Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob Mednarodnem dnevu žensk, ki ga obeležujemo prav na današnji dan, in ki ga, resnici na ljubo, obeležujejo v manj kot polovici vseh evropskih držav, se bomo v pogovoru z našimi sogovornicami posvetili položaju žensk v Sloveniji. Z nami so: dr. Lili Nemec Zlatolas, docentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Jasna Dominko Baloh, direktorica Izobraževalnega središča DOBA v Mariboru, in mag. Bernarda Jurič, univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva ter magistrica tehniškega varstva okolja, prav tako športna avanturistka, kakor sebe sama opiše.
Ob Mednarodnem dnevu žensk, ki ga obeležujemo prav na današnji dan, in ki ga, resnici na ljubo, obeležujejo v manj kot polovici vseh evropskih držav, se bomo v pogovoru z našimi sogovornicami posvetili položaju žensk v Sloveniji. Z nami so: dr. Lili Nemec Zlatolas, docentka na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Jasna Dominko Baloh, direktorica Izobraževalnega središča DOBA v Mariboru, in mag. Bernarda Jurič, univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva ter magistrica tehniškega varstva okolja, prav tako športna avanturistka, kakor sebe sama opiše.
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
V drugem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu se sprašujemo, kaj so in kateri so poklici prihodnosti? Ali jih je mogoče določati, glede na interese v gospodarstvu? Kako vemo, kakšne bodo potrebe gospodarstva čez dve, pet ali več let? Z nami bodo eden izmed direktorjev Pošte Slovenije, nosilka študije Sodobni trg dela in karierna svetovalka, ter direktor Višje prometne šole v Mariboru.
V drugem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu se sprašujemo, kaj so in kateri so poklici prihodnosti? Ali jih je mogoče določati, glede na interese v gospodarstvu? Kako vemo, kakšne bodo potrebe gospodarstva čez dve, pet ali več let? Z nami bodo eden izmed direktorjev Pošte Slovenije, nosilka študije Sodobni trg dela in karierna svetovalka, ter direktor Višje prometne šole v Mariboru.
Praznike imamo radi, pa naj gre za osebne, državne ali verske. To je raznoliko področje, ki je prepleteno s kulturo, verovanjem, druženjem, naravo, kulinariko, identiteto, tudi politiko in ekonomijo. Del tega odkrivamo z etnologinjo, cvetličarjem in kurentom v tokratni oddaji Omizje na Televiziji Maribor.
Praznike imamo radi, pa naj gre za osebne, državne ali verske. To je raznoliko področje, ki je prepleteno s kulturo, verovanjem, druženjem, naravo, kulinariko, identiteto, tudi politiko in ekonomijo. Del tega odkrivamo z etnologinjo, cvetličarjem in kurentom v tokratni oddaji Omizje na Televiziji Maribor.
Vsak drugi torek v februarju v Evropski uniji posvečamo dnevu varne rabe interneta. Letos je to 7. februar, in v Sloveniji se bomo na ta dan posvetili predvsem zaščiti otrok in mladostnikov pred nasilnimi, sovražnimi in radikalnimi vsebinami, ki jih razširjajo nekateri vplivneži, ter zaščiti pred spletno pornografijo. Varna raba interneta je seveda mnogo več, zato bodo z nami predstavnik Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, strokovnjak za umetno inteligenco, in koordinator Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
Vsak drugi torek v februarju v Evropski uniji posvečamo dnevu varne rabe interneta. Letos je to 7. februar, in v Sloveniji se bomo na ta dan posvetili predvsem zaščiti otrok in mladostnikov pred nasilnimi, sovražnimi in radikalnimi vsebinami, ki jih razširjajo nekateri vplivneži, ter zaščiti pred spletno pornografijo. Varna raba interneta je seveda mnogo več, zato bodo z nami predstavnik Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, strokovnjak za umetno inteligenco, in koordinator Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
V prvem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili prihodnosti slovenskega trga z embalažo. Ravnanje in predelava odpadne embalaže je v Sloveniji bolj problem kot priložnost, zasluži bi bili lahko veliki, a interesi so različni. Z nami bodo predstavnica ministrstva okolje, predstavnik industrije pijač, predstavnik ene od družb za ravnanje z odpadki in okoljevarstvenica.
V prvem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili prihodnosti slovenskega trga z embalažo. Ravnanje in predelava odpadne embalaže je v Sloveniji bolj problem kot priložnost, zasluži bi bili lahko veliki, a interesi so različni. Z nami bodo predstavnica ministrstva okolje, predstavnik industrije pijač, predstavnik ene od družb za ravnanje z odpadki in okoljevarstvenica.
Na program TV SLO prihaja igrano-dokumentarna serijo z naslovom: Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka. Serija je nastala na podlagi sodnih spisov in v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki, v ospredje pa postavlja vse razsežnosti in posledice umora. Z nami bodo dr. Boštjan Brezovnik, ki je skupaj z Igorjem Zupetom napisal scenarij, pravnik dr. Gorazd Terpin – sodelavec in svetovalec pri projektu ter kolega Janez Krušič, ki je pri seriji sodeloval kot novinar, raziskovalec virov in tisti, ki v seriji pojasnjuje prikazano dogajanje.
Na program TV SLO prihaja igrano-dokumentarna serijo z naslovom: Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka. Serija je nastala na podlagi sodnih spisov in v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki, v ospredje pa postavlja vse razsežnosti in posledice umora. Z nami bodo dr. Boštjan Brezovnik, ki je skupaj z Igorjem Zupetom napisal scenarij, pravnik dr. Gorazd Terpin – sodelavec in svetovalec pri projektu ter kolega Janez Krušič, ki je pri seriji sodeloval kot novinar, raziskovalec virov in tisti, ki v seriji pojasnjuje prikazano dogajanje.
Letos mineva trideset let od uvedbe enotnega trga Evropske unije. Kmalu bo minilo tudi 20 let, odkar je Slovenija del tega enotnega trga. Ali smo svoje priložnosti dobro izkoristili, kakšne koristi imamo na tem trgu državljani, in kako Slovenija varuje interese našega gospodarstva v krizah, ko se kažejo tendence, da bi pravila enotnega trga nekatere države rade zaobšle?
Letos mineva trideset let od uvedbe enotnega trga Evropske unije. Kmalu bo minilo tudi 20 let, odkar je Slovenija del tega enotnega trga. Ali smo svoje priložnosti dobro izkoristili, kakšne koristi imamo na tem trgu državljani, in kako Slovenija varuje interese našega gospodarstva v krizah, ko se kažejo tendence, da bi pravila enotnega trga nekatere države rade zaobšle?
Že nekaj let prvo Omizje v novem koledarskem letu namenjamo tradicionalnemu pogovoru z novinarskimi kolegi iz različnih medijev. Tokrat so naši gostje: upokojeni novinar Dela in nekdanji dopisnik iz Celja Brane Piano, upokojena novinarka Radia Slovenija in nekdanja dopisnica s Ptuja Nevenka Dobljekar in Drago Soršak, športni novinar Televizije Maribor.
Že nekaj let prvo Omizje v novem koledarskem letu namenjamo tradicionalnemu pogovoru z novinarskimi kolegi iz različnih medijev. Tokrat so naši gostje: upokojeni novinar Dela in nekdanji dopisnik iz Celja Brane Piano, upokojena novinarka Radia Slovenija in nekdanja dopisnica s Ptuja Nevenka Dobljekar in Drago Soršak, športni novinar Televizije Maribor.
Vino vsakdanje in praznično, zgodba, ki traja. Okoli tisoč let gojimo vinsko trto v okolici Maribora, pred 200 leti je preporod pridelave poskrbel nadvojvoda Janez, pred 170 leti so v Radgoni pridelali prvo penino … Kje smo danes, kako se spreminjajo okusi, kaj cenimo, kaj se nam obeta jutri …. O tem bomo govorili z Robertom Gorjakom, direktorjem šole Belvin in mednarodno uveljavljenim vinskim profesionalcem ter z Robertom Puklavcem, predsednikom Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenija.
Vino vsakdanje in praznično, zgodba, ki traja. Okoli tisoč let gojimo vinsko trto v okolici Maribora, pred 200 leti je preporod pridelave poskrbel nadvojvoda Janez, pred 170 leti so v Radgoni pridelali prvo penino … Kje smo danes, kako se spreminjajo okusi, kaj cenimo, kaj se nam obeta jutri …. O tem bomo govorili z Robertom Gorjakom, direktorjem šole Belvin in mednarodno uveljavljenim vinskim profesionalcem ter z Robertom Puklavcem, predsednikom Društva vinskih svetovalcev Sommelier Slovenija.
V letošnjem osmem Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili razmeram v slovenskem gospodarstvu, izkušnjam podjetij iz naše regije, in napovedim, kaj nas čaka v prihodnosti? Naši sogovorniki bodo ugledni makroekonomist, direktor najperspektivnejšega podjetja v Podravju in prejemnik nagrade za izjemne dosežke pri mednarodnem sodelovanju na področju višješolskega izobraževanja.
V letošnjem osmem Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili razmeram v slovenskem gospodarstvu, izkušnjam podjetij iz naše regije, in napovedim, kaj nas čaka v prihodnosti? Naši sogovorniki bodo ugledni makroekonomist, direktor najperspektivnejšega podjetja v Podravju in prejemnik nagrade za izjemne dosežke pri mednarodnem sodelovanju na področju višješolskega izobraževanja.
Pred dnevi je v slovenski javnosti dokaj neopazno minil 10. december, Dan človekovih pravic, spomin na dan, ko je bila leta 1948 v združenih narodih podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Ali po skoraj 75-ih letih od takrat, lahko o človekovih pravicah razmišljamo na enak način? Kaj se je spremenilo v našem dojemanju demokracije, državljanskih pravic in političnih svoboščin? Kaj in koliko je temu prispevalo tudi letošnje super volilno leto v Sloveniji?
Pred dnevi je v slovenski javnosti dokaj neopazno minil 10. december, Dan človekovih pravic, spomin na dan, ko je bila leta 1948 v združenih narodih podpisana Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Ali po skoraj 75-ih letih od takrat, lahko o človekovih pravicah razmišljamo na enak način? Kaj se je spremenilo v našem dojemanju demokracije, državljanskih pravic in političnih svoboščin? Kaj in koliko je temu prispevalo tudi letošnje super volilno leto v Sloveniji?
Letos smo imel super volilno leto: štiri vrste volitev, tri referendume, in vsako odločanje je potekalo po različnih pravilih. Ali smo se iz tega kaj naučili? Ali razumemo medsebojno odvisnost posameznih volilnih sistemov?
Letos smo imel super volilno leto: štiri vrste volitev, tri referendume, in vsako odločanje je potekalo po različnih pravilih. Ali smo se iz tega kaj naučili? Ali razumemo medsebojno odvisnost posameznih volilnih sistemov?
Pri MOM deluje Svet za starejše, od 3. oktobra pa je v Slovenski ulici 40 odprta tudi pisarna za starejše. O tem ali je Maribor starejšim prijazno mesto, o vzgibih, ki so privedli do ustanovitve Sveta in o tem s kakšnimi pobudami so se v prvih dveh mesecih oglasili v pisarni bomo govorili s predsednico in članico Sveta za starejše Metko Roksandič in Jelko Kolmanič.
Pri MOM deluje Svet za starejše, od 3. oktobra pa je v Slovenski ulici 40 odprta tudi pisarna za starejše. O tem ali je Maribor starejšim prijazno mesto, o vzgibih, ki so privedli do ustanovitve Sveta in o tem s kakšnimi pobudami so se v prvih dveh mesecih oglasili v pisarni bomo govorili s predsednico in članico Sveta za starejše Metko Roksandič in Jelko Kolmanič.
V letošnjem letu praznujemo 100-letnico najstarejše javne radiotelevizije na svetu. Te dni smo obeležili Svetovni dan televizije. Tudi pri nas se te dni lahko sprašujemo, kakšno javno radiotelevizijo potrebujemo dolgoročno? Pa tudi: ali zmoremo seči onkraj meja populizma in političnih interesov? Kdo upošteva interes državljana?
V letošnjem letu praznujemo 100-letnico najstarejše javne radiotelevizije na svetu. Te dni smo obeležili Svetovni dan televizije. Tudi pri nas se te dni lahko sprašujemo, kakšno javno radiotelevizijo potrebujemo dolgoročno? Pa tudi: ali zmoremo seči onkraj meja populizma in političnih interesov? Kdo upošteva interes državljana?
Bliža se dan spomina na vse, ki jih ni več z nami, in slovo ter zanimiva obletnica v letošnjem letu 2022, sta nam narekovala, da tokrat oddajo Omizje posvetimo spominu na Josipa Hutterja, nekdanjega mariborskega tovarnarja, Rotaryjca, investitorja, ki je sooblikoval urbanistično podobo in bivanjsko kulturo Maribora. Z nami bodo: avtor najnovejšega romana o Josipu Hutterju, profesorica etike podjetništva K1 in založnik, ki še danes ohranja stik z družino Hutter.
Bliža se dan spomina na vse, ki jih ni več z nami, in slovo ter zanimiva obletnica v letošnjem letu 2022, sta nam narekovala, da tokrat oddajo Omizje posvetimo spominu na Josipa Hutterja, nekdanjega mariborskega tovarnarja, Rotaryjca, investitorja, ki je sooblikoval urbanistično podobo in bivanjsko kulturo Maribora. Z nami bodo: avtor najnovejšega romana o Josipu Hutterju, profesorica etike podjetništva K1 in založnik, ki še danes ohranja stik z družino Hutter.
V Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili učinkom globalizacije v letih večkratnih kriz: zdravstvene, gospodarske in zdaj še vojne v Ukrajini. Ali gre pri zapiranju trgov in sebičnosti velikih držav za deglobalizacijo, ali vendarle za globalizacijo, ki kaže drugačne ekonomske, politične in ideološke učinke? Kako bodo te spremembe vplivale na slovensko gospodarstvo? Vabimo vas, da si pogovor o globalizaciji v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 19. oktobra ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
V Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili učinkom globalizacije v letih večkratnih kriz: zdravstvene, gospodarske in zdaj še vojne v Ukrajini. Ali gre pri zapiranju trgov in sebičnosti velikih držav za deglobalizacijo, ali vendarle za globalizacijo, ki kaže drugačne ekonomske, politične in ideološke učinke? Kako bodo te spremembe vplivale na slovensko gospodarstvo? Vabimo vas, da si pogovor o globalizaciji v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 19. oktobra ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
Ukvarjanje s športom je eden temeljev za zdravo življenje. Kako je bilo z njim na mariborski univerzi v minulem študijskem letu? Kako je v letošnjem in kako bo v prihodnje?
Ukvarjanje s športom je eden temeljev za zdravo življenje. Kako je bilo z njim na mariborski univerzi v minulem študijskem letu? Kako je v letošnjem in kako bo v prihodnje?
V soboto 1. in v nedeljo 2. oktobra bodo po vsej Evropi spet šteli ptice. Evropski dan opazovanja ptic šteje 30 let. Zakaj je pomemben in kaj razkriva statistka bomo izvedeli v oddaji Omizje.
V soboto 1. in v nedeljo 2. oktobra bodo po vsej Evropi spet šteli ptice. Evropski dan opazovanja ptic šteje 30 let. Zakaj je pomemben in kaj razkriva statistka bomo izvedeli v oddaji Omizje.
Prvi jesenski Štajerski gospodarski forum namenjamo energetski oskrbi gospodarstva. Zima naj bi dala odgovore, ali gospodarstvo lahko računa na občutnejše znižanje cen energentov ali ne, znana so tudi njegova pričakovanja do vlade in uvedbe cenovne kapice za več virov energije. Ta nam bodo predstavili analitik Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik uprave Taluma iz Kidričevega, in direktorja dveh uspešnih podjetij iz regije.
Prvi jesenski Štajerski gospodarski forum namenjamo energetski oskrbi gospodarstva. Zima naj bi dala odgovore, ali gospodarstvo lahko računa na občutnejše znižanje cen energentov ali ne, znana so tudi njegova pričakovanja do vlade in uvedbe cenovne kapice za več virov energije. Ta nam bodo predstavili analitik Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik uprave Taluma iz Kidričevega, in direktorja dveh uspešnih podjetij iz regije.
Začeli so se letošnji Dnevi judovske kulture v Sloveniji. Obeležuje jih 35 evropskih držav, osrednja tema slovenskih dni pa je Obnova. O tej temi se bomo pogovarjali z direktorjem Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, podpredsednico Judovskega združenja Slovenije in aktivna članica judovske skupnosti v Prekmurju, in znanim mariborskim filozofom in sociologom.
Začeli so se letošnji Dnevi judovske kulture v Sloveniji. Obeležuje jih 35 evropskih držav, osrednja tema slovenskih dni pa je Obnova. O tej temi se bomo pogovarjali z direktorjem Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, podpredsednico Judovskega združenja Slovenije in aktivna članica judovske skupnosti v Prekmurju, in znanim mariborskim filozofom in sociologom.
Mineva 160 let od rojstva Janeza Puha, izumitelja in tovarnarja, tehniškega genija Slovenskih goric. V domačem Sakušaku pri Juršincih se bo v počastitev obletnici odvilo nekaj zanimivih dogodkov. O Janezu Puhu, njegovem izročilu in skrbi za dediščino v rojstnem kraju bomo spregovorili v tokratnem Omizju TV Maribor. Bodite z nami ob 20. uri.
Mineva 160 let od rojstva Janeza Puha, izumitelja in tovarnarja, tehniškega genija Slovenskih goric. V domačem Sakušaku pri Juršincih se bo v počastitev obletnici odvilo nekaj zanimivih dogodkov. O Janezu Puhu, njegovem izročilu in skrbi za dediščino v rojstnem kraju bomo spregovorili v tokratnem Omizju TV Maribor. Bodite z nami ob 20. uri.
Letošnji peti Štajerski gospodarski forum posvečamo inovativnosti v gospodarstvu, ki v praksi niha med podporo in nevidnostjo. Štajerska gospodarska zbornica je pred dnevi že 20-ič podelila priznanja najbolj inovativnim podjetjem v regiji, in največ nagrad so prejele inovacije s področja energetske varčnosti. Vabimo vas, da si pogovor o razvoju inovativnosti v naši regiji in Sloveniji v oddaji Omizje.
Letošnji peti Štajerski gospodarski forum posvečamo inovativnosti v gospodarstvu, ki v praksi niha med podporo in nevidnostjo. Štajerska gospodarska zbornica je pred dnevi že 20-ič podelila priznanja najbolj inovativnim podjetjem v regiji, in največ nagrad so prejele inovacije s področja energetske varčnosti. Vabimo vas, da si pogovor o razvoju inovativnosti v naši regiji in Sloveniji v oddaji Omizje.
Mineva 160 let od rojstva Janeza Puha, izumitelja in tovarnarja, tehniškega genija Slovenskih goric. V domačem Sakušaku pri Juršincih se bo v počastitev obletnici odvilo nekaj zanimivih dogodkov. O Janezu Puhu, njegovem izročilu in skrbi za dediščino v rojstnem kraju bomo spregovorili v tokratnem Omizju TV Maribor.
Mineva 160 let od rojstva Janeza Puha, izumitelja in tovarnarja, tehniškega genija Slovenskih goric. V domačem Sakušaku pri Juršincih se bo v počastitev obletnici odvilo nekaj zanimivih dogodkov. O Janezu Puhu, njegovem izročilu in skrbi za dediščino v rojstnem kraju bomo spregovorili v tokratnem Omizju TV Maribor.
