, če jaz poslušam koga oziroma kakšnega umetnika in si mislim – uau, ta misli pa tako kot jaz, ta čuti pa tako kot jaz. In mislim, da je to nekaj lepega v tem področju ustvarjanja: da nevidne nitke tkeš s soljudmi. Dandanes je sploh to tako zelo pomembno, ker vidimo, da se nitke tako z lahkoto trgajo med ljudmi.«

Teja Klobčar