Opis epizode

Pogovor z Lidijo Globevnik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo: Kanalizacijski cevovod, ki odpadne vode spelje do čistilne naprave, je zastarel koncept – marsikje po svetu že poznajo čiščenje odpadnih vod tam, kjer nastajajo. Tehnologije in postopki so znani in jih lahko opazujemo v sosednjih državah. To je ena plat zgodbe o kanalu C0 med Brodom in Ježico, ki te dni razburja Ljubljančane. A po drugi strani se ti ne zavedajo, da imajo del kanalizacije že speljan čez vodovarstveno območje, da njihovo pitno vodo trenutno ogroža tudi marsikaj drugega in predvsem, da so območja v Sloveniji, ki bi jim morala politika posvetiti prav toliko pozornosti. Pogovarjala se je Erna Strniša.

Pogovor z Lidijo Globevnik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo: Kanal c0 sicer sam po sebi ni nič bolj problematičen od ostalih, ki že potekajo po celotnem vodonosniku ljubljanske kotline - vzdolž severne obvoznice

Kanalizacijski cevovod, ki odpadne vode spelje do čistilne naprave, je zastarel koncept – marsikje po svetu že poznajo čiščenje odpadnih vod tam, kjer nastajajo. Tehnologije in postopki so znani in jih lahko opazujemo v sosednjih državah. To je ena plat zgodbe o kanalu C0 med Brodom in Ježico, ki te dni razburja Ljubljančane. A po drugi strani se ti ne zavedajo, da imajo del kanalizacije že speljan čez vodovarstveno območje, da njihovo pitno vodo trenutno ogroža tudi marsikaj drugega in predvsem, da so območja v Sloveniji, ki bi jim morala politika posvetiti prav toliko pozornosti.

Pomisleki glede novega ljubljanskega kanalizacijskega cevovoda so torej smiselni. A vodarji opozarjajo tudi, da vodne vire v Ljubljani trenutno ogroža še marsikaj drugega, o pravici do pitne vode, ki smo jo zapisali v ustavo, pa bi se morali precej več pogovarjati tudi drugje v Sloveniji.

Za odvajanje odpadnih voda bi kazalo uporabiti trajnostno rešitev – te se lahko reciklirajo na mestu nastanka, pravi Lidija Globevnik s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Kanal c0 sicer sam po sebi ni nič bolj problematičen od ostalih, ki že potekajo po celotnem vodonosniku ljubljanske kotline – vzdolž severne obvoznice velik cevovod meji na vodni vir Hrastje.

Poleg Ljubljane pa bi se o pravici do čiste pitne vode morali pogovarjati še marsikje drugje, denimo na Ptujskem polju, dodaja Globevnikova. Pogovarjala se je Erna Strniša.

Erna Strniša