V Mariboru potekajo jubilejni 25. Slovenski dnevi knjige in Televizija Maribor se temu prazniku pisane besede pridružuje s pogovorom o subverzivni moči literarne besede nekoč in danes. Če parafraziramo Sokrata, pomembno je, česa se le spominjamo, kaj pa v resnici vemo, in ali nam vedenje omogoča, da družbo spreminjamo na bolje. Vabimo vas, da si pogovor z raziskovalko Tjašo Jakop, pisateljem Andrejem Blatnikom in knjižničarko Zdenko Gajser v oddaji Omizje.
V Mariboru potekajo jubilejni 25. Slovenski dnevi knjige in Televizija Maribor se temu prazniku pisane besede pridružuje s pogovorom o subverzivni moči literarne besede nekoč in danes. Če parafraziramo Sokrata, pomembno je, česa se le spominjamo, kaj pa v resnici vemo, in ali nam vedenje omogoča, da družbo spreminjamo na bolje. Vabimo vas, da si pogovor z raziskovalko Tjašo Jakop, pisateljem Andrejem Blatnikom in knjižničarko Zdenko Gajser v oddaji Omizje.
Prav na današnji dan gasilci po vsem svetu obeležujejo Svetovni dan gasilcev. Ta dejavnost je ena izmed najpomembnejših v sistemu civilne zaščite in reševanja v sleherni državi, v Sloveniji pa ima gasilstvo dolgo tradicijo, je vir izobraževanja in vzgoje številnih mladih ljudi.
Prav na današnji dan gasilci po vsem svetu obeležujejo Svetovni dan gasilcev. Ta dejavnost je ena izmed najpomembnejših v sistemu civilne zaščite in reševanja v sleherni državi, v Sloveniji pa ima gasilstvo dolgo tradicijo, je vir izobraževanja in vzgoje številnih mladih ljudi.
V nedeljo 5. junija bomo obeležili Svetovni dan varovanja okolja. Tega se sicer najbolj spomnimo takrat, ko pride do kakšne nesreče, namernega onesnaževanja, ko nas prizadenejo ekstremni naravni pojavi, ki so posledica klimatskih sprememb, na katere ima največ vpliva prav človek. V tokratnem Omizju bomo to temo poskusili osvetliti z analizo praktičnih primerov in zlasti rešitev, ki nas čakajo v Sloveniji.
V nedeljo 5. junija bomo obeležili Svetovni dan varovanja okolja. Tega se sicer najbolj spomnimo takrat, ko pride do kakšne nesreče, namernega onesnaževanja, ko nas prizadenejo ekstremni naravni pojavi, ki so posledica klimatskih sprememb, na katere ima največ vpliva prav človek. V tokratnem Omizju bomo to temo poskusili osvetliti z analizo praktičnih primerov in zlasti rešitev, ki nas čakajo v Sloveniji.
V ospredju tokratnega Omizja TV Maribor bo teden gozdov, ki nas vsako leto zadnji teden meseca maja spomni na pomen te dobrine. Tokrat bo v ospredju tema »Gozdovi na robu mesta«. So res nekakšna klimatska naprava mestnega okolja?
V ospredju tokratnega Omizja TV Maribor bo teden gozdov, ki nas vsako leto zadnji teden meseca maja spomni na pomen te dobrine. Tokrat bo v ospredju tema »Gozdovi na robu mesta«. So res nekakšna klimatska naprava mestnega okolja?
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o proizvodnji hrane in napovedim, da nas čaka prehranska kriza. Poskusili bomo čim bolj praktično predstaviti ta problem, z nami pa bodo direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, generalni direktor Perutnine Ptuj, in tehnični direktor podjetja Žipo iz Lenarta.
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o proizvodnji hrane in napovedim, da nas čaka prehranska kriza. Poskusili bomo čim bolj praktično predstaviti ta problem, z nami pa bodo direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, generalni direktor Perutnine Ptuj, in tehnični direktor podjetja Žipo iz Lenarta.
Po dveletni epidemiji koronavirusa je ponovno čas, da se vprašamo, kako sicer skrbimo za svoje zdravje, kako poteka odkrivanje in zdravljenje nekaterih najhujših bolezni, in, kako potekajo preventivni zdravstveni programi, namenjeni zgodnjemu odkrivanju najhujših bolezni. Vabimo vas, da si pogovor o tej temi v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 11. maja ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
Po dveletni epidemiji koronavirusa je ponovno čas, da se vprašamo, kako sicer skrbimo za svoje zdravje, kako poteka odkrivanje in zdravljenje nekaterih najhujših bolezni, in, kako potekajo preventivni zdravstveni programi, namenjeni zgodnjemu odkrivanju najhujših bolezni. Vabimo vas, da si pogovor o tej temi v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 11. maja ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
Ob Svetovnem dnevu svobode medijev se bomo v Omizju vnovič posvetili svobodi medijev v Sloveniji. Ob tej temi se velikokrat pozablja na pretekle grehe politike, na celotno medijsko sliko v Sloveniji, na medijska obrobja, na vlogo osrednjih tiskanih medijev in zanemarjanje vloge lokalnih in regionalnih medijev. Z nami bodo medijska strokovnjakinja in predsednici Društva in Sindikata novinarjev Slovenije.
Ob Svetovnem dnevu svobode medijev se bomo v Omizju vnovič posvetili svobodi medijev v Sloveniji. Ob tej temi se velikokrat pozablja na pretekle grehe politike, na celotno medijsko sliko v Sloveniji, na medijska obrobja, na vlogo osrednjih tiskanih medijev in zanemarjanje vloge lokalnih in regionalnih medijev. Z nami bodo medijska strokovnjakinja in predsednici Društva in Sindikata novinarjev Slovenije.
Mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, predhodnice današnje Biotehniške šole in s tem začetka sistematičnega izobraževanja za potrebe kmetijstva v tem delu Slovenije. Sami začetki tovrstnega izobraževanja pa so še starejši. Kmetijsko šolstvo od poklicne do univerzitetne ravni – tradicija in izzivi. O tem z gosti: dr. Karmen Pažek in dr. Jernejem Turkom s Fakultete za kmetijstvo in Biosistemske vede UM ter gospodom Antonom Krajncem, ravnateljem Biotehniške šole Maribor. Bodite z nami v oddaji Omizje TV Maribor v sredo 27. aprila ob 20. uri.
Mineva poldrugo stoletje od ustanovitve Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, predhodnice današnje Biotehniške šole in s tem začetka sistematičnega izobraževanja za potrebe kmetijstva v tem delu Slovenije. Sami začetki tovrstnega izobraževanja pa so še starejši. Kmetijsko šolstvo od poklicne do univerzitetne ravni – tradicija in izzivi. O tem z gosti: dr. Karmen Pažek in dr. Jernejem Turkom s Fakultete za kmetijstvo in Biosistemske vede UM ter gospodom Antonom Krajncem, ravnateljem Biotehniške šole Maribor. Bodite z nami v oddaji Omizje TV Maribor v sredo 27. aprila ob 20. uri.
V oddaji Omizje bomo spregovorili o jubileju Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje, ki je od leta 1991 delovalo kot podružnica slovenskega društva, pred 20. leti pa je začelo s svojim samostojnim delovanjem. Kakšno je poslanstvo društva, kako ga uresničuje in koliko je pripomoglo k preventivi na področju bolezni srca in ožilja? O tem bosta spregovorila predsednik društva prim. Mirko Bombek, dr. med. spec. in doc. dr. Husam Franjo Naji, dr. med, predstojnik oddelka za kardiologijo in angiologijo klinike za interno medicino UKC Maribor. Voditelj bo Stane Kocutar.
V oddaji Omizje bomo spregovorili o jubileju Društva za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje, ki je od leta 1991 delovalo kot podružnica slovenskega društva, pred 20. leti pa je začelo s svojim samostojnim delovanjem. Kakšno je poslanstvo društva, kako ga uresničuje in koliko je pripomoglo k preventivi na področju bolezni srca in ožilja? O tem bosta spregovorila predsednik društva prim. Mirko Bombek, dr. med. spec. in doc. dr. Husam Franjo Naji, dr. med, predstojnik oddelka za kardiologijo in angiologijo klinike za interno medicino UKC Maribor. Voditelj bo Stane Kocutar.
Danes je Svetovni dan meteorologije in ta je še kako povezana in nam lahko veliko pomaga pri odločitvah v vsakdanjem življenju. Od vremena je odvisen pridelek kmetov, varnost jadralcev, škoda, ki nam jo povzročijo toča ali poplave, že odločitev, ali naj se na sprehod odpravimo z dežnikom? Z nami bodo strokovnjaki, ki o vremenu vedo največ.
Danes je Svetovni dan meteorologije in ta je še kako povezana in nam lahko veliko pomaga pri odločitvah v vsakdanjem življenju. Od vremena je odvisen pridelek kmetov, varnost jadralcev, škoda, ki nam jo povzročijo toča ali poplave, že odločitev, ali naj se na sprehod odpravimo z dežnikom? Z nami bodo strokovnjaki, ki o vremenu vedo največ.
Vsako leto v marcu se žensk spomnimo dvakrat: ob 8. marcu – Mednarodnem dnevu žena, in ob 25. marcu – Materinskem dnevu. Toda, vloga matere ni edina vloga sodobne ženske in tudi delavskih strank, ki bi se borile za pravic žensk ni več. V Štajerskem gospodarskem forumu bomo soočili vedenje o zaposleni ženski s podobo gospodarstva in družbe, v kateri naj bi ženska živela izpolnjeno in dočakala varno starost. Vabimo vas, da si pogovor o položaju žensk v gospodarstvu in družbi v oddaji Omizje ogledate v sredo 16. marca ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Vsako leto v marcu se žensk spomnimo dvakrat: ob 8. marcu – Mednarodnem dnevu žena, in ob 25. marcu – Materinskem dnevu. Toda, vloga matere ni edina vloga sodobne ženske in tudi delavskih strank, ki bi se borile za pravic žensk ni več. V Štajerskem gospodarskem forumu bomo soočili vedenje o zaposleni ženski s podobo gospodarstva in družbe, v kateri naj bi ženska živela izpolnjeno in dočakala varno starost. Vabimo vas, da si pogovor o položaju žensk v gospodarstvu in družbi v oddaji Omizje ogledate v sredo 16. marca ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V tokratnem Omizju zbližujemo stroko in predpise, ki urejajo nego dreves v urbanem okolju. Sploh v večjih mestih občane velikokrat ujezijo nestrokovno obrezovanje ali celo podiranje starih drevoredov, parkov ali tudi posameznih markantnih dreves. Kakšne so zakonske podlage tako za sajenje kot odstranitev dreves in grmovnic na javnih površinah, bomo med drugim izvedeli. Več pa nocoj, ob 20. uri na sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu.
V tokratnem Omizju zbližujemo stroko in predpise, ki urejajo nego dreves v urbanem okolju. Sploh v večjih mestih občane velikokrat ujezijo nestrokovno obrezovanje ali celo podiranje starih drevoredov, parkov ali tudi posameznih markantnih dreves. Kakšne so zakonske podlage tako za sajenje kot odstranitev dreves in grmovnic na javnih površinah, bomo med drugim izvedeli. Več pa nocoj, ob 20. uri na sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu.
Včeraj smo tudi v Sloveniji obeležili Svetovni dan civilne zaščite. Vanj so vključene številne poklicne in prostovoljne enote in društva gasilcev, Rdečega križa, Gorske reševalne službe, jamarjev, tabornikov in potapljačev. Kako ta sistem deluje, ali se ljudje iz nesreč kaj naučimo in kako popravljamo napake?
Včeraj smo tudi v Sloveniji obeležili Svetovni dan civilne zaščite. Vanj so vključene številne poklicne in prostovoljne enote in društva gasilcev, Rdečega križa, Gorske reševalne službe, jamarjev, tabornikov in potapljačev. Kako ta sistem deluje, ali se ljudje iz nesreč kaj naučimo in kako popravljamo napake?
Čebelarska dejavnost je pogosto v ospredju zanimanja, čedalje pogosteje tudi kot indikator stanja v okolju. V Mariboru si prizadevajo, da bi dobili sodoben čebelarski centre, pri Čebelarski zvezi Slovenije pa je v ospredju letošnja akcija sajenja medovitih rastlin, kar naj bi dolgoročno koristilo čebelam in drugim ogroženim vrstam žuželk.
Čebelarska dejavnost je pogosto v ospredju zanimanja, čedalje pogosteje tudi kot indikator stanja v okolju. V Mariboru si prizadevajo, da bi dobili sodoben čebelarski centre, pri Čebelarski zvezi Slovenije pa je v ospredju letošnja akcija sajenja medovitih rastlin, kar naj bi dolgoročno koristilo čebelam in drugim ogroženim vrstam žuželk.
V Sloveniji se že več kot polovica vseh delodajalcev sooča s pomanjkanjem ustreznih kadrov, iz Prekmurja, Koroške in Štajerske pa se dnevno na delo v Avstrijo vozi 25.000 slovenskih delavcev. Zakaj ti ljudje nočejo ali ne morejo delati doma, za koga izobražujemo ljudi v nekaterih poklicih, če je njihova prva pot – odhod na delo v tujino? O tem se bomo v Štajerskem gospodarskem forumu pogovarjali z direktorjem uspešnega mariborskega podjetja, predstavnico zasebne univerze in direktorjem zavoda za zaposlovanje v Mariboru.
V Sloveniji se že več kot polovica vseh delodajalcev sooča s pomanjkanjem ustreznih kadrov, iz Prekmurja, Koroške in Štajerske pa se dnevno na delo v Avstrijo vozi 25.000 slovenskih delavcev. Zakaj ti ljudje nočejo ali ne morejo delati doma, za koga izobražujemo ljudi v nekaterih poklicih, če je njihova prva pot – odhod na delo v tujino? O tem se bomo v Štajerskem gospodarskem forumu pogovarjali z direktorjem uspešnega mariborskega podjetja, predstavnico zasebne univerze in direktorjem zavoda za zaposlovanje v Mariboru.
Minil je prešerni dan kulture, šampanjce smo spili, in – kaj zdaj? K čemu se bomo vrnili: k ponotranjenemu občutku za lepo, ali pa k razprtijam, zanikanju pluralizma umetniških praks in vrednot, in držam, za katere imamo ime – nekultura!? Z nami bodo novinarka, pesnik in prejemnik Prešernove nagrade ter kustosinja za sodobno umetnost in arhitekturo, skupaj bomo razmišljali o tem, kaj je in bi morala biti kultura.
Minil je prešerni dan kulture, šampanjce smo spili, in – kaj zdaj? K čemu se bomo vrnili: k ponotranjenemu občutku za lepo, ali pa k razprtijam, zanikanju pluralizma umetniških praks in vrednot, in držam, za katere imamo ime – nekultura!? Z nami bodo novinarka, pesnik in prejemnik Prešernove nagrade ter kustosinja za sodobno umetnost in arhitekturo, skupaj bomo razmišljali o tem, kaj je in bi morala biti kultura.
Smo tik pred začetkom letošnjih zimskih olimpijskih iger, ki jih gosti Kitajska. V Pekingu se že nahaja slovenska reprezentanca. Tej športni tematiki je namenjeno nocojšnje OMIZJE. V njem se bom pogovarjali s tremi nekdanjimi športniki, udeleženci olimpijskih iger v hokeju na ledu, v alpskem smučanju in teku na smučeh ter biatlonu.
Smo tik pred začetkom letošnjih zimskih olimpijskih iger, ki jih gosti Kitajska. V Pekingu se že nahaja slovenska reprezentanca. Tej športni tematiki je namenjeno nocojšnje OMIZJE. V njem se bom pogovarjali s tremi nekdanjimi športniki, udeleženci olimpijskih iger v hokeju na ledu, v alpskem smučanju in teku na smučeh ter biatlonu.
Letošnje leto prinaša nekaj pomembnih okroglih obletnic povezanih s preteklostjo gojenja vinske trte in vinarstva na Štajerskem. Zgodovina je eno, prihodnost pa nekaj drugega. Kakšni so zato aktualni izzivi vinogradniške dejavnosti in stroke?
Letošnje leto prinaša nekaj pomembnih okroglih obletnic povezanih s preteklostjo gojenja vinske trte in vinarstva na Štajerskem. Zgodovina je eno, prihodnost pa nekaj drugega. Kakšni so zato aktualni izzivi vinogradniške dejavnosti in stroke?
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o znanjih, ki jih potrebujemo za zeleni in digitalni prehod, kakor popularno imenujemo spremembe v gospodarstvu in okolju, s katerimi naj bi povečali našo blaginjo in si zagotovili bolj zdravo delovno in življenjsko okolje. Naše sogovornice bodo strokovnjakinje za zaposlovanje, izobraževanje in vodenje projektov, ki jih potrebujemo za kompetence prihodnosti. Vabimo vas, da si pogovor o tem v oddaji Omizje ogledate v sredo 19. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Ob začetku leta že tradicionalno enega od naših Omizij pripravimo v obliki novinarskega kluba, pogovora z uglednimi novinarkami in novinarji o izstopajočih temah naše družbe. V letošnjem letu obeležujemo 20 let Televizije Maribor, zato v našo oddajo prihajajo tri novinarke, ustvarjalke oddaj, ki so nepogrešljiv del vašega vsakdana.
Ob začetku leta že tradicionalno enega od naših Omizij pripravimo v obliki novinarskega kluba, pogovora z uglednimi novinarkami in novinarji o izstopajočih temah naše družbe. V letošnjem letu obeležujemo 20 let Televizije Maribor, zato v našo oddajo prihajajo tri novinarke, ustvarjalke oddaj, ki so nepogrešljiv del vašega vsakdana.
V Sloveniji je bilo pred kratkim ustanovljeno Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE. Pobudo zanj je dala nekdanja slovenska veleposlanica v Nemčiji in Švici Marta Kos, zato lahko v prvi letošnji pogovorni oddaji gostimo tri imenitne strokovnjakinje s treh povsem različnih znanstvenih in strokovnih področij, a hkrati zavezane enakim vrednotam, ko gre za pogled na družbo, ki nam je vsem skupna. Vabimo vas, da si pogovor o promociji znanja in povezovanju strokovnjakinj v oddaji Omizje ogledate v sredo 5. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Sloveniji je bilo pred kratkim ustanovljeno Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE. Pobudo zanj je dala nekdanja slovenska veleposlanica v Nemčiji in Švici Marta Kos, zato lahko v prvi letošnji pogovorni oddaji gostimo tri imenitne strokovnjakinje s treh povsem različnih znanstvenih in strokovnih področij, a hkrati zavezane enakim vrednotam, ko gre za pogled na družbo, ki nam je vsem skupna. Vabimo vas, da si pogovor o promociji znanja in povezovanju strokovnjakinj v oddaji Omizje ogledate v sredo 5. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Teden smo začeli s Svetovnim dnevom medčloveške solidarnosti, na katero se v adventnem času tudi sicer pogosto spomnimo. Toda, ali je človeška dobrota potuha za oblast, za tiste, ki bi morali poskrbeti, da revnih, ljudi brez doma in osnovnih pravic sploh ne bi smelo biti? Soočili bomo izkušnje tistih, ki so z njimi vsak dan.
Teden smo začeli s Svetovnim dnevom medčloveške solidarnosti, na katero se v adventnem času tudi sicer pogosto spomnimo. Toda, ali je človeška dobrota potuha za oblast, za tiste, ki bi morali poskrbeti, da revnih, ljudi brez doma in osnovnih pravic sploh ne bi smelo biti? Soočili bomo izkušnje tistih, ki so z njimi vsak dan.
V izteku letošnjega leta se bomo v zadnji letošnji izdaji Štajerskega gospodarskega foruma vprašali, kako so se podjetja prilagodila epidemiji, in kaj jih čaka po njej? Ali so višje cene energije, prekinitve v dobavnih verigah, odpovedi naročil, le začasne težave, ali pa bo odslej potrebno živeti v neki »novi realnosti«?
V izteku letošnjega leta se bomo v zadnji letošnji izdaji Štajerskega gospodarskega foruma vprašali, kako so se podjetja prilagodila epidemiji, in kaj jih čaka po njej? Ali so višje cene energije, prekinitve v dobavnih verigah, odpovedi naročil, le začasne težave, ali pa bo odslej potrebno živeti v neki »novi realnosti«?
Romsko naselje Pušča pri Murski Soboti živi že 110 let. Kakšna je preteklost in kakšna prihodnost po svoje edinstvenega romskega naselja v Evropi in zakaj je bila ustanovitev vrtca v naselju pred 60. leti dejanje neprecenljivega pomena, bomo izvedeli v oddaji Omizje TV Maribor – nocoj ob 20. uri.
Romsko naselje Pušča pri Murski Soboti živi že 110 let. Kakšna je preteklost in kakšna prihodnost po svoje edinstvenega romskega naselja v Evropi in zakaj je bila ustanovitev vrtca v naselju pred 60. leti dejanje neprecenljivega pomena, bomo izvedeli v oddaji Omizje TV Maribor – nocoj ob 20. uri.
Novembra 1922 je britanska javna radiotelevizija BBC začela oddajati prvi redni vsakodnevni radijski program, zato lahko rečemo, da ima ta pramati vseh javnih radiotelevizij v Evropi 99 let. Pred 85-imi leti je BBC začela oddajati prvi televizijski program v takratni visoki resoluciji, leto pozneje so opravili prvi neposredni televizijski prenos kronanja kralja Jurija VI., očeta današnje kraljice Elizabete II. Od takrat, zlasti pa po Drugi svetovni vojni si celotna Evropa zastavlja vprašanje, zakaj in v kakšni obliki potrebujemo javno radiotelevizijo? Naši tokratni gostje so: dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru, mag. Irena Bedrač, urednica oddaje Na vrtu in kmalu urednica uredništva aktualnih oddaj na Televiziji Maribor, in Dragan Barbutovski, direktor Britanskega sveta v Sloveniji.
Novembra 1922 je britanska javna radiotelevizija BBC začela oddajati prvi redni vsakodnevni radijski program, zato lahko rečemo, da ima ta pramati vseh javnih radiotelevizij v Evropi 99 let. Pred 85-imi leti je BBC začela oddajati prvi televizijski program v takratni visoki resoluciji, leto pozneje so opravili prvi neposredni televizijski prenos kronanja kralja Jurija VI., očeta današnje kraljice Elizabete II. Od takrat, zlasti pa po Drugi svetovni vojni si celotna Evropa zastavlja vprašanje, zakaj in v kakšni obliki potrebujemo javno radiotelevizijo? Naši tokratni gostje so: dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru, mag. Irena Bedrač, urednica oddaje Na vrtu in kmalu urednica uredništva aktualnih oddaj na Televiziji Maribor, in Dragan Barbutovski, direktor Britanskega sveta v Sloveniji.
Po odmevnih primerih okoljskega kriminala z nezakonitim odlaganjem komunalnega blata v naravo se sprašujem, kam z blatom iz čistilnih naprav? Ali se ga da uporabiti okolju prijazno, kakšne koristi bi imeli od sežiga, in kolikšen del te dejavnosti sploh prepustiti trgu?
Po odmevnih primerih okoljskega kriminala z nezakonitim odlaganjem komunalnega blata v naravo se sprašujem, kam z blatom iz čistilnih naprav? Ali se ga da uporabiti okolju prijazno, kakšne koristi bi imeli od sežiga, in kolikšen del te dejavnosti sploh prepustiti trgu?
V Omizju gostimo strokovnega direktorja in zdravnice z Oddelka za onkologijo mariborskega UKC. Zdravijo paciente, ki se srečujejo z eno od najbolj travmatičnih izkušenj. Še včeraj normalno življenje, potem pa - diagnoza rak. Kmalu bo šest let, odkar te bolnike zdravijo tudi v Mariboru, najmlajši oddelek v Kliničnem centru pa bo kmalu premajhen za vse, ki potrebujejo pomoč. Kaj se dogaja? Kdo so ljudje, ki se dnevno srečujejo z depresijo in strahom pacientov? Učili so se zdraviti telo, pa morajo brez izjeme zdraviti tudi dušo. In to v zaostrenih pandemičnih razmerah. Vabljeni v našo družbo.
V Omizju gostimo strokovnega direktorja in zdravnice z Oddelka za onkologijo mariborskega UKC. Zdravijo paciente, ki se srečujejo z eno od najbolj travmatičnih izkušenj. Še včeraj normalno življenje, potem pa - diagnoza rak. Kmalu bo šest let, odkar te bolnike zdravijo tudi v Mariboru, najmlajši oddelek v Kliničnem centru pa bo kmalu premajhen za vse, ki potrebujejo pomoč. Kaj se dogaja? Kdo so ljudje, ki se dnevno srečujejo z depresijo in strahom pacientov? Učili so se zdraviti telo, pa morajo brez izjeme zdraviti tudi dušo. In to v zaostrenih pandemičnih razmerah. Vabljeni v našo družbo.
Kakšen je družbeni položaj mladih v Sloveniji, zakaj javne politike spodbujajo medgeneracijski konflikt, in kako mlade bolj vključiti v politično življenje? Nekaj vprašanj, ki jih je odprla raziskava Mladina 2020, in nam bodo nanj poskusili odgovoriti eden od vodij te raziskave ter predstavnika podmladkov dveh največjih političnih strank.
Kakšen je družbeni položaj mladih v Sloveniji, zakaj javne politike spodbujajo medgeneracijski konflikt, in kako mlade bolj vključiti v politično življenje? Nekaj vprašanj, ki jih je odprla raziskava Mladina 2020, in nam bodo nanj poskusili odgovoriti eden od vodij te raziskave ter predstavnika podmladkov dveh največjih političnih strank.
Kakšna bo prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja, kdo so mladi prevzemniki kmetij, za kakšno ceno so se pripravljeni sprejeti z izzivi in zakaj bi nas moralo pešanje slovenskega kmetijstva kot družbo resno skrbeti. Podrobneje o tem z mladimi prevzemniki kmetij iz Zveze slovenske podeželske mladine v oddaji Omizje Teelevizije Maribor.
Kakšna bo prihodnost slovenskega kmetijstva in podeželja, kdo so mladi prevzemniki kmetij, za kakšno ceno so se pripravljeni sprejeti z izzivi in zakaj bi nas moralo pešanje slovenskega kmetijstva kot družbo resno skrbeti. Podrobneje o tem z mladimi prevzemniki kmetij iz Zveze slovenske podeželske mladine v oddaji Omizje Teelevizije Maribor.
Vse od leta 2012 Slovenija po inovacijah nazaduje na svetovnih lestvicah, bolj izstopajo posamični pozitivni primeri podjetij, ki dajejo zgled drugim. Ali so najbolj inovativna podjetja vedno tudi najboljša, nam bodo poskusili odgovoriti: dobitnika Zlatega priznanja za inovacije za leti 2020 in 2021, in direktor uspešnega mariborskega podjetja, prejemnika Nagrade nemškega gospodarstva za leto 2020.
Vse od leta 2012 Slovenija po inovacijah nazaduje na svetovnih lestvicah, bolj izstopajo posamični pozitivni primeri podjetij, ki dajejo zgled drugim. Ali so najbolj inovativna podjetja vedno tudi najboljša, nam bodo poskusili odgovoriti: dobitnika Zlatega priznanja za inovacije za leti 2020 in 2021, in direktor uspešnega mariborskega podjetja, prejemnika Nagrade nemškega gospodarstva za leto 2020.
Ob Svetovnem dnevu kmetic bomo v oddaji Omizje dali glas ženskam na kmetijah. Kaj so dosegle na svoji poti, nam bodo tokrat zaupale: Kmetica leta 2017 v Sloveniji, politologinja in nekdanja košarkarica, ki danes upravlja zeliščni vrt, in politologinja, nekdanja mladinska funkcionarka, ki živi na gorski kmetiji.
Ob Svetovnem dnevu kmetic bomo v oddaji Omizje dali glas ženskam na kmetijah. Kaj so dosegle na svoji poti, nam bodo tokrat zaupale: Kmetica leta 2017 v Sloveniji, politologinja in nekdanja košarkarica, ki danes upravlja zeliščni vrt, in politologinja, nekdanja mladinska funkcionarka, ki živi na gorski kmetiji.
Pred Svetovnim dnevom pošte se bomo vprašali, kakao v Sloveniji deluje trg poštnih storitev? Konkurenca vse večja, korona je tem storitvam dala pospešek, ki ga prej nismo poznali. Naši sogovorniki bodo direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, direktor Divizije pisem v Pošti Slovenije in direktor podjetja GLS Slovenija.
Pred Svetovnim dnevom pošte se bomo vprašali, kakao v Sloveniji deluje trg poštnih storitev? Konkurenca vse večja, korona je tem storitvam dala pospešek, ki ga prej nismo poznali. Naši sogovorniki bodo direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, direktor Divizije pisem v Pošti Slovenije in direktor podjetja GLS Slovenija.
Pred 35. leti so se na Zavrhu v Slovenskih goricah začele vsakoletne prireditve, ki so ta kraj povezale s spominom na generala in pesnika Rudolfa Maistra.
Pred 35. leti so se na Zavrhu v Slovenskih goricah začele vsakoletne prireditve, ki so ta kraj povezale s spominom na generala in pesnika Rudolfa Maistra.
Festival kriminalke Alibi 2.1., ki bo konec tega tedna v Mariboru, se posveča vprašanju, kako sobivajo slovenske kriminalke, film in televizija. Festivalska predpremiera pa je naše Omizje, v katerem bodo sodelovali sociolog in pisatelj Mirt Komel, pisatelj kriminalk Avgust Demšar in urednik Igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk.
Festival kriminalke Alibi 2.1., ki bo konec tega tedna v Mariboru, se posveča vprašanju, kako sobivajo slovenske kriminalke, film in televizija. Festivalska predpremiera pa je naše Omizje, v katerem bodo sodelovali sociolog in pisatelj Mirt Komel, pisatelj kriminalk Avgust Demšar in urednik Igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk.
Ena od vrednosti, o katerih se v zadnjem času veliko ugiba, je gibanje inflacije, saj je pandemija vplivala na hipen padec gospodarske rasti, države različno okrevajo, cene pa povsod naraščajo. Ali nam grozi stagflacija, bodo v Štajerskem gospodarskem forumu pojasnili makroekonomist dr. Rasto Ovin, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak in ustanovitelj podjetja Lumar Milan Lukič.
Ena od vrednosti, o katerih se v zadnjem času veliko ugiba, je gibanje inflacije, saj je pandemija vplivala na hipen padec gospodarske rasti, države različno okrevajo, cene pa povsod naraščajo. Ali nam grozi stagflacija, bodo v Štajerskem gospodarskem forumu pojasnili makroekonomist dr. Rasto Ovin, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak in ustanovitelj podjetja Lumar Milan Lukič.
Za gimnazijo velja, da je splošno izobraževalna šola, ki jo je treba napraviti, če želiš študij nadaljevati na univerzi in nekaterih visokih šolah. Nekoč so se starši otepali misli nanjo, ker je povečevala stroške in podaljševala čas, ko je bilo treba finančno skrbeti za otroka. A že dolgo ni več tako. Matura kot zunanji izpit na državni ravni letos praznuje 20 let ponovne uvedbe. V vsem tem času se gimnazjiski program v bistvu ni spremenil. Je to dobro ali slabo? Predvsem pa: kako trden temelj v razvoju mladega človeka je gimnazija?
Za gimnazijo velja, da je splošno izobraževalna šola, ki jo je treba napraviti, če želiš študij nadaljevati na univerzi in nekaterih visokih šolah. Nekoč so se starši otepali misli nanjo, ker je povečevala stroške in podaljševala čas, ko je bilo treba finančno skrbeti za otroka. A že dolgo ni več tako. Matura kot zunanji izpit na državni ravni letos praznuje 20 let ponovne uvedbe. V vsem tem času se gimnazjiski program v bistvu ni spremenil. Je to dobro ali slabo? Predvsem pa: kako trden temelj v razvoju mladega človeka je gimnazija?
Vstopamo v še eno negotovo jesen, ko, žal, ne manjka govoric, neresnic, tudi namernega zavajanja o epidemiji Covida-19. Zato smo odgovore na najbolj pogosta vprašanja poiskali pri strokovnem direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, direktorici Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, in direktorju Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru.
Vstopamo v še eno negotovo jesen, ko, žal, ne manjka govoric, neresnic, tudi namernega zavajanja o epidemiji Covida-19. Zato smo odgovore na najbolj pogosta vprašanja poiskali pri strokovnem direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, direktorici Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, in direktorju Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru.
Na mariborski Filozofski fakulteti so skupaj z ljubljansko Fakulteto za družbene vede izvedli raziskavo Mladina 2020, ki je zajela mlade v Sloveniji od 15. do 29. leta. Tako smo po desetih letih dobili novo raziskavo o mladih. O ključnih ugotovitvah in značilnostih ter vrednotah generacije »Z« bomo z gosti govorili v tokratnem Omizju TV Maribor
Na mariborski Filozofski fakulteti so skupaj z ljubljansko Fakulteto za družbene vede izvedli raziskavo Mladina 2020, ki je zajela mlade v Sloveniji od 15. do 29. leta. Tako smo po desetih letih dobili novo raziskavo o mladih. O ključnih ugotovitvah in značilnostih ter vrednotah generacije »Z« bomo z gosti govorili v tokratnem Omizju TV Maribor
V Štajerskem gospodarskem forumu smo večkrat govorili o logistiki. Naša regija je zelo tranzitna, in od tod vprašanje, ali smo ta položaj resnično izkoristili? Če sodimo po sagi o mariborskem letališču, nismo, toda, morda pa imajo odgovor na to vprašanje naši tokratni sogovorniki: župan občine Hoče-Slivnica, pooblaščenec poslovodstva Pošte Slovenije in direktor mednarodno uveljavljenega logističnega podjetja iz Maribora.
V Štajerskem gospodarskem forumu smo večkrat govorili o logistiki. Naša regija je zelo tranzitna, in od tod vprašanje, ali smo ta položaj resnično izkoristili? Če sodimo po sagi o mariborskem letališču, nismo, toda, morda pa imajo odgovor na to vprašanje naši tokratni sogovorniki: župan občine Hoče-Slivnica, pooblaščenec poslovodstva Pošte Slovenije in direktor mednarodno uveljavljenega logističnega podjetja iz Maribora.
Pred dnevi smo obeležili Dan slovenskih krvodajalcev. Kri rešuje življenja, a občasno slišimo, da zalog ni dovolj, da ni vseh krvnih skupin, dodatno nam je življenje zapletla še pandemija Covida-19. Pred nami je poletje, ko so pogostejši dogodki, zaradi katerih se povpraševanje po zalogah krvi poveča. Kako krvodajalstvo živi med nujo in viteštvom, nam bodo povedali predstojnica Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Vitez krvodajalstva, ki je 170-krat daroval kri, in predsednik Območnega združenja Rdečega križa v Mariboru.
Pred dnevi smo obeležili Dan slovenskih krvodajalcev. Kri rešuje življenja, a občasno slišimo, da zalog ni dovolj, da ni vseh krvnih skupin, dodatno nam je življenje zapletla še pandemija Covida-19. Pred nami je poletje, ko so pogostejši dogodki, zaradi katerih se povpraševanje po zalogah krvi poveča. Kako krvodajalstvo živi med nujo in viteštvom, nam bodo povedali predstojnica Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, Vitez krvodajalstva, ki je 170-krat daroval kri, in predsednik Območnega združenja Rdečega križa v Mariboru.
Kmalu bo pol stoletja, odkar je, leta 1972, Generalna skupščina Združenih narodov 5. junij razglasila za svetovni dan okolja. Namen je bil zelo enostaven - ozaveščati ljudi o pomenu varovanja okolja. Čeprav ima Evropa stroge okoljske standarde, se zdi, da vse premalo. Strokovnjaki opozarjajo na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zaščito biotske raznovrstnosti, problem krčenja gozdov in še marsikaj. Slovenci bomo 11. julija odšli na referendum o uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.
Kmalu bo pol stoletja, odkar je, leta 1972, Generalna skupščina Združenih narodov 5. junij razglasila za svetovni dan okolja. Namen je bil zelo enostaven - ozaveščati ljudi o pomenu varovanja okolja. Čeprav ima Evropa stroge okoljske standarde, se zdi, da vse premalo. Strokovnjaki opozarjajo na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zaščito biotske raznovrstnosti, problem krčenja gozdov in še marsikaj. Slovenci bomo 11. julija odšli na referendum o uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah.
Pred nekaj dnevi smo se v Mariboru spomnili 30. obletnice Pekrskih dogodkov, prvega resnejšega spopada na tleh Slovenije, ki je nakazoval, da bomo pot v samostojnost morali braniti tudi v vojni. Pred 30-imi leti smo bili enotni, čeprav se od takrat vrstijo različne interpretacije o pomenu posameznih dogodkov in o pomenu ter vlogi posameznikov v teh dogodkih.
Pred nekaj dnevi smo se v Mariboru spomnili 30. obletnice Pekrskih dogodkov, prvega resnejšega spopada na tleh Slovenije, ki je nakazoval, da bomo pot v samostojnost morali braniti tudi v vojni. Pred 30-imi leti smo bili enotni, čeprav se od takrat vrstijo različne interpretacije o pomenu posameznih dogodkov in o pomenu ter vlogi posameznikov v teh dogodkih.
V petem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu odpiramo temo, ki ima dva obraza. Neenakost zaposlenih je pojav, ki lahko gospodarstvu povzroči veliko škode, na drugi strani pa razlike med zaposlenimi lahko uporabimo tudi v prid podjetju in njegovemu razvoju. Raznolikost bogati, pravimo, a kako je s tem v praksi nam bodo razkrili vodja kadrovske službe Taluma iz Kidričevega, direktorica podjetja Bodočnost iz Maribora in direktor območne enote Zavoda za zaposlovanje v Mariboru.
V petem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu odpiramo temo, ki ima dva obraza. Neenakost zaposlenih je pojav, ki lahko gospodarstvu povzroči veliko škode, na drugi strani pa razlike med zaposlenimi lahko uporabimo tudi v prid podjetju in njegovemu razvoju. Raznolikost bogati, pravimo, a kako je s tem v praksi nam bodo razkrili vodja kadrovske službe Taluma iz Kidričevega, direktorica podjetja Bodočnost iz Maribora in direktor območne enote Zavoda za zaposlovanje v Mariboru.
Na današnji dan leta 1820 se je rodila Florence Nightingale, prva medicinska sestra na svetu, humanistka in ustanoviteljica modernega sestrstva. V spomin nanjo od leta 1965 vsakega 12. maja praznujemo Mednarodni dan medicinskih sester, in njim namenjamo tudi našo oddajo Omizje. Z nami bodo tri medicinske sestre, ki nam bodo povedale, zakaj je vredno vztrajati v njihovem poklicu?
Na današnji dan leta 1820 se je rodila Florence Nightingale, prva medicinska sestra na svetu, humanistka in ustanoviteljica modernega sestrstva. V spomin nanjo od leta 1965 vsakega 12. maja praznujemo Mednarodni dan medicinskih sester, in njim namenjamo tudi našo oddajo Omizje. Z nami bodo tri medicinske sestre, ki nam bodo povedale, zakaj je vredno vztrajati v njihovem poklicu?
V nedeljo 9. maja bomo počastili Dan Evrope, danes v njej želimo slaviti mir, blaginjo, vladavino prava, svobodo gibanja in druge vrednote, ki nas združujejo. Kaj nam, torej, pomeni Evropa, kam se želimo umestiti in kaj pričakujemo od življenja v tej skupnosti? Z nami bodo: vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, profesorica evropskega in mednarodnega prava in župan Mestne občine Maribor.
V nedeljo 9. maja bomo počastili Dan Evrope, danes v njej želimo slaviti mir, blaginjo, vladavino prava, svobodo gibanja in druge vrednote, ki nas združujejo. Kaj nam, torej, pomeni Evropa, kam se želimo umestiti in kaj pričakujemo od življenja v tej skupnosti? Z nami bodo: vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, profesorica evropskega in mednarodnega prava in župan Mestne občine Maribor.
Kulturne ustanove v sedanjih pogojih epidemije ostajajo še naprej najbolj zaprte in nedostopne javne ustanove, in kljub vsem naporom ustvarjalcev, delnemu prenosu produkcij in dogodkov na splet, ter delnemu sproščanju njihovega delovanja, je kulturno življenje zagotovo med najbolj osirotelimi področji javnega življenja v Sloveniji. Ali, in kaj bi bilo mogoče spremeniti, smo vprašali direktorje treh največjih kulturnih ustanov v Mariboru.
Kulturne ustanove v sedanjih pogojih epidemije ostajajo še naprej najbolj zaprte in nedostopne javne ustanove, in kljub vsem naporom ustvarjalcev, delnemu prenosu produkcij in dogodkov na splet, ter delnemu sproščanju njihovega delovanja, je kulturno življenje zagotovo med najbolj osirotelimi področji javnega življenja v Sloveniji. Ali, in kaj bi bilo mogoče spremeniti, smo vprašali direktorje treh največjih kulturnih ustanov v Mariboru.
V letošnjem 4. Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili digitalni transformaciji podjetij, ki jo marsikdaj dojemamo napačno ali vsaj poenostavljeno. Zato poudarek, da ne gre za novi Facebook, ampak temeljito preobrazbo podjetij, v kateri naj bi vsi pridobili. Kako je to mogoče, nam bodo pojasnili: dr. Muhamed Turkanovič, vodja Digitalnega inovacijskega središča Univerze v Mariboru, Nika Kladnik iz podjetja Data Vallis iz Dravograda, ter Peter Ladič, direktor podjetja Intera s Ptuja.
V letošnjem 4. Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili digitalni transformaciji podjetij, ki jo marsikdaj dojemamo napačno ali vsaj poenostavljeno. Zato poudarek, da ne gre za novi Facebook, ampak temeljito preobrazbo podjetij, v kateri naj bi vsi pridobili. Kako je to mogoče, nam bodo pojasnili: dr. Muhamed Turkanovič, vodja Digitalnega inovacijskega središča Univerze v Mariboru, Nika Kladnik iz podjetja Data Vallis iz Dravograda, ter Peter Ladič, direktor podjetja Intera s Ptuja.
2. april je v koledarju označen kot Svetovni dan etnologije. Ta antropološka veda je že zdavnaj presegla meje romantičnega vpogleda v preteklost nekega naroda, ljudstva ali skupnosti, danes se na etnologe in antropologe obračamo z aktualnimi vprašanji o sodobnosti. V družbi treh imenitnih poznavalcev etnologije, antropologije in filozofije se bomo pogovarjali o mejah naše svobode in mejah znanosti.
2. april je v koledarju označen kot Svetovni dan etnologije. Ta antropološka veda je že zdavnaj presegla meje romantičnega vpogleda v preteklost nekega naroda, ljudstva ali skupnosti, danes se na etnologe in antropologe obračamo z aktualnimi vprašanji o sodobnosti. V družbi treh imenitnih poznavalcev etnologije, antropologije in filozofije se bomo pogovarjali o mejah naše svobode in mejah znanosti.
21. marec je Svetovni dan poezije, Evropski dan stare glasbe in Svetovni dan lutkarjev. In, slednjim posvečamo tokratno Omizje, kajti pred sedmimi leti, ko smo pri nas praznovali 100. obletnico slovenske lutkovne umetnosti, je nekdo zapisal: »Lutke ne sovražijo, niso zavistne, niso hudobne – a povejo vse.« Naši sogovorniki bodo: oblikovalka lutk Breda Varl, gledališki režiser Tin Grabnar in dramaturginja Tanja Lužar.
21. marec je Svetovni dan poezije, Evropski dan stare glasbe in Svetovni dan lutkarjev. In, slednjim posvečamo tokratno Omizje, kajti pred sedmimi leti, ko smo pri nas praznovali 100. obletnico slovenske lutkovne umetnosti, je nekdo zapisal: »Lutke ne sovražijo, niso zavistne, niso hudobne – a povejo vse.« Naši sogovorniki bodo: oblikovalka lutk Breda Varl, gledališki režiser Tin Grabnar in dramaturginja Tanja Lužar.
V tretjem Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o delu na domu s stališča delodajalcev. Ko je potrebno preprečiti nepotrebne stike med ljudmi, ki bi lahko prispevali k razširjanju virusa, delo na domu hkrati prispeva k temu, da ostanemo zdravi, in da se delo v podjetjih nadaljuje. Obenem pa odpira vrsto vprašanj, o katerih se bomo pogovarjali s psihologinjo in direktorjema dveh podjetij, ki imata z delom na domu različne izkušnje.
V tretjem Štajerskem gospodarskem forumu bomo govorili o delu na domu s stališča delodajalcev. Ko je potrebno preprečiti nepotrebne stike med ljudmi, ki bi lahko prispevali k razširjanju virusa, delo na domu hkrati prispeva k temu, da ostanemo zdravi, in da se delo v podjetjih nadaljuje. Obenem pa odpira vrsto vprašanj, o katerih se bomo pogovarjali s psihologinjo in direktorjema dveh podjetij, ki imata z delom na domu različne izkušnje.
Od 4. do 10. marca bo v Mariboru potekal prvi Festival feminističnega filma. Organizatorji so ga poimenovali po Genovefi, zavetnici, ki je med drugim znala pozdraviti oči, da lahko gledamo in vidimo. Kaj nam feministični filmi povedo o družbi, v kateri živimo? Pogovarjali se bomo s komunikologinjo in organizatorico festivala Jano Burger, filmskim kritikom Žigo Brdnikom, filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek, ter dr. Natašo Pivec, ki se raziskovalno posveča sociologiji spolov.
Od 4. do 10. marca bo v Mariboru potekal prvi Festival feminističnega filma. Organizatorji so ga poimenovali po Genovefi, zavetnici, ki je med drugim znala pozdraviti oči, da lahko gledamo in vidimo. Kaj nam feministični filmi povedo o družbi, v kateri živimo? Pogovarjali se bomo s komunikologinjo in organizatorico festivala Jano Burger, filmskim kritikom Žigo Brdnikom, filmsko kritičarko Veroniko Zakonjšek, ter dr. Natašo Pivec, ki se raziskovalno posveča sociologiji spolov.
Pandemija korona virusa je predčasno končala prejšnjo in v celoti postavila na glavo letošnjo zimsko turistično sezono. Toda, težave je imel zimski turizem v Mariboru in na Pohorju že leta pred pandemijo, in vse težave bodo počakale tudi na konec te zdravstvene nadloge. O tem, kako naprej, se bomo pogovarjali z direktorjem Regionalne razvojne agencije za Podravje, direktorico Višje strokovne šole za gostinsko in turizem v Mariboru, ter predsednikom Kooperative hotelirjev.
Pandemija korona virusa je predčasno končala prejšnjo in v celoti postavila na glavo letošnjo zimsko turistično sezono. Toda, težave je imel zimski turizem v Mariboru in na Pohorju že leta pred pandemijo, in vse težave bodo počakale tudi na konec te zdravstvene nadloge. O tem, kako naprej, se bomo pogovarjali z direktorjem Regionalne razvojne agencije za Podravje, direktorico Višje strokovne šole za gostinsko in turizem v Mariboru, ter predsednikom Kooperative hotelirjev.
Kako se pametno znebiti plastičnih odpadkov? Podatki za Evropsko unijo kažejo, da se samo 30 odstotkov odpadkov predela, večino se jih sežge. Ali vsaj v Sloveniji to znamo in zmoremo spremeniti? Z nami bodo: vodja sektorja za odpadke Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, članica uprave podjetja Surovina iz Maribora in direktor Razvojnega centra TECOS iz Celja.
Kako se pametno znebiti plastičnih odpadkov? Podatki za Evropsko unijo kažejo, da se samo 30 odstotkov odpadkov predela, večino se jih sežge. Ali vsaj v Sloveniji to znamo in zmoremo spremeniti? Z nami bodo: vodja sektorja za odpadke Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, članica uprave podjetja Surovina iz Maribora in direktor Razvojnega centra TECOS iz Celja.
Ob Svetovnem dnevu varne uporabe interneta bomo vprašali: koliko smo v resnici varni na spletu, saj ta postaja neizogiben del našega vsakdana? Zaradi povsem običajnih opravil, kot so plačila položnic, učenje na daljavo, ali pa načrtovanje dopusta. Naši sogovorniki bodo: vodja Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT Gorazd Božič, dr. Marko Hölbl s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in novinar Večera Gregor Grosman. Vabimo vas, da si Omizje ogledate nocoj, v sredo 10. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Ob Svetovnem dnevu varne uporabe interneta bomo vprašali: koliko smo v resnici varni na spletu, saj ta postaja neizogiben del našega vsakdana? Zaradi povsem običajnih opravil, kot so plačila položnic, učenje na daljavo, ali pa načrtovanje dopusta. Naši sogovorniki bodo: vodja Nacionalnega odzivnega centa za kibernetsko varnost SI-CERT Gorazd Božič, dr. Marko Hölbl s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, in novinar Večera Gregor Grosman. Vabimo vas, da si Omizje ogledate nocoj, v sredo 10. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Omizje smo naslovili OVE in URE. To sta kratici za "obnovljive vire energije" in "učinkovito rabo energije". Področji, na katerih imamo še veliko rezerv. S poznavanjem možnosti, ki so nam ponujene s strani okolja in države, pomagamo sebi - natančneje - nižamo mesečne življenjske stroške, pomagali pa bomo tudi okolju. Moji nocojšnji gostje se s tem ukvarjajo poklicno. Iz prve roke boste dobili informacije, kaj se splača in kaj ne. To pa nas najbolj zanima, kajne?
Omizje smo naslovili OVE in URE. To sta kratici za "obnovljive vire energije" in "učinkovito rabo energije". Področji, na katerih imamo še veliko rezerv. S poznavanjem možnosti, ki so nam ponujene s strani okolja in države, pomagamo sebi - natančneje - nižamo mesečne življenjske stroške, pomagali pa bomo tudi okolju. Moji nocojšnji gostje se s tem ukvarjajo poklicno. Iz prve roke boste dobili informacije, kaj se splača in kaj ne. To pa nas najbolj zanima, kajne?
27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Zakaj poskusa totalnega izbrisa judovske skupnosti ne smemo pozabiti in kaj z njo povezani živi v starejši in tudi ne tako oddaljeni preteklosti Maribora in severovzhodne Slovenije.
27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Zakaj poskusa totalnega izbrisa judovske skupnosti ne smemo pozabiti in kaj z njo povezani živi v starejši in tudi ne tako oddaljeni preteklosti Maribora in severovzhodne Slovenije.
Kako je gospodarstvo preživelo minulo leto, in v kakšnih pogojih vstopa v leto 2021? To bo osrednje vprašanje tokratnega Omizja in prvega Štajerskega gospodarskega foruma v novem letu. Sicer pa že 50. jubilejne oddaje v tem nizu v produkciji Televizije Maribor Naši gostje bodo direktorica Štajerske gospodarske zbornice in direktorja dveh uspešnih podjetij iz Podravja.
Kako je gospodarstvo preživelo minulo leto, in v kakšnih pogojih vstopa v leto 2021? To bo osrednje vprašanje tokratnega Omizja in prvega Štajerskega gospodarskega foruma v novem letu. Sicer pa že 50. jubilejne oddaje v tem nizu v produkciji Televizije Maribor Naši gostje bodo direktorica Štajerske gospodarske zbornice in direktorja dveh uspešnih podjetij iz Podravja.
Pred Svetovnim dnevom religij, ki mu je vsako leto namenjena tretja sobota v januarju, se bomo v Omizju pogovarjali o ekumenizmu v odnosih med krščanskimi cerkvami ter medreligijskem dialogu med krščanstvom in nekrščanskimi religijami. Kako ta dva procesa potekata pri nas, nam bodo razodeli sogovorniki iz Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.
Pred Svetovnim dnevom religij, ki mu je vsako leto namenjena tretja sobota v januarju, se bomo v Omizju pogovarjali o ekumenizmu v odnosih med krščanskimi cerkvami ter medreligijskem dialogu med krščanstvom in nekrščanskimi religijami. Kako ta dva procesa potekata pri nas, nam bodo razodeli sogovorniki iz Katoliške, Evangeličanske in Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.
Naša Omizja v novem letu pregovorno začenjamo s pogovorom z uglednimi kolegi novinarji iz drugih slovenskih medijev. Odgovor na vprašanje, kakšno bo leto 2021, pričakujemo od avtorjev in komentatorjev, ki čez vse leto ohranjajo zaupanje v medije kot ustanove, ki krepijo demokracijo, javni dialog in kritično razmišljanje. Z nami bodo odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik, novinar Dela Peter Rak in urednik na Radiu Slovenija Aleš Kocjan.
Naša Omizja v novem letu pregovorno začenjamo s pogovorom z uglednimi kolegi novinarji iz drugih slovenskih medijev. Odgovor na vprašanje, kakšno bo leto 2021, pričakujemo od avtorjev in komentatorjev, ki čez vse leto ohranjajo zaupanje v medije kot ustanove, ki krepijo demokracijo, javni dialog in kritično razmišljanje. Z nami bodo odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik, novinar Dela Peter Rak in urednik na Radiu Slovenija Aleš Kocjan.
Ob koncu leta se bomo spomnili ene izmed najbolj svetlih in najbolj uspešnih obletnic v športu - 120. obletnice Zveze mariborskih športnih društev. Ustanovitev Športnega društva Maribor na Novega leta dan leta 1900 je pomenila zgodovinsko prelomnico v razvoju vsega slovenskega športa, spodbudo nacionalnemu prebujanju našega naroda, in spodbudo razvoju številnih športov, po katerih Maribor in Slovenija še danes izstopata. Z nami bodo: Ivo Daneu, Tone Vogrinec, dr. Aleksandra Bezjak Lobnik in d. Aloj Križman.
Ob koncu leta se bomo spomnili ene izmed najbolj svetlih in najbolj uspešnih obletnic v športu - 120. obletnice Zveze mariborskih športnih društev. Ustanovitev Športnega društva Maribor na Novega leta dan leta 1900 je pomenila zgodovinsko prelomnico v razvoju vsega slovenskega športa, spodbudo nacionalnemu prebujanju našega naroda, in spodbudo razvoju številnih športov, po katerih Maribor in Slovenija še danes izstopata. Z nami bodo: Ivo Daneu, Tone Vogrinec, dr. Aleksandra Bezjak Lobnik in d. Aloj Križman.
Oddajo namenjamo tako imenovani »sendvič generaciji«. To so zaposleni stari nad 55 let, ujeti med starševstvom otrok in vnukov ter skrbjo za vse starejše lastne starše. Kakšen je njihov položaj v podjetjih, in kaj podjetja sploh lahko naredijo zanje? Pogovarjali se bomo s sodelavko Izobraževalnega raziskovalnega inštituta iz Ljubljane, direktorjem podjetja, ki je prejelo priznanje za najboljšega zaposlovalca v Podravju, in direktorico skupnih strokovnih služb v podjetju iz elektrogospodarstva.
Oddajo namenjamo tako imenovani »sendvič generaciji«. To so zaposleni stari nad 55 let, ujeti med starševstvom otrok in vnukov ter skrbjo za vse starejše lastne starše. Kakšen je njihov položaj v podjetjih, in kaj podjetja sploh lahko naredijo zanje? Pogovarjali se bomo s sodelavko Izobraževalnega raziskovalnega inštituta iz Ljubljane, direktorjem podjetja, ki je prejelo priznanje za najboljšega zaposlovalca v Podravju, in direktorico skupnih strokovnih služb v podjetju iz elektrogospodarstva.
V nocojšnjem Omizju bomo govorili o prehrani. O naših navadah in razvadah, mitih in resnici, škodljivih prigizkih in uravnoteženih jedilnikih, doma pridelani hrani in tisti s trgovskih polic. Strokovnjaka, ki smo ju povabili v studio,prihajata s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Dr. Martina Bavec in dr. Tomaž Langerholc se ukvarjata z vprašanji varne in lokalno pridelane hrane. A še zdaleč ne samo s tem.
V nocojšnjem Omizju bomo govorili o prehrani. O naših navadah in razvadah, mitih in resnici, škodljivih prigizkih in uravnoteženih jedilnikih, doma pridelani hrani in tisti s trgovskih polic. Strokovnjaka, ki smo ju povabili v studio,prihajata s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Dr. Martina Bavec in dr. Tomaž Langerholc se ukvarjata z vprašanji varne in lokalno pridelane hrane. A še zdaleč ne samo s tem.
Podobno kot smo se zbrali za Omizjem ob 220. obletnici rojstva škofa Antona Martina Slomška, bomo zbrani na predvečer 220. obletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Njegovo življenje bo metafora za knjigo, kam pa nas bo pogovor zanesel, bodo odločali sogovorniki: letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemne dosežke v založništvu, direktorica in odgovorna urednica ene izmed mariborskih založb, ter pisatelj in ustanovitelj še ene mariborske založbe.
Podobno kot smo se zbrali za Omizjem ob 220. obletnici rojstva škofa Antona Martina Slomška, bomo zbrani na predvečer 220. obletnice rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Njegovo življenje bo metafora za knjigo, kam pa nas bo pogovor zanesel, bodo odločali sogovorniki: letošnji prejemnik Schwentnerjeve nagrade za izjemne dosežke v založništvu, direktorica in odgovorna urednica ene izmed mariborskih založb, ter pisatelj in ustanovitelj še ene mariborske založbe.
Na predvečer 220. obletnice rojstva blaženega škofa Antona Martina Slomška bomo obujali spomin na njegova dela in življenje. Z nami bodo župnik na Ponikvi in varuh Slomškove dediščine v njegovem rojstnem kraju, nekdanji postulator Kongregacije za vprašanja svetosti in profesor zgodovine. Slomšek, namreč ni bil le škof in duhovnik, temveč tudi šolnik, pedagog, pisatelj, pesnik, življenjepisec in kritik, rodoljub in domoljub.
Na predvečer 220. obletnice rojstva blaženega škofa Antona Martina Slomška bomo obujali spomin na njegova dela in življenje. Z nami bodo župnik na Ponikvi in varuh Slomškove dediščine v njegovem rojstnem kraju, nekdanji postulator Kongregacije za vprašanja svetosti in profesor zgodovine. Slomšek, namreč ni bil le škof in duhovnik, temveč tudi šolnik, pedagog, pisatelj, pesnik, življenjepisec in kritik, rodoljub in domoljub.
Pandemija bolezni Covid-19 nas obremenjuje dovolj dolgo, da vpliva tudi na naše duševno zdravje. Kako je s tem v gospodarstvu? O različnih vidikih skrbi za duševno zdravje zaposlenih se bomo v današnjem Štajerskem gospodarskem forumu pogovarjali z vodjo kadrovske službe v družbi Elektro Celje, z vodjo proizvodnje v družbi Henkel Maribor, in s predstavnico projekta Naprej, ki je namenjen podpori zaposlenim, ki se soočajo z duševnimi težavami.
Pandemija bolezni Covid-19 nas obremenjuje dovolj dolgo, da vpliva tudi na naše duševno zdravje. Kako je s tem v gospodarstvu? O različnih vidikih skrbi za duševno zdravje zaposlenih se bomo v današnjem Štajerskem gospodarskem forumu pogovarjali z vodjo kadrovske službe v družbi Elektro Celje, z vodjo proizvodnje v družbi Henkel Maribor, in s predstavnico projekta Naprej, ki je namenjen podpori zaposlenim, ki se soočajo z duševnimi težavami.
15. novembra 1930 je bil v Kazinski dvorani SNG Maribor ustanovljen prvi Rotary klub v Sloveniji. Delovanje je dobro desetletje kasneje prekinila druga svetovna vojna, po njej pa vse do demokratičnih sprememb rotarijstvo ni moglo zaživeti. Danes je v Sloveniji 49 Rotary klubov. Kako delujejo, kaj jih povezuje in kako deluje klub, ki nadaljuje tradicijo tistega, ki je bil ustanovljen pred 90 leti. Več v oddaji Omizje - v sredo 11. novembra ob 20. uri.
15. novembra 1930 je bil v Kazinski dvorani SNG Maribor ustanovljen prvi Rotary klub v Sloveniji. Delovanje je dobro desetletje kasneje prekinila druga svetovna vojna, po njej pa vse do demokratičnih sprememb rotarijstvo ni moglo zaživeti. Danes je v Sloveniji 49 Rotary klubov. Kako delujejo, kaj jih povezuje in kako deluje klub, ki nadaljuje tradicijo tistega, ki je bil ustanovljen pred 90 leti. Več v oddaji Omizje - v sredo 11. novembra ob 20. uri.
V tokratnem Omizju bomo poskusili odgovoriti na vprašanje, ali smo korak bližje ustanovitvi pokrajin v Sloveniji? O tem bo natanko čez en teden razpravljal Državni svet Republike Slovenije, mi pa bomo že danes izvedeli, kako najnovejši predlog komentirajo K - 2 predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, predsednik Skupnosti občin Slovenije in vodja strokovne skupine za pripravo nove pokrajinske zakonodaje.
V tokratnem Omizju bomo poskusili odgovoriti na vprašanje, ali smo korak bližje ustanovitvi pokrajin v Sloveniji? O tem bo natanko čez en teden razpravljal Državni svet Republike Slovenije, mi pa bomo že danes izvedeli, kako najnovejši predlog komentirajo K - 2 predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, predsednik Skupnosti občin Slovenije in vodja strokovne skupine za pripravo nove pokrajinske zakonodaje.
Zadnjega oktobra bomo obeležili Dan reformacije. Praznujemo ga v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika, za katerega v preteklosti ni bilo vedno samoumevno, da ga javno govorimo, beremo in pišemo. A v tokratni oddaji ne bomo o protestantizmu pač pa o sodobni slovenščini, Slovencih in Sloveniji. Z nami bodo slovenistka Ana Rotovnik Omerzu, predsednica Zveze društev General Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec in avstralski Slovenec Gregor Robar. Vabljeni k ogledu oddaje Omizje v sporedu Televizije Maribor.
Zadnjega oktobra bomo obeležili Dan reformacije. Praznujemo ga v spomin in opomin o pomenu slovenskega jezika, za katerega v preteklosti ni bilo vedno samoumevno, da ga javno govorimo, beremo in pišemo. A v tokratni oddaji ne bomo o protestantizmu pač pa o sodobni slovenščini, Slovencih in Sloveniji. Z nami bodo slovenistka Ana Rotovnik Omerzu, predsednica Zveze društev General Maister mag. Lučka Lazarev Šerbec in avstralski Slovenec Gregor Robar. Vabljeni k ogledu oddaje Omizje v sporedu Televizije Maribor.
Štajerska gospodarska zbornica je razglasila najboljša podjetja v Podravju v letu 2019. Zato tokrat gostimo predstavnike zmagovalcev v štirih kategorijah, v treh so bila podjetja uvrščena po velikosti, z nami pa bo tudi predstavnik najbolj perspektivnega podjetja v Podravju. Kaj uspešna podjetja ogroža v sedanjih razmerah, kje vidijo svoje priložnosti, kam naj država plasira evropska sredstva pomoči, kaj se bo trajno spremenilo v naših navadah in kako bo to vlivalo na panoge, iz katerih prihajajo najbolj uspešna podjetja?
Štajerska gospodarska zbornica je razglasila najboljša podjetja v Podravju v letu 2019. Zato tokrat gostimo predstavnike zmagovalcev v štirih kategorijah, v treh so bila podjetja uvrščena po velikosti, z nami pa bo tudi predstavnik najbolj perspektivnega podjetja v Podravju. Kaj uspešna podjetja ogroža v sedanjih razmerah, kje vidijo svoje priložnosti, kam naj država plasira evropska sredstva pomoči, kaj se bo trajno spremenilo v naših navadah in kako bo to vlivalo na panoge, iz katerih prihajajo najbolj uspešna podjetja?
"Ako se hoče katera dežela ponašati, da se v njej pretakata med in mleko, hočem reči, da jo je Bog obilno blagoslovil z vsem, kar potrebuje za dobro prehrano, se mora ponašati tudi z mnogimi rekami, potoki in studenci.". Tako je pred več kot 300 leti razmišljal Valvazor. Ampak, ali danes znamo paziti na to, kar nam je dala narava. To niso samo vode, tu je še zrak, posledično pa zemlja, ki nas prehranjuje. O vsem tem bodo v Omizju govorili dr. Nataša Sovič, NLZOH, vodja enote za vode in tla Maribor Uroš Lešnik, strokovni sodelavec NLZOH, ddr. Ana Vovk Korže, FF Maribor z oddelka za geografijo in mag. Danilo Burnač, strokovnjak za področje okolja, ekologije in komunale.
"Ako se hoče katera dežela ponašati, da se v njej pretakata med in mleko, hočem reči, da jo je Bog obilno blagoslovil z vsem, kar potrebuje za dobro prehrano, se mora ponašati tudi z mnogimi rekami, potoki in studenci.". Tako je pred več kot 300 leti razmišljal Valvazor. Ampak, ali danes znamo paziti na to, kar nam je dala narava. To niso samo vode, tu je še zrak, posledično pa zemlja, ki nas prehranjuje. O vsem tem bodo v Omizju govorili dr. Nataša Sovič, NLZOH, vodja enote za vode in tla Maribor Uroš Lešnik, strokovni sodelavec NLZOH, ddr. Ana Vovk Korže, FF Maribor z oddelka za geografijo in mag. Danilo Burnač, strokovnjak za področje okolja, ekologije in komunale.
V soboto 10. oktobra, bodo potekale uradne prireditve ob 100. obletnici Koroškega plebiscita, na katerem se je tudi 10.000 Slovencev izreklo za Avstrijo. Kaj nas uči zgodovina, kako živeti in razumeti sedanjost, nam bodo povedali dr. Danijel Grafenauer, predsednik Kluba koroških Slovencev v Mariboru, Breda Varl, dolgoletna ustvarjalka lutkovnih predstav med Slovenci na avstrijskem Koroškem, in dr. Janko Malle, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca.
V soboto 10. oktobra, bodo potekale uradne prireditve ob 100. obletnici Koroškega plebiscita, na katerem se je tudi 10.000 Slovencev izreklo za Avstrijo. Kaj nas uči zgodovina, kako živeti in razumeti sedanjost, nam bodo povedali dr. Danijel Grafenauer, predsednik Kluba koroških Slovencev v Mariboru, Breda Varl, dolgoletna ustvarjalka lutkovnih predstav med Slovenci na avstrijskem Koroškem, in dr. Janko Malle, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca.
V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu
V oddaji Omizje tokrat o turizmu in pandemiji koronavirusne bolezni. Globalni, evropski in slovenski turizem so se znašli v novih razmerah in zagotovo bo posledice v tej pomembni gospodarski panogi čutiti še leta. Potovalne navade ljudi se spreminjajo, iščejo zelene, varne in trajnostne destinacije. Je to za majhno Slovenijo odlična priložnost za razcvet butičnega in trajnostnega turizma, tudi za destinacije, ki še niso stopile na pot preroda turistične ponudbe? Odgovore bomo iskali s strokovnjaki turističnih znanosti in gospodarstva. Vabljeni k ogledu
Evropski dan jezikov vsako leto obeležimo 26. septembra. V tem tednu naj bi, torej častili jezikovno in kulturno raznolikost Evrope, v kateri 800 milijonov prebivalcev v 47 državah govori 225 različnih avtohtonih jezikov. Kje je v tej množici slovenščina, eden od 24-ih uradnih jezikov Evropske unije? O tem se bomo pogovarjali s tremi dobrimi poznavalci slovenskega in drugih evropskih jezikov, pa še malo Žižka je v naslovu tokratne oddaje. Vabimo vas, da si oddajo Omizje ogledate v sredo 23. septembra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Evropski dan jezikov vsako leto obeležimo 26. septembra. V tem tednu naj bi, torej častili jezikovno in kulturno raznolikost Evrope, v kateri 800 milijonov prebivalcev v 47 državah govori 225 različnih avtohtonih jezikov. Kje je v tej množici slovenščina, eden od 24-ih uradnih jezikov Evropske unije? O tem se bomo pogovarjali s tremi dobrimi poznavalci slovenskega in drugih evropskih jezikov, pa še malo Žižka je v naslovu tokratne oddaje. Vabimo vas, da si oddajo Omizje ogledate v sredo 23. septembra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Štajerskem gospodarskem forumu se tokrat posvečamo temi, ki je po svoje povezana tudi s pandemijo koronavirusa: kaj lahko stori nekdo, ki mu dejavnost in poslovna priložnost, v katero je verjel, ni uspela, in mora začeti znova? Zaradi pandemije se spreminjajo tudi naše potrebe, in s tem tudi povpraševanje po izdelkih in storitvah. Odgovore smo poiskali pri raziskovalcih, v podpornih ustanovah in pri tistih, ki neposredno prihajajo iz gospodarstva. Vabimo vas, da si oddajo Omizje o krožnem gospodarstvu kot drugi poslovni priložnosti ogledate nocoj ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
V Štajerskem gospodarskem forumu se tokrat posvečamo temi, ki je po svoje povezana tudi s pandemijo koronavirusa: kaj lahko stori nekdo, ki mu dejavnost in poslovna priložnost, v katero je verjel, ni uspela, in mora začeti znova? Zaradi pandemije se spreminjajo tudi naše potrebe, in s tem tudi povpraševanje po izdelkih in storitvah. Odgovore smo poiskali pri raziskovalcih, v podpornih ustanovah in pri tistih, ki neposredno prihajajo iz gospodarstva. Vabimo vas, da si oddajo Omizje o krožnem gospodarstvu kot drugi poslovni priložnosti ogledate nocoj ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
Letos je v osnovne šole vstopilo skoraj 191 tisoč učenk in učencev, srednje pa obiskuje blizu 74 tisoč dijakinj in dijakov, Ustvarjanje zaključenih enot, ki bi jih v primeru okužbe s koronavirusom lahko osamili, je zahtevno delo. kakor je zahtevno pravzaprav vse, kar se v tem čudnem času dogaja s populacijo, ki bo krojila našo prihodnost. V studio smo zato povabili ravnateljici Barbaro Pernarčič in Marijo Lešar ter predstojnico mariborske enote Zavoda za šolstvo dr. Milena Kerndl. Pogovor, ki smo ga naslovili Šola in pandemija, vodi Polona Pivec.
Letos je v osnovne šole vstopilo skoraj 191 tisoč učenk in učencev, srednje pa obiskuje blizu 74 tisoč dijakinj in dijakov, Ustvarjanje zaključenih enot, ki bi jih v primeru okužbe s koronavirusom lahko osamili, je zahtevno delo. kakor je zahtevno pravzaprav vse, kar se v tem čudnem času dogaja s populacijo, ki bo krojila našo prihodnost. V studio smo zato povabili ravnateljici Barbaro Pernarčič in Marijo Lešar ter predstojnico mariborske enote Zavoda za šolstvo dr. Milena Kerndl. Pogovor, ki smo ga naslovili Šola in pandemija, vodi Polona Pivec.
Maribor je v tranzicijskem času izgubil mestnega pivovarja Talis, v bistvu pa tudi prekinil s tradicijo pivovarstva, ki je živelo od leta 1776. Od nekdaj mogočne Mariborske mlekarne je ostal samo še obrat v lasti prevzemnika, vinarstvo v samem mestu pa je zamrlo z zatonom prvotnega Vinaga, nekoč ugledne in znane vinarske hiše. Tranzicija, ekonomske razmere, slabe kadrovske odločitve, naivnost ? Kaj je bilo ključno v primeru podjetja Talis?
Maribor je v tranzicijskem času izgubil mestnega pivovarja Talis, v bistvu pa tudi prekinil s tradicijo pivovarstva, ki je živelo od leta 1776. Od nekdaj mogočne Mariborske mlekarne je ostal samo še obrat v lasti prevzemnika, vinarstvo v samem mestu pa je zamrlo z zatonom prvotnega Vinaga, nekoč ugledne in znane vinarske hiše. Tranzicija, ekonomske razmere, slabe kadrovske odločitve, naivnost ? Kaj je bilo ključno v primeru podjetja Talis?
Tokratno Omizje posvečamo kulturnim festivalom v obdobju korona krize, saj so ti v tem letnem času praktično edino pribežališče vseh, ki ostajajo doma, živijo z omejitvami in priporočili zdravstvene stroke, ne morejo ali pa ne želijo tvegati zdravja z odhodom na dopust v tujino. Naši gostje so organizator Grossmanovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, predstavnica festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju, ter vodja mednarodnega glasbenega festivala Arsana na Ptuju. Vabimo vas, da si oddajo Omizje ogledate nocoj, v sredo 15. julija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Tokratno Omizje posvečamo kulturnim festivalom v obdobju korona krize, saj so ti v tem letnem času praktično edino pribežališče vseh, ki ostajajo doma, živijo z omejitvami in priporočili zdravstvene stroke, ne morejo ali pa ne želijo tvegati zdravja z odhodom na dopust v tujino. Naši gostje so organizator Grossmanovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, predstavnica festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju, ter vodja mednarodnega glasbenega festivala Arsana na Ptuju. Vabimo vas, da si oddajo Omizje ogledate nocoj, v sredo 15. julija ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Komu koristi nova medijska zakonodaja? V izredno oddajo o tej temi smo povabili poslance Državnega zbora iz naše regije, odzvali so se: mag. Branimir Rajić, poslanec SMC, dr. Franc Trček, poslanec SD, in Andrej Rajh, poslanec SAB. Ali spremembe medijske zakonodaje ogrožajo regionalne programe TV Slovenija, kaj bodo od sprememb imeli državljani, in ali bodo res bolje obveščeni o lokalnih in regionalnih temah iz svojega okolja?
Komu koristi nova medijska zakonodaja? V izredno oddajo o tej temi smo povabili poslance Državnega zbora iz naše regije, odzvali so se: mag. Branimir Rajić, poslanec SMC, dr. Franc Trček, poslanec SD, in Andrej Rajh, poslanec SAB. Ali spremembe medijske zakonodaje ogrožajo regionalne programe TV Slovenija, kaj bodo od sprememb imeli državljani, in ali bodo res bolje obveščeni o lokalnih in regionalnih temah iz svojega okolja?
Strokovnjaki z različnih področij nas opozarjajo, da je Covid 19 tista realnost, ki bo spremila naše življenje na dolgi rok. Že to jesen ne bo šlo več samo za zdravstveni boj, ampak bo v igri predvsem ekonomsko in družbeno preživetje naše države in nas državljanov, pravijo. Svet, da ne bo nikoli več takšen, kot je bil. Ampak - ali niso prav spremembe edina stalnica tega sveta. Moji nocojšnji sogovorniki imajo znanje in izkušnje - tudi za odgovore na ta vptrašanja. Z nami bodo klinični psiholog Aco Prosnik, zdravstveni delavec Aleksander Jus, epidemiolog Zoran Simonović in vsestranski župan Peter Misja. Vzemite si čas za našo družbo.
Strokovnjaki z različnih področij nas opozarjajo, da je Covid 19 tista realnost, ki bo spremila naše življenje na dolgi rok. Že to jesen ne bo šlo več samo za zdravstveni boj, ampak bo v igri predvsem ekonomsko in družbeno preživetje naše države in nas državljanov, pravijo. Svet, da ne bo nikoli več takšen, kot je bil. Ampak - ali niso prav spremembe edina stalnica tega sveta. Moji nocojšnji sogovorniki imajo znanje in izkušnje - tudi za odgovore na ta vptrašanja. Z nami bodo klinični psiholog Aco Prosnik, zdravstveni delavec Aleksander Jus, epidemiolog Zoran Simonović in vsestranski župan Peter Misja. Vzemite si čas za našo družbo.
V teh dneh pred 45-imi leti je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi Univerze v Mariboru. Od takrat je imela Univerza v Mariboru 9 rektorjev, namesto nekdanjih šest, je danes na njej 17 fakultet, skoraj 2000 zaposlenih in 13.500 študentov. O njeni prihodnosti bodo govorili sedanji in dva nekdanja rektorja Univerze v Mariboru, ki sta jo vodila v obdobjih pomembnih zgodovinskih in razvojnih prelomnic.
V teh dneh pred 45-imi leti je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi Univerze v Mariboru. Od takrat je imela Univerza v Mariboru 9 rektorjev, namesto nekdanjih šest, je danes na njej 17 fakultet, skoraj 2000 zaposlenih in 13.500 študentov. O njeni prihodnosti bodo govorili sedanji in dva nekdanja rektorja Univerze v Mariboru, ki sta jo vodila v obdobjih pomembnih zgodovinskih in razvojnih prelomnic.
Decembra bo minilo 30 let od plebiscitne odločitve za samostojno slovensko državo, prav te dni pa mineva 29 let od takrat, ko je bilo treba plebiscitno odločitev ubraniti ne le s politično odločitvijo pač pa tudi z orožjem. V oddaji Omizje spregovorimo o tistem času, ki je mnogim še vedno živo v spominu.
Decembra bo minilo 30 let od plebiscitne odločitve za samostojno slovensko državo, prav te dni pa mineva 29 let od takrat, ko je bilo treba plebiscitno odločitev ubraniti ne le s politično odločitvijo pač pa tudi z orožjem. V oddaji Omizje spregovorimo o tistem času, ki je mnogim še vedno živo v spominu.
V Štajerskem gospodarskem forumu tokrat o gospodarstvu v povezavi s sejmi, ki so bili skozi zgodovino vedno dobri pokazatelji, kako nam gre, a se v tej krizi povzročeni s pandemijo koronavirusa, morajo prilagoditi. Naši sogovorniki bodo predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, članica upravnega odbora Celjskega sejma in predsednik uprave Pomurskega sejma.
V Štajerskem gospodarskem forumu tokrat o gospodarstvu v povezavi s sejmi, ki so bili skozi zgodovino vedno dobri pokazatelji, kako nam gre, a se v tej krizi povzročeni s pandemijo koronavirusa, morajo prilagoditi. Naši sogovorniki bodo predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, članica upravnega odbora Celjskega sejma in predsednik uprave Pomurskega sejma.
Namen pogovorne oddaje Omizje z naslovom "Šola v času pandemije in jutri" je odgovoriti na vprašanje, ali smo se iz krize česa naučili, je bila samo slaba ali bi lahko kakšno izkušnjo koristno uporabili tudi, ko bodo jeseni učenci in dijaki ponovno sedli v šolske klopi. Na vprašanja odgovarjata dr. Milena Kerndl, predstojnica območne enote Zavoda za šolstvo in mag. Andreja Zver Dobaj, ravnateljica Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor. Oddajo vodi Polona Pivec.
Namen pogovorne oddaje Omizje z naslovom "Šola v času pandemije in jutri" je odgovoriti na vprašanje, ali smo se iz krize česa naučili, je bila samo slaba ali bi lahko kakšno izkušnjo koristno uporabili tudi, ko bodo jeseni učenci in dijaki ponovno sedli v šolske klopi. Na vprašanja odgovarjata dr. Milena Kerndl, predstojnica območne enote Zavoda za šolstvo in mag. Andreja Zver Dobaj, ravnateljica Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor. Oddajo vodi Polona Pivec.
Na dan 8. junija imamo Slovenci državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, posvečen pa je osebnosti, ki nam je dala prvo knjigo – takrat slavimo Dan Primoža Trubarja. Z njegovim delom in vplivom sta nerazdružljivo povezana še en Štajerec – v Brestanici rojeni Adam Bohorič, ki nam je dal prvo slovnico, in Kranjec, v Krškem rojeni Jurij Dalmatin, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Biblijo. O pomenu teh mož za slovensko kulturo in narodovo identiteto smo se pogovarjali z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, in Vojkom Pogačarjem, akademskim slikarjem in kiparjem.
Na dan 8. junija imamo Slovenci državni praznik, ki sicer ni dela prost dan, posvečen pa je osebnosti, ki nam je dala prvo knjigo – takrat slavimo Dan Primoža Trubarja. Z njegovim delom in vplivom sta nerazdružljivo povezana še en Štajerec – v Brestanici rojeni Adam Bohorič, ki nam je dal prvo slovnico, in Kranjec, v Krškem rojeni Jurij Dalmatin, ki je prvi v slovenščino prevedel celotno Biblijo. O pomenu teh mož za slovensko kulturo in narodovo identiteto smo se pogovarjali z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, in Vojkom Pogačarjem, akademskim slikarjem in kiparjem.
V tokratnem Omizju gostimo letošnji 5. Štajerski gospodarski forum, ki ga, razumljivo, namenjamo razmeram v štajerskem gospodarstvu v obdobju krize, ki jo je povzročilo širjenje koronavirusa. Naša gosta sta direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Maribora inž. Aleš Pulko, ki nam bosta poskusila pojasniti, kakšne so zdaj razmere, kdo in kako pomaga podjetjem in podjetnikom, in kaj nas še čaka? Omizje si lahko ogledate nocoj, v sredo 20. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni, da del večera preživite v naši družbi!
V tokratnem Omizju gostimo letošnji 5. Štajerski gospodarski forum, ki ga, razumljivo, namenjamo razmeram v štajerskem gospodarstvu v obdobju krize, ki jo je povzročilo širjenje koronavirusa. Naša gosta sta direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Maribora inž. Aleš Pulko, ki nam bosta poskusila pojasniti, kakšne so zdaj razmere, kdo in kako pomaga podjetjem in podjetnikom, in kaj nas še čaka? Omizje si lahko ogledate nocoj, v sredo 20. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni, da del večera preživite v naši družbi!
V oddaji Omizje v osredje postavljamo javno kulturno infrastrukturo in prostorsko politiko našega mesta. Maribor ima po dolgem času podžupana za področje arhitekture in prostora. Aktualno dogajanje v mestu kaže na premike: obnavlja se del Lenta z Vojašniškim trgom, obnavljajo se Koroška cesta in del Rotovškega trga. Kakšne so rešitve za mariborsko knjižnico, umetnostno galerijo, objekte, ki propadajo v samem centru mesta? Kakšne arhitekturne in urbanistične rešitve so predvidene za Lent in obrežje Drave? Maribor potrebuje dolgoročni prostorski načrt in kontinuiteto v uresničevanju začrtanega. O vsem tem z našimi gosti iz arhitekturne in urbanistične stroke. Bodite z nami, v oddaji Omizje, v sredo, ob 20. uri na sporedu Televizije Maribor.
V oddaji Omizje v osredje postavljamo javno kulturno infrastrukturo in prostorsko politiko našega mesta. Maribor ima po dolgem času podžupana za področje arhitekture in prostora. Aktualno dogajanje v mestu kaže na premike: obnavlja se del Lenta z Vojašniškim trgom, obnavljajo se Koroška cesta in del Rotovškega trga. Kakšne so rešitve za mariborsko knjižnico, umetnostno galerijo, objekte, ki propadajo v samem centru mesta? Kakšne arhitekturne in urbanistične rešitve so predvidene za Lent in obrežje Drave? Maribor potrebuje dolgoročni prostorski načrt in kontinuiteto v uresničevanju začrtanega. O vsem tem z našimi gosti iz arhitekturne in urbanistične stroke. Bodite z nami, v oddaji Omizje, v sredo, ob 20. uri na sporedu Televizije Maribor.
Marec je mesec, v katerem se z dvema dnevoma, čeprav uradno nista praznična, poklonimo ženskam: za Dan žena in za Materinski dan. Nekje vmes je tudi dan posvečen 40 mučenikom, ki naj bi bil praznik moških, a je ta razlaga precej poenostavljena in v bistvu netočna. Ženski princip, s katerim naj bi bolj prijazno upravljali ta svet, ni izmišljen, z njim se ukvarja več znanstvenih disciplin, od medicine in genetike do študijev kulture in medijev. Kako ga, torej, prepoznamo v vsakdanjem življenju?
Marec je mesec, v katerem se z dvema dnevoma, čeprav uradno nista praznična, poklonimo ženskam: za Dan žena in za Materinski dan. Nekje vmes je tudi dan posvečen 40 mučenikom, ki naj bi bil praznik moških, a je ta razlaga precej poenostavljena in v bistvu netočna. Ženski princip, s katerim naj bi bolj prijazno upravljali ta svet, ni izmišljen, z njim se ukvarja več znanstvenih disciplin, od medicine in genetike do študijev kulture in medijev. Kako ga, torej, prepoznamo v vsakdanjem življenju?
Materni jezik igra pomembno vlogo v našem življenju. Prva ga je ljubeče z nami govorila mama in zaznamoval nas je za vse življenje. V njem mislimo in čutimo, v njem lahko izrazimo sebe. Današnji svet, za katerega pravimo, da je globalna vas, od nas zahteva večjezičnost. Kakšna bo v tem svetu usoda slovenskega in drugih jezikov, ki nimajo desetine milijonov govorcev? To je le eno od vprašanj, ki si ga bomo z gostjami zastavili v Omizju Televizije Maribor.
Materni jezik igra pomembno vlogo v našem življenju. Prva ga je ljubeče z nami govorila mama in zaznamoval nas je za vse življenje. V njem mislimo in čutimo, v njem lahko izrazimo sebe. Današnji svet, za katerega pravimo, da je globalna vas, od nas zahteva večjezičnost. Kakšna bo v tem svetu usoda slovenskega in drugih jezikov, ki nimajo desetine milijonov govorcev? To je le eno od vprašanj, ki si ga bomo z gostjami zastavili v Omizju Televizije Maribor.
V Štajerskem gospodarskem forumu se tokrat sprašujemo, ali mlade zanima delo v gospodarstvu? Trg dela, potrebe delodajalcev, odločitve mladih, za kaj se bodo izobraževali, nam ponujajo zelo mešano sliko. In, kdo ve, kakšne bodo potrebe po kadrih čez pet let, ko bo nova generacija zaključila svoj študij? Dr. Dušan Jovanovič, Monika Strauss in Urban Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ter mag. Jožica Planinšec Deržek, direktorica podjetja za računovodske storitve in davčno svetovanje iz Slovenske Bistrice, bodo naši sogovorniki. Pridružite se nam nocoj ob 20. uri v oddaji Omizje, v sporedu Televizije Maribor!
V Štajerskem gospodarskem forumu se tokrat sprašujemo, ali mlade zanima delo v gospodarstvu? Trg dela, potrebe delodajalcev, odločitve mladih, za kaj se bodo izobraževali, nam ponujajo zelo mešano sliko. In, kdo ve, kakšne bodo potrebe po kadrih čez pet let, ko bo nova generacija zaključila svoj študij? Dr. Dušan Jovanovič, Monika Strauss in Urban Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ter mag. Jožica Planinšec Deržek, direktorica podjetja za računovodske storitve in davčno svetovanje iz Slovenske Bistrice, bodo naši sogovorniki. Pridružite se nam nocoj ob 20. uri v oddaji Omizje, v sporedu Televizije Maribor!
Minilo je 100 let od pobude za sistemsko varovanje narave pri nas. Leta 1920 je 13 strokovnjakov tedanjega Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani s tako imenovano Spomenico pozvali k ustanovitvi varstvenih parkov, varovanju redkih živali, rastlin in podzemnih jam ter k sistematični skrbi za naravo povabilo najširšo javnost. Nekatere v Spomenici strnjene pobude so desetletja dolgo čakale na uresničitev, vse pa so aktualne še danes. Bodite z nami v oddaji Omizje TV Maribor v kateri se bomo spomnili tudi 100 letnice rojstva Mirka Šoštariča, nestorja sodobnega slovenskega varstva naravne dediščine, kot so zapisali ob podelitvi Steletove nagrade leta 1994.
Minilo je 100 let od pobude za sistemsko varovanje narave pri nas. Leta 1920 je 13 strokovnjakov tedanjega Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva v Ljubljani s tako imenovano Spomenico pozvali k ustanovitvi varstvenih parkov, varovanju redkih živali, rastlin in podzemnih jam ter k sistematični skrbi za naravo povabilo najširšo javnost. Nekatere v Spomenici strnjene pobude so desetletja dolgo čakale na uresničitev, vse pa so aktualne še danes. Bodite z nami v oddaji Omizje TV Maribor v kateri se bomo spomnili tudi 100 letnice rojstva Mirka Šoštariča, nestorja sodobnega slovenskega varstva naravne dediščine, kot so zapisali ob podelitvi Steletove nagrade leta 1994.
Vsako leto pred slovenskim kulturnim praznikom radi vzneseno spregovorimo o kulturi. V samostojni Sloveniji so ustvarjalci iz Štajerske in Maribora prejeli 6 velikih Prešernovih in 10 nagrad Prešernovega sklada. Umetniki so storili veliko za mesto, kaj pa mesto naredi za kulturo? Odgovore bodo iskali: članica Upravnega odbora Prešernovega sklada, dolgoletni kulturni delavec, podžupanja Mestne občine Maribor, in eden od snovalcev mariborske kandidature za Evropsko prestolnico kulture.
Vsako leto pred slovenskim kulturnim praznikom radi vzneseno spregovorimo o kulturi. V samostojni Sloveniji so ustvarjalci iz Štajerske in Maribora prejeli 6 velikih Prešernovih in 10 nagrad Prešernovega sklada. Umetniki so storili veliko za mesto, kaj pa mesto naredi za kulturo? Odgovore bodo iskali: članica Upravnega odbora Prešernovega sklada, dolgoletni kulturni delavec, podžupanja Mestne občine Maribor, in eden od snovalcev mariborske kandidature za Evropsko prestolnico kulture.
Kako kakovostno je slovensko šolstvo? Je pripravljeno na izzive 21. stoletja? Se naši otroci učijo za ocene ali za znanje? Mednarodne raziskave slovenski šolski sistem sicer uvrščajo nad povprečje, ampak, ali se bomo zadovoljili s tem ali moramo stremeti k temu, da se približamo najboljšim? Reforma osnovnošolskega sistema, uvedba devetletke, je imela velike cilje. Pa jih je dosegla in kako se rezultati devetletke odražajo v srednjih šolah in na fakultetah? O teh vprašanjih bomo govorili z nocojšnjimi gosti oddaje Omizje. Vabljeni v našo družbo ob 20. uri, na Televiziji Maribor.
Kako kakovostno je slovensko šolstvo? Je pripravljeno na izzive 21. stoletja? Se naši otroci učijo za ocene ali za znanje? Mednarodne raziskave slovenski šolski sistem sicer uvrščajo nad povprečje, ampak, ali se bomo zadovoljili s tem ali moramo stremeti k temu, da se približamo najboljšim? Reforma osnovnošolskega sistema, uvedba devetletke, je imela velike cilje. Pa jih je dosegla in kako se rezultati devetletke odražajo v srednjih šolah in na fakultetah? O teh vprašanjih bomo govorili z nocojšnjimi gosti oddaje Omizje. Vabljeni v našo družbo ob 20. uri, na Televiziji Maribor.
V prvem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu odgovarjamo na vprašanje, ali gospodarstvo potrebuje regije? Predlog strokovne skupine za zakonodajo o pokrajinah je postal predmet vladnih analiz, in je že s tem prišel dlje kot vsi dosedanji predlogi in pobude. Z nami bodo eden od članov strokovne skupine za pokrajine, direktor gospodarske družbe, gospodar uspešne kmetije in nekdanji župan.
V prvem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu odgovarjamo na vprašanje, ali gospodarstvo potrebuje regije? Predlog strokovne skupine za zakonodajo o pokrajinah je postal predmet vladnih analiz, in je že s tem prišel dlje kot vsi dosedanji predlogi in pobude. Z nami bodo eden od članov strokovne skupine za pokrajine, direktor gospodarske družbe, gospodar uspešne kmetije in nekdanji župan.
1850 leta je štajerska deželna vlada ustanovila prve oddelke višje realke v Mariboru. Pouk je najprej potekal v nekdanjem prizidku (mežnariji) župnišča pri stolnici na današnjem Slomškovem trgu, kasneje v zgradbi na križišču Koroške ceste ter Strossmayerjeve ulice, še kasneje v prostorih sedanje Astorie. Stavba Prve gimnazije, ki danes krasi Maistrov trg in s svojo podobo pritegne mnoge poglede, je bila zgrajena po načrtih graškega arhitekta Vilhelma Bücherja šele med letoma 1871 in 1873. V njej danes gimnazijci nabirajo znanje, kakor so ga njihovi predhodniki že pred 170 leti. Prva skozi čas bo tema Omizja 15. januarja ob 20.00 na TV Maribor.
1850 leta je štajerska deželna vlada ustanovila prve oddelke višje realke v Mariboru. Pouk je najprej potekal v nekdanjem prizidku (mežnariji) župnišča pri stolnici na današnjem Slomškovem trgu, kasneje v zgradbi na križišču Koroške ceste ter Strossmayerjeve ulice, še kasneje v prostorih sedanje Astorie. Stavba Prve gimnazije, ki danes krasi Maistrov trg in s svojo podobo pritegne mnoge poglede, je bila zgrajena po načrtih graškega arhitekta Vilhelma Bücherja šele med letoma 1871 in 1873. V njej danes gimnazijci nabirajo znanje, kakor so ga njihovi predhodniki že pred 170 leti. Prva skozi čas bo tema Omizja 15. januarja ob 20.00 na TV Maribor.
Kot že nekaj zadnjih let, tudi letošnje v oddaji Omizje začenjamo s pogovorom v slogu novinarskega kluba, z izbranimi sogovorniki iz najbolj vplivnih regionalnih medijev. Leto 2020 bo tema naša pogovora: kaj lahko pričakujemo, s čem nas bo zabavala politika, kaj bi nas moralo skrbeti v gospodarstvu, za čem bomo žalovali v športu? Oddajo Omizje si oglejte nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Kot že nekaj zadnjih let, tudi letošnje v oddaji Omizje začenjamo s pogovorom v slogu novinarskega kluba, z izbranimi sogovorniki iz najbolj vplivnih regionalnih medijev. Leto 2020 bo tema naša pogovora: kaj lahko pričakujemo, s čem nas bo zabavala politika, kaj bi nas moralo skrbeti v gospodarstvu, za čem bomo žalovali v športu? Oddajo Omizje si oglejte nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
S komaj kakšno javno omembo je konec oktobra minila 100 letnica rojstva reformnega in na začetku sedemndesetih let odstavljenega slovenskega politika Staneta Kavčiča. Njegova politična odločitev za policentrični in bolj uravnotežen gospodarski razvoj Slovenije je bila velikega pomena. Na ta način naj bi zmanjšali gravitacijo proti glavnemu mestu in posledično preprečil nadaljnje siromašenje nekaterih predelov Slovenije, kar je bilo že pred pol stoletja več kot očitno. Po podatkih iz leta 1968 je imelo 37 od 60 slovenskih občin nižji narodni dohodek na prebivalca od republiškega povprečja.
S komaj kakšno javno omembo je konec oktobra minila 100 letnica rojstva reformnega in na začetku sedemndesetih let odstavljenega slovenskega politika Staneta Kavčiča. Njegova politična odločitev za policentrični in bolj uravnotežen gospodarski razvoj Slovenije je bila velikega pomena. Na ta način naj bi zmanjšali gravitacijo proti glavnemu mestu in posledično preprečil nadaljnje siromašenje nekaterih predelov Slovenije, kar je bilo že pred pol stoletja več kot očitno. Po podatkih iz leta 1968 je imelo 37 od 60 slovenskih občin nižji narodni dohodek na prebivalca od republiškega povprečja.
Včeraj je bil Mednarodni dan spoštovanja človekovih pravic. Od podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah leta 1948 se je odnos do teh pravic in političnih svoboščin temeljito spremenil, in danes živimo v razmerah, ko v bistvu ne vemo, kaj z njimi početi. Nikoli še nismo živeli v svetu s toliko blaginje, s toliko razlik, in s toliko nevednosti. Kam smo zašli, smo vprašali sociologa Sergeja Flereta, filozofa Friderika Klampferja in odgovornega urednika Radia Maribor Roberta Levstka. Oddajo Omizje si oglejte nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor
Včeraj je bil Mednarodni dan spoštovanja človekovih pravic. Od podpisa Splošne deklaracije o človekovih pravicah leta 1948 se je odnos do teh pravic in političnih svoboščin temeljito spremenil, in danes živimo v razmerah, ko v bistvu ne vemo, kaj z njimi početi. Nikoli še nismo živeli v svetu s toliko blaginje, s toliko razlik, in s toliko nevednosti. Kam smo zašli, smo vprašali sociologa Sergeja Flereta, filozofa Friderika Klampferja in odgovornega urednika Radia Maribor Roberta Levstka. Oddajo Omizje si oglejte nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor
Nov stanovanjski zakon naj bi omogočil več javnih najemnih stanovanj, nakup stanovanja ranljivim skupinam prebivalstva, zlasti mladim, in učinkovitejše upravljanje večstanovanjskih stavb. Nekateri kritiki menijo, da je zakon neustaven, drugi pogrešajo finančno podporo predlaganim rešitvam, tretji pričakujejo več davčnih olajšav. S sogovorniki z ministrstva za okolje in prostor, mariborskega stanovanjskega sklada in mariborskega mladinskega sveta smo poiskali odgovore, ki bodo zagotovo zanimali tudi vas.
Nov stanovanjski zakon naj bi omogočil več javnih najemnih stanovanj, nakup stanovanja ranljivim skupinam prebivalstva, zlasti mladim, in učinkovitejše upravljanje večstanovanjskih stavb. Nekateri kritiki menijo, da je zakon neustaven, drugi pogrešajo finančno podporo predlaganim rešitvam, tretji pričakujejo več davčnih olajšav. S sogovorniki z ministrstva za okolje in prostor, mariborskega stanovanjskega sklada in mariborskega mladinskega sveta smo poiskali odgovore, ki bodo zagotovo zanimali tudi vas.
V javnosti velikokrat poslušamo o zdravstvenem sistemu, ki da je vse bolj nevzdržen, ne zmore slediti razvoju in zdraviti z dragimi metodami in zdravili, ki so na voljo, ker, preprosto, zanj ni dovolj denarja. Pacienti vsak dan dlje čakajo na določene storitve, bolnišnice se spopadajo s kadrovskim primankljajem in nezadostnim financiranjem, nekje tam v polju sivine pa se skozi koruptivne prakse izgubljajo milijoni. Z gostoma oddaje Omizje, generalnim direktorjem UKC Maribor dr. Vojkom Flisom in strokovnim direktorjem dr. Matjažem Vogrinom teh problemov ne bomo rešili, bosta pa o njih odkrito spregovorila. V studio pa smo ju povabili tudi zato, ker mariborska bolnišnica 28. novembra praznuje svojo 220 letnico.
V javnosti velikokrat poslušamo o zdravstvenem sistemu, ki da je vse bolj nevzdržen, ne zmore slediti razvoju in zdraviti z dragimi metodami in zdravili, ki so na voljo, ker, preprosto, zanj ni dovolj denarja. Pacienti vsak dan dlje čakajo na določene storitve, bolnišnice se spopadajo s kadrovskim primankljajem in nezadostnim financiranjem, nekje tam v polju sivine pa se skozi koruptivne prakse izgubljajo milijoni. Z gostoma oddaje Omizje, generalnim direktorjem UKC Maribor dr. Vojkom Flisom in strokovnim direktorjem dr. Matjažem Vogrinom teh problemov ne bomo rešili, bosta pa o njih odkrito spregovorila. V studio pa smo ju povabili tudi zato, ker mariborska bolnišnica 28. novembra praznuje svojo 220 letnico.
140 let je, odkar je bilo odločeno, da bo na Pobrežju stalo novo mestno pokopališče, Danes ima ta kraj status kulturnega spomenika lokalnega pomena, čeprav so na njem pokopani ljudje, katerih delo je seglo daleč čez lokalne meje Maribora. S pisateljem Tonetom Partljičem, zgodovinarko Matejo Ratej, etnologinjo in kulturno antropologinjo Jernejo Ferlež ter Lidijo Pliberšek, predsednico Združenja evropsko pomembnih pokopališč se bomo v tokratnem Omizju pogovarjali o – kulturi spomina.
140 let je, odkar je bilo odločeno, da bo na Pobrežju stalo novo mestno pokopališče, Danes ima ta kraj status kulturnega spomenika lokalnega pomena, čeprav so na njem pokopani ljudje, katerih delo je seglo daleč čez lokalne meje Maribora. S pisateljem Tonetom Partljičem, zgodovinarko Matejo Ratej, etnologinjo in kulturno antropologinjo Jernejo Ferlež ter Lidijo Pliberšek, predsednico Združenja evropsko pomembnih pokopališč se bomo v tokratnem Omizju pogovarjali o – kulturi spomina.
V Sloveniji vsako leto preneha poslovati nekaj tisoč podjetij, ki so ostala brez naslednika. V letu 2016 je bilo takšnih podjetij 8.000. Več kot 40 odstokov družinskih podjetij ni pripravljenih na prenos takrat ko bi do njega moralo priti. In, napovedujejo, da bo problem vedno večji. V Omizje smo zato povabili predstavnika družinskih podjetij AJM in Plastika Skaza, ki imata izkušnje z uspešnim prenosom lastništva in upravljanja na naslednike, ter soavtorici raziskave o prenosu podjetij v Sloveniji dr. Katjo Crnogaj in dr. Mojco Duh z Univerze v Mariboru. Vabljeni k ogledu nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Sloveniji vsako leto preneha poslovati nekaj tisoč podjetij, ki so ostala brez naslednika. V letu 2016 je bilo takšnih podjetij 8.000. Več kot 40 odstokov družinskih podjetij ni pripravljenih na prenos takrat ko bi do njega moralo priti. In, napovedujejo, da bo problem vedno večji. V Omizje smo zato povabili predstavnika družinskih podjetij AJM in Plastika Skaza, ki imata izkušnje z uspešnim prenosom lastništva in upravljanja na naslednike, ter soavtorici raziskave o prenosu podjetij v Sloveniji dr. Katjo Crnogaj in dr. Mojco Duh z Univerze v Mariboru. Vabljeni k ogledu nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Pred kratkim so bila v skupni akciji dnevnika Večer in Štajerske gospodarske zbornice izbrana in nagrajena najboljša podjetja Podravja. Kljub opozorilom, da nam grozi nova kriza, se gospodarska podoba naše regije izboljšuje. Več je podjetij, več je zaposlenih, višji je izvoz, višja dodana vrednost na zaposlenega, ki pa je hkrati za petino nižja od slovenskega povprečja. Tako kot so za tretjino nižji prihodki na zaposlenega in za skoraj 9 odstotkov nižje tudi plače tukajšnjih delavcev. Z nami bodo predstavniki štirih najboljših podjetij, ki nam bodo pomagali pojasniti, kaj nas čaka. Vabljeni k ogledu nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Pred kratkim so bila v skupni akciji dnevnika Večer in Štajerske gospodarske zbornice izbrana in nagrajena najboljša podjetja Podravja. Kljub opozorilom, da nam grozi nova kriza, se gospodarska podoba naše regije izboljšuje. Več je podjetij, več je zaposlenih, višji je izvoz, višja dodana vrednost na zaposlenega, ki pa je hkrati za petino nižja od slovenskega povprečja. Tako kot so za tretjino nižji prihodki na zaposlenega in za skoraj 9 odstotkov nižje tudi plače tukajšnjih delavcev. Z nami bodo predstavniki štirih najboljših podjetij, ki nam bodo pomagali pojasniti, kaj nas čaka. Vabljeni k ogledu nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Raziskave so pokazale, da smo vse bolj zasvojeni z digitalno tehnologijo. Mladi vedno več časa preživijo z različnimi napravami in manj v družbi vrstnikov. Komuniciramo več, a manj kvalitetno. Če ob besedi odvisnost pomislimo na droge, je to le majhen del. V objemu modernih komunikacij se skrivajo številne pasti. V oddaji Omizje nam jih bodo pomagali razkriti Simona Lilek, vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto pri Policiji Maribor mag. Andreja Domajnko iz Centra Šteker, Peter Topić, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme in mag. Sanja Kaube, psihohigiensko psihiatrična služba Zdravstvenega doma Maribor. Oddajo povezuje dr. Polona Pivec.
Raziskave so pokazale, da smo vse bolj zasvojeni z digitalno tehnologijo. Mladi vedno več časa preživijo z različnimi napravami in manj v družbi vrstnikov. Komuniciramo več, a manj kvalitetno. Če ob besedi odvisnost pomislimo na droge, je to le majhen del. V objemu modernih komunikacij se skrivajo številne pasti. V oddaji Omizje nam jih bodo pomagali razkriti Simona Lilek, vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto pri Policiji Maribor mag. Andreja Domajnko iz Centra Šteker, Peter Topić, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme in mag. Sanja Kaube, psihohigiensko psihiatrična služba Zdravstvenega doma Maribor. Oddajo povezuje dr. Polona Pivec.
Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru letos praznuje 60 let. Gospodarstvu in politiki je v tem času, v dveh različnih stoletjih, v dveh različnih gospodarskih in političnih sistemih, dala številne kadre, in mnogi še danes odločajo v politiki in v podjetjih, ki jih imamo v Sloveniji. Naše Omizje bomo tokrat preselili v avlo fakultete, z nami bodo nekdanji diplomanti te ustanove, in naj za zdaj ostane skrivnost, kaj vse jih bomo vprašali. Obljubimo, da bo zanimivo in aktualno! Vabljeni k ogledu v sredo 23. oktobra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru letos praznuje 60 let. Gospodarstvu in politiki je v tem času, v dveh različnih stoletjih, v dveh različnih gospodarskih in političnih sistemih, dala številne kadre, in mnogi še danes odločajo v politiki in v podjetjih, ki jih imamo v Sloveniji. Naše Omizje bomo tokrat preselili v avlo fakultete, z nami bodo nekdanji diplomanti te ustanove, in naj za zdaj ostane skrivnost, kaj vse jih bomo vprašali. Obljubimo, da bo zanimivo in aktualno! Vabljeni k ogledu v sredo 23. oktobra ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Že nekajkrat smo v Sloveniji poskušali ustanoviti pokrajine, ki bi prinesle enakomernejši regionalni razvoj. A prave politične volje na koncu nikoli ni bilo. Lani je projekt ustanavljanja pokrajin stekel znova. Pripravo zakonodaje je tokrat prevzel Državni svet in strokovna skupina pod vodstvom mariborskega profesorja Boštjana Brezovnika. Kako daleč je predlog, kaj predvideva in ali je končno dozorel čas, da v Sloveniji pokrajine dobimo?
Že nekajkrat smo v Sloveniji poskušali ustanoviti pokrajine, ki bi prinesle enakomernejši regionalni razvoj. A prave politične volje na koncu nikoli ni bilo. Lani je projekt ustanavljanja pokrajin stekel znova. Pripravo zakonodaje je tokrat prevzel Državni svet in strokovna skupina pod vodstvom mariborskega profesorja Boštjana Brezovnika. Kako daleč je predlog, kaj predvideva in ali je končno dozorel čas, da v Sloveniji pokrajine dobimo?
To jesen se spominjamo 100 letnice senžermenske mirovne pogodbe, ki je v veliki meri po prvi svetovni vojni ukrojila naše meje predvsem na Koroškem in Štajerskem. Mohorjeva družba je pred dnevi pripravila konferenco, omizje in pohod čez mejo – vse na temo100 let senžermenske mirovne pogodbe in 100. obletnica manjšinske zaščite v Avstriji. Naša gosta bosta direktor celovške Mohorjeve dr. Karl Hren, politolog, zgodovinar in pravnik iz Žitare vasi na Koroškem in zgodovinar doktor Danijel Grafenauer, strokovnjak za manjšinska vprašanja pri Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
To jesen se spominjamo 100 letnice senžermenske mirovne pogodbe, ki je v veliki meri po prvi svetovni vojni ukrojila naše meje predvsem na Koroškem in Štajerskem. Mohorjeva družba je pred dnevi pripravila konferenco, omizje in pohod čez mejo – vse na temo100 let senžermenske mirovne pogodbe in 100. obletnica manjšinske zaščite v Avstriji. Naša gosta bosta direktor celovške Mohorjeve dr. Karl Hren, politolog, zgodovinar in pravnik iz Žitare vasi na Koroškem in zgodovinar doktor Danijel Grafenauer, strokovnjak za manjšinska vprašanja pri Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Štajerski gospodarski forum namenjamo eni izmed najbolj zlorabljenih tem zadnjega desetletja: zdravstveni reformi v Sloveniji. Politična kopja se zdaj lomijo na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, drugič so to stroški, četrtič naložbe, vsakič se najde nek razlog, zakaj reforme ni! Naši sogovorniki bodo: Adela Postružnik, zastopnica pacientovih pravic iz Maribora, Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj in Aleš Mikeln, predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Vabljeni k ogledu nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Štajerski gospodarski forum namenjamo eni izmed najbolj zlorabljenih tem zadnjega desetletja: zdravstveni reformi v Sloveniji. Politična kopja se zdaj lomijo na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, drugič so to stroški, četrtič naložbe, vsakič se najde nek razlog, zakaj reforme ni! Naši sogovorniki bodo: Adela Postružnik, zastopnica pacientovih pravic iz Maribora, Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj in Aleš Mikeln, predsednik uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna. Vabljeni k ogledu nocoj ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Kam v današnji družbi umestiti šport? Morda je to nekoliko lažje, če nanj gledamo iz zgodovinskega vidika. Kar nekaj mariborskih klubov je prišlo do častitljivih obletnic. Svečanosti ob 100-tih obletnicah so kar pogoste. Zato se v tokratnem Omizju oziramo proti začetku 20-tega stoletja in stanju športa v Mariboru. Takrat je nastalo nekaj klubov, ki so pomembno zaznamovali novejšo slovensko zgodovino. Z gosti se bom pogovarjal tako o preteklem, kot o sedanjem stanju mariborskega športa. Voditelj: Drago Soršak.
Kam v današnji družbi umestiti šport? Morda je to nekoliko lažje, če nanj gledamo iz zgodovinskega vidika. Kar nekaj mariborskih klubov je prišlo do častitljivih obletnic. Svečanosti ob 100-tih obletnicah so kar pogoste. Zato se v tokratnem Omizju oziramo proti začetku 20-tega stoletja in stanju športa v Mariboru. Takrat je nastalo nekaj klubov, ki so pomembno zaznamovali novejšo slovensko zgodovino. Z gosti se bom pogovarjal tako o preteklem, kot o sedanjem stanju mariborskega športa. Voditelj: Drago Soršak.
V Mariboru smo vnovič v pričakovanju festivalskega dvojčka Performa/Platforma, v katerem sta letos združena 24. festival sodobnih performativnih praks in 13. festival sodobnega plesa. Letošnja tema festivalov je ORALNO, družbeno relevantno pa je verjetno vprašanje potrebno zastaviti takole: kaj vse počnemo z našimi usti? Mi bomo z gosti najprej začeli govoriti o hrani, a vprašanje je, in vabim vas, da skupaj z nami ugotovite, kam nas bo ta pogovor pripeljal. Sogovorniki so: prevajalec Iztok Ilc, performer danilo Ivanuša in kulinarični kritik Uroš Mencinger. Vabljeni k ogledu.
V Mariboru smo vnovič v pričakovanju festivalskega dvojčka Performa/Platforma, v katerem sta letos združena 24. festival sodobnih performativnih praks in 13. festival sodobnega plesa. Letošnja tema festivalov je ORALNO, družbeno relevantno pa je verjetno vprašanje potrebno zastaviti takole: kaj vse počnemo z našimi usti? Mi bomo z gosti najprej začeli govoriti o hrani, a vprašanje je, in vabim vas, da skupaj z nami ugotovite, kam nas bo ta pogovor pripeljal. Sogovorniki so: prevajalec Iztok Ilc, performer danilo Ivanuša in kulinarični kritik Uroš Mencinger. Vabljeni k ogledu.
V tem letu praznujemo 100 let delovanja slovenskega gledališča v stavbi na Slomškovem trgu. V studiu smo že gostili mnogo akterjev, ki so tako ali drugače skrbeli za razvoj dramske, operne in baletne umetnosti, v moderni stavbi nekdanjega Kazina namreč domujejo vse tri umetniške veje. V tokratnem Omizju pa gostimo igralce: Ireno Varga, Petra Boštjančiča, Zvonka Fundo in Matejo Pucko. Naslednike tistih, ki so leta 1919 odigrali prvo predstavo v slovenskem jeziku, in mnogih, ki so jim sledili in napravili iz SNG Maribor to, kar je danes.
V tem letu praznujemo 100 let delovanja slovenskega gledališča v stavbi na Slomškovem trgu. V studiu smo že gostili mnogo akterjev, ki so tako ali drugače skrbeli za razvoj dramske, operne in baletne umetnosti, v moderni stavbi nekdanjega Kazina namreč domujejo vse tri umetniške veje. V tokratnem Omizju pa gostimo igralce: Ireno Varga, Petra Boštjančiča, Zvonka Fundo in Matejo Pucko. Naslednike tistih, ki so leta 1919 odigrali prvo predstavo v slovenskem jeziku, in mnogih, ki so jim sledili in napravili iz SNG Maribor to, kar je danes.
Po tem, ko je poleti Agencija za varstvo konkurence odobrila združevanje splošno informativnih časopisov Dnevnik in Večer, se vsi sprašujejo, kako bo ta združitev dejansko potekala? Kateremu modelu združevanja bodo naklonjeni lastniki Dnevnika in Večera, kaj nam o tem povedo izkušnje iz tujine, kaj priporoča stroka. V Omizje smo povabili: dr. Suzano Žilič Fišer z Univerze v Mariboru, Matijo Stepišnika, odgovornega urednika Večera in člana Upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije ter Luko Lukiča, predsednika Sindikata novinarjev Slovenije.
Po tem, ko je poleti Agencija za varstvo konkurence odobrila združevanje splošno informativnih časopisov Dnevnik in Večer, se vsi sprašujejo, kako bo ta združitev dejansko potekala? Kateremu modelu združevanja bodo naklonjeni lastniki Dnevnika in Večera, kaj nam o tem povedo izkušnje iz tujine, kaj priporoča stroka. V Omizje smo povabili: dr. Suzano Žilič Fišer z Univerze v Mariboru, Matijo Stepišnika, odgovornega urednika Večera in člana Upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije ter Luko Lukiča, predsednika Sindikata novinarjev Slovenije.
Vstopili smo v prvi poletni mesec, visoke temperature pa kar kličejo k iskanju primernega prostora za ohladitev. Nekateri so se že odpravili v brezmejnosti morja, drugi iščejo ohladitev doma, tudi na letnih kopališčih. V današnji oddaji bomo govorili prav o njih. Ponekod so kopališča dobro urejena in vzdrževana, mnoga pa si komaj zaslužijo oceno javnih kopališč. Koliko pravzaprav vlagamo v to infrastrukturo in kako jo pravzaprav vzdržujemo. Danes gostimo predstavnike štirih kopališč - Antona Kneza, bivšega direktorja Mariborski športni objekti, Franca Škorjanca, direktorja in najemnika kopališča Ormož, Marjana Štimca, direktorja Javnega zavoda za šport Slovenska Bistrica, Dominiko Krhotec iz Javnega zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino, Radlje ob Dravi. Vabljeni k ogledu.
Vstopili smo v prvi poletni mesec, visoke temperature pa kar kličejo k iskanju primernega prostora za ohladitev. Nekateri so se že odpravili v brezmejnosti morja, drugi iščejo ohladitev doma, tudi na letnih kopališčih. V današnji oddaji bomo govorili prav o njih. Ponekod so kopališča dobro urejena in vzdrževana, mnoga pa si komaj zaslužijo oceno javnih kopališč. Koliko pravzaprav vlagamo v to infrastrukturo in kako jo pravzaprav vzdržujemo. Danes gostimo predstavnike štirih kopališč - Antona Kneza, bivšega direktorja Mariborski športni objekti, Franca Škorjanca, direktorja in najemnika kopališča Ormož, Marjana Štimca, direktorja Javnega zavoda za šport Slovenska Bistrica, Dominiko Krhotec iz Javnega zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino, Radlje ob Dravi. Vabljeni k ogledu.
V šestem Štajerskem gospodarskem forumu se posvečamo polemični temi, ki bi jo v kratkem lahko strnili v vprašanje, ali zmoremo delati dlje? Pa ne zato, ker bi nas v to silila država s pokojninsko zakonodajo, ampak zaradi želje in potrebe tistih, ki še zmorejo, in ne nazadnje zaradi tega, ker je svet danes že tako tehnološko napredoval, da ni več izgovorov, da zaposlenim ne bi mogli zagotoviti prijaznega, varnega in zdravega delovnega okolja. Naši sogovorniki: Matevž Ružič, vodja skupnih služb v podjetju Saubermacher – Komunala iz Murske Sobote, Aleš Pulko iz podjetja Pulko ventili Ruše, sicer tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Maribor, Julija Peklar iz Izobraževalnega raziskovalnega inštituta Ljubljana, ter mag. Franic Kotnik iz Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice. OMIZJE je na sporedu vsako sredo ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu!
V šestem Štajerskem gospodarskem forumu se posvečamo polemični temi, ki bi jo v kratkem lahko strnili v vprašanje, ali zmoremo delati dlje? Pa ne zato, ker bi nas v to silila država s pokojninsko zakonodajo, ampak zaradi želje in potrebe tistih, ki še zmorejo, in ne nazadnje zaradi tega, ker je svet danes že tako tehnološko napredoval, da ni več izgovorov, da zaposlenim ne bi mogli zagotoviti prijaznega, varnega in zdravega delovnega okolja. Naši sogovorniki: Matevž Ružič, vodja skupnih služb v podjetju Saubermacher – Komunala iz Murske Sobote, Aleš Pulko iz podjetja Pulko ventili Ruše, sicer tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Maribor, Julija Peklar iz Izobraževalnega raziskovalnega inštituta Ljubljana, ter mag. Franic Kotnik iz Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice. OMIZJE je na sporedu vsako sredo ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu!
Tokratno Omizje namenjamo problematiki v predšolski vzgoji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo predlog predpisa Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Vse skupaj naj bi bilo urejeno po skrajšanem postopku. V čem je težava bomo skušali izvedeti od naših gostij: Monike Kelenc, predstavnica staršev otrok zasebnih vrtcev, Branke Šamec, Skupnost vrtcev Slovenije/Maribor, Tamare Peklar Korošec, direktorica Zasebnega vrtca Vilinski gaj Ptuj. Vabljeni!
Tokratno Omizje namenjamo problematiki v predšolski vzgoji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo predlog predpisa Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih. Vse skupaj naj bi bilo urejeno po skrajšanem postopku. V čem je težava bomo skušali izvedeti od naših gostij: Monike Kelenc, predstavnica staršev otrok zasebnih vrtcev, Branke Šamec, Skupnost vrtcev Slovenije/Maribor, Tamare Peklar Korošec, direktorica Zasebnega vrtca Vilinski gaj Ptuj. Vabljeni!
6. junija leta 1919 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Maribor Matica, kar pomeni, da tudi planinstvo – tako kot vrsta drugih društev in ustanov v Mariboru praznuje okroglih sto let ustanovitve, kar je bila neposredna posledica vzpostavitev nove južnoslovanske države in slovenizacije njenega družbenega ustroja. Z gosti v studiu bomo spregovorili s stoletju slovenskega planinstva v Mariboru, o poteh Pohorja in Kozjaka ter o Slovenski planinski poti, ki se začenja prav tukaj – ob vznožju mariborskega Pohorja. Bodite z nami v oddaji Omizje.
6. junija leta 1919 je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Maribor Matica, kar pomeni, da tudi planinstvo – tako kot vrsta drugih društev in ustanov v Mariboru praznuje okroglih sto let ustanovitve, kar je bila neposredna posledica vzpostavitev nove južnoslovanske države in slovenizacije njenega družbenega ustroja. Z gosti v studiu bomo spregovorili s stoletju slovenskega planinstva v Mariboru, o poteh Pohorja in Kozjaka ter o Slovenski planinski poti, ki se začenja prav tukaj – ob vznožju mariborskega Pohorja. Bodite z nami v oddaji Omizje.
V tokratni oddaji Omizje se bomo s sogovorniki posvetili 100 letnici priljučitve Prekmurja matici. Aktivnosti ob bližajočem se 17. avgustu je po vsej Sloveniji veliko, zlasti pa seveda v Prekmurju. Tudi Radio televizija Slovenija se je na obletnico temeljito pripravila. Zato bomo v začetku oddaje prisluhnili pogovoru s Ksenijo Horvat, vodjo tega projekta. Del projekta pa je tudi dokumentarni film, ki je nastal v koprodukciji zavoda Sončnica in RTV Slovenija, režiser in scenarist je današnji gost Štefan Celec, z nami pa sta še zgodovinarja Franci Čuš, ki je tudi aktivno sodeloval pri nastajanju tega filma in profesorica zgodovine Melita Franko na Gimnaziji v Murski Soboti, ki prav tako letos praznuje 100 letnico delovanja in je pravzaprav po priključitvi Prekmurja postala ena pomembnejših izobraževalnih ustanov v tem delu Slovenije.
V tokratni oddaji Omizje se bomo s sogovorniki posvetili 100 letnici priljučitve Prekmurja matici. Aktivnosti ob bližajočem se 17. avgustu je po vsej Sloveniji veliko, zlasti pa seveda v Prekmurju. Tudi Radio televizija Slovenija se je na obletnico temeljito pripravila. Zato bomo v začetku oddaje prisluhnili pogovoru s Ksenijo Horvat, vodjo tega projekta. Del projekta pa je tudi dokumentarni film, ki je nastal v koprodukciji zavoda Sončnica in RTV Slovenija, režiser in scenarist je današnji gost Štefan Celec, z nami pa sta še zgodovinarja Franci Čuš, ki je tudi aktivno sodeloval pri nastajanju tega filma in profesorica zgodovine Melita Franko na Gimnaziji v Murski Soboti, ki prav tako letos praznuje 100 letnico delovanja in je pravzaprav po priključitvi Prekmurja postala ena pomembnejših izobraževalnih ustanov v tem delu Slovenije.
V 5. letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili pomenu izvoznega gospodarstva za regijo.Ali smo preveč odvisni od izvoza v le nekatere države, ali smo sposobni kapitalsko vstopati na tuje trge, kako bosta na Slovenijo vplivala brexit in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko? Kako nam gre in kaj se nam obeta nam bodo pomagali razumeti: Bogdan Božac, direktor podjetja Marles hiše Maribor, Albert Kekec, direktor podjetja Dorssen iz Markovcev, Igor Kumer, direktor podjetja MOS servis iz Mestinja, ter dr. Rasto Ovin, dekan Fakultete DOBA. Vabljeni k ogledu!
V 5. letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu se bomo posvetili pomenu izvoznega gospodarstva za regijo.Ali smo preveč odvisni od izvoza v le nekatere države, ali smo sposobni kapitalsko vstopati na tuje trge, kako bosta na Slovenijo vplivala brexit in trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko? Kako nam gre in kaj se nam obeta nam bodo pomagali razumeti: Bogdan Božac, direktor podjetja Marles hiše Maribor, Albert Kekec, direktor podjetja Dorssen iz Markovcev, Igor Kumer, direktor podjetja MOS servis iz Mestinja, ter dr. Rasto Ovin, dekan Fakultete DOBA. Vabljeni k ogledu!
15. maj je mednarodni dan družine. Leta 1994 je to odločitev sprejela Generalna skupščina OZN, razlog pa je jasen. Družina je pomemben element v življenju vsakega posameznika in to se ni spremenilo od pradavnine. Spremenilo pa se je marsikaj drugega: od oblike družin do njihovih življenjskih okolij, družbeno ekonomskih okoliščin, v katerih živijo, do medsebojnih razmerij. Le področje vzgoje otroka znotraj družine se ni veliko spremenilo, čeprav se na prvi pogled zdi, da so prav tu spremembe največje. A ni res. Družina je še vedno tista celica, ki otroku zagotavlja optimalen razvoj. In rejništvo je najpogostejša oblika, s katero si pomagamo, ko v matični družini ni vse tako, kakor bi moralo biti.
15. maj je mednarodni dan družine. Leta 1994 je to odločitev sprejela Generalna skupščina OZN, razlog pa je jasen. Družina je pomemben element v življenju vsakega posameznika in to se ni spremenilo od pradavnine. Spremenilo pa se je marsikaj drugega: od oblike družin do njihovih življenjskih okolij, družbeno ekonomskih okoliščin, v katerih živijo, do medsebojnih razmerij. Le področje vzgoje otroka znotraj družine se ni veliko spremenilo, čeprav se na prvi pogled zdi, da so prav tu spremembe največje. A ni res. Družina je še vedno tista celica, ki otroku zagotavlja optimalen razvoj. In rejništvo je najpogostejša oblika, s katero si pomagamo, ko v matični družini ni vse tako, kakor bi moralo biti.
Kako ravnamo s prostorom? Ali se bo nova poslovna cona preveč približala stanovanjskim hišam, ali zgraditi tovarno na kmetijskih zemljiščih, zakaj v mestih bolj ne izrabimo degradirana območja nekdanjih industrij, kam v prostor umestiti ceste, do kod seže skrb za naravo v razmerju do gospodarskega razvoja? Naši sogovorniki so: Gorazd Bende, direktor zavoda, ki upravlja proizvodno-poslovno cono Tezno v Mariboru, mag. Lenča Humerca Šolar, vodja Sektorja za strateški prostorski razvoj na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru, in župan občine Markovci Milan Gabrovec. Vabljeni k ogledu!
Kako ravnamo s prostorom? Ali se bo nova poslovna cona preveč približala stanovanjskim hišam, ali zgraditi tovarno na kmetijskih zemljiščih, zakaj v mestih bolj ne izrabimo degradirana območja nekdanjih industrij, kam v prostor umestiti ceste, do kod seže skrb za naravo v razmerju do gospodarskega razvoja? Naši sogovorniki so: Gorazd Bende, direktor zavoda, ki upravlja proizvodno-poslovno cono Tezno v Mariboru, mag. Lenča Humerca Šolar, vodja Sektorja za strateški prostorski razvoj na Ministrstvu za okolje in prostor, mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru, in župan občine Markovci Milan Gabrovec. Vabljeni k ogledu!
V Mariboru so potekali 22. Slovenski dnevi knjige, in kot vsako leto se je temu festivalu Televizija Maribor pridružila s strokovnim pogovorom o osrednji temi letošnjega festivala. In ta je užitek, denimo užitek branja, ali užitek vednosti, ali užitek resnice. Z nami so: Primož Repar, glavni urednik revije Apokalipsa, prevajalec in esejist, Maja Vidmar, slovenska pesnica, med drugim prejemnica Jenkove in nagrade Prešernovega sklada, dr. Melanija Larisa Fabčič, profesorica na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, in dr. Bojan Musil, socialni psiholog, prav tako profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Omizje je v sporedu Televizije Maribor vsako sredo ob 20. uri. Vabljeni k ogledu!
V Mariboru so potekali 22. Slovenski dnevi knjige, in kot vsako leto se je temu festivalu Televizija Maribor pridružila s strokovnim pogovorom o osrednji temi letošnjega festivala. In ta je užitek, denimo užitek branja, ali užitek vednosti, ali užitek resnice. Z nami so: Primož Repar, glavni urednik revije Apokalipsa, prevajalec in esejist, Maja Vidmar, slovenska pesnica, med drugim prejemnica Jenkove in nagrade Prešernovega sklada, dr. Melanija Larisa Fabčič, profesorica na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, in dr. Bojan Musil, socialni psiholog, prav tako profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Omizje je v sporedu Televizije Maribor vsako sredo ob 20. uri. Vabljeni k ogledu!
Z oddajo Omizje na Televizija Maribor pridružujemo projektu Aktivno državljanstvo Državnega zbora Republike Slovenije, ki v letošnjem letu spodbuja tudi k udeležbi na evropskih volitvah. Mi pa dodajamo, da bi moral prerasti v trajno zavezo politike, da državljanom pomaga razumeti, kako vrednote in cilje, ki jih razglašamo za evropske, prepoznati in uporabiti v vsakdanjem življenju. Jezik in kultura sta prvini naše identitete, na kateri smo Slovenci še posebej občutljivi, toda, ali nas v Evropski uniji naredita tudi za zares pomembne? S petimi uglednimi sogovorniki in vrsto provokativnih vprašanj nam ne bo dolgčas! Tako kot vsako sredo Omizje tudi nocoj ob 20. uri v sporedu Televizija Maribor! Vabljeni k ogledu!
Z oddajo Omizje na Televizija Maribor pridružujemo projektu Aktivno državljanstvo Državnega zbora Republike Slovenije, ki v letošnjem letu spodbuja tudi k udeležbi na evropskih volitvah. Mi pa dodajamo, da bi moral prerasti v trajno zavezo politike, da državljanom pomaga razumeti, kako vrednote in cilje, ki jih razglašamo za evropske, prepoznati in uporabiti v vsakdanjem življenju. Jezik in kultura sta prvini naše identitete, na kateri smo Slovenci še posebej občutljivi, toda, ali nas v Evropski uniji naredita tudi za zares pomembne? S petimi uglednimi sogovorniki in vrsto provokativnih vprašanj nam ne bo dolgčas! Tako kot vsako sredo Omizje tudi nocoj ob 20. uri v sporedu Televizija Maribor! Vabljeni k ogledu!
Omizje bo zanimivo za vse, ki imate otroke ali vnuke v osnovni šoli. Še posebej, če ste prebrali peticijo, ki so jo na Ministrstvo za šolstvo poslali člani Društva Svet staršev in v njej zapisali: "Državljani republike Slovenije imamo dovolj. Šolstvo zadnja leta samo stagnira." Kaj je v peticiji res in kaj ni, ali lahko kakšno pobudo koristno uporabimo v razvoju šolstva. Ker prav šolski sistem je tisti, ki se neprestano izpopolnjuje in nadgrajuje. Tega se zavedajo naši današnji gostje in to je razlog, da so dobili priznanje Blaža Kumerdeja za leto 2018.
Omizje bo zanimivo za vse, ki imate otroke ali vnuke v osnovni šoli. Še posebej, če ste prebrali peticijo, ki so jo na Ministrstvo za šolstvo poslali člani Društva Svet staršev in v njej zapisali: "Državljani republike Slovenije imamo dovolj. Šolstvo zadnja leta samo stagnira." Kaj je v peticiji res in kaj ni, ali lahko kakšno pobudo koristno uporabimo v razvoju šolstva. Ker prav šolski sistem je tisti, ki se neprestano izpopolnjuje in nadgrajuje. Tega se zavedajo naši današnji gostje in to je razlog, da so dobili priznanje Blaža Kumerdeja za leto 2018.
Zima se je pred dobrimi štirinajstimi dnevi za nekaj časa poslovila. Sonce nas občasno že razvaja in že razmišljamo, kako bomo preživeli poletje. A do tja je še daleč. V današnji oddaji TV Omizje se bomo še enkrat ozrli na zimsko sezono. Nocojšnji gostje so: gospod Juhart, prihaja s Treh kraljev, Dušan Lahe je direktor občinske uprave Občina Ruše, iz podjetja Marprom prihaja Miha Rubin, z nami pa je tudi Primorec, ki upravlja s kočo Cojzarico. Vabljeni k ogledu.
Zima se je pred dobrimi štirinajstimi dnevi za nekaj časa poslovila. Sonce nas občasno že razvaja in že razmišljamo, kako bomo preživeli poletje. A do tja je še daleč. V današnji oddaji TV Omizje se bomo še enkrat ozrli na zimsko sezono. Nocojšnji gostje so: gospod Juhart, prihaja s Treh kraljev, Dušan Lahe je direktor občinske uprave Občina Ruše, iz podjetja Marprom prihaja Miha Rubin, z nami pa je tudi Primorec, ki upravlja s kočo Cojzarico. Vabljeni k ogledu.
»Mesto neizpolnjenih pričakovanj – Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja«, tak je naslov knjige, pravzaprav študije dveh sociologov z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. To sta izr. prof. dr. Miran Lavrič in doc. dr. Andrej Naterer. Gostili ju bomo v oddaji Omizje in izvedeli več tudi o dilemi – ali Maribor pravzaprav »umira«, ali pa je na poti razvojnega preobrata, ter kakšen preobrat, če se bo zgodil, lahko pravzaprav pričakuje. Bodite z nami v oddaji Omizje Televizije Maribor s Stanetom Kocutarjem.
»Mesto neizpolnjenih pričakovanj – Družbeni profil Maribora v začetku 21. stoletja«, tak je naslov knjige, pravzaprav študije dveh sociologov z Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. To sta izr. prof. dr. Miran Lavrič in doc. dr. Andrej Naterer. Gostili ju bomo v oddaji Omizje in izvedeli več tudi o dilemi – ali Maribor pravzaprav »umira«, ali pa je na poti razvojnega preobrata, ter kakšen preobrat, če se bo zgodil, lahko pravzaprav pričakuje. Bodite z nami v oddaji Omizje Televizije Maribor s Stanetom Kocutarjem.
Tretji Štajerski gospodarski forum v letošnjem letu posvečamo hrani, ki ni le po naravi pokvarljivo blago, ampak je prav zato, ker je postala blago, tudi predmet poslovnih, finančnih in političnih manipulacij. Te prestopajo meje držav, in težava ni le v »aferi kebab«, ampak je hrana ujeta v trikotnik med ceno, varnostjo in kakovostjo, ki vsak dan državljana kot potrošnika izpostavlja novim tveganjem. Naši sogovorniki so: agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, predsednica Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih izdelkov pri Zadružni zvezi Slovenije mag. Anita Jakuš in Ivan Lenart, direktor Kmetijske zadruge Rače. Oddajo OMIZJE lahko spremljate vsako sredo ob 20.uri v sporedu Televizije Maribor! Vabljeni k ogledu!
Tretji Štajerski gospodarski forum v letošnjem letu posvečamo hrani, ki ni le po naravi pokvarljivo blago, ampak je prav zato, ker je postala blago, tudi predmet poslovnih, finančnih in političnih manipulacij. Te prestopajo meje držav, in težava ni le v »aferi kebab«, ampak je hrana ujeta v trikotnik med ceno, varnostjo in kakovostjo, ki vsak dan državljana kot potrošnika izpostavlja novim tveganjem. Naši sogovorniki so: agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec, predsednica Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih izdelkov pri Zadružni zvezi Slovenije mag. Anita Jakuš in Ivan Lenart, direktor Kmetijske zadruge Rače. Oddajo OMIZJE lahko spremljate vsako sredo ob 20.uri v sporedu Televizije Maribor! Vabljeni k ogledu!
Med obrtniki in podjetniki v malem gospodarstvu je kup želja. V tem delu gospodarstva je več kot 352 tisoč zaposlenih, prijavljenih pa 117 tisoč poslovnih subjektov, a jih kljub tem številkam politika velikokrat ne sliši. Tako zaenkrat tudi ni bila uslišana njihova želja, da bi imenovali vsaj državnega sekretarja za malo gospodarstvo. Kar tri četrtine obrtnikov in podjetnikov pa v svojih podjetjih občuti pomanjkanje usposobljene delovne sile. Je ta plačana premalo, so davki previsoki ali pa so želje v malem gospodarstvu neutemeljene? Vse to so teme v tokratnem Omizju, gostje pa bodo: Minister za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, z Obrtno- podjetniške zbornice Slovenije prihajata Miran Gracer in Bogdan Oblak, z direktorata MGRT pa Jernej Tovšak. Voditeljica Duška Lah, vabljeni k ogledu!
Med obrtniki in podjetniki v malem gospodarstvu je kup želja. V tem delu gospodarstva je več kot 352 tisoč zaposlenih, prijavljenih pa 117 tisoč poslovnih subjektov, a jih kljub tem številkam politika velikokrat ne sliši. Tako zaenkrat tudi ni bila uslišana njihova želja, da bi imenovali vsaj državnega sekretarja za malo gospodarstvo. Kar tri četrtine obrtnikov in podjetnikov pa v svojih podjetjih občuti pomanjkanje usposobljene delovne sile. Je ta plačana premalo, so davki previsoki ali pa so želje v malem gospodarstvu neutemeljene? Vse to so teme v tokratnem Omizju, gostje pa bodo: Minister za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, z Obrtno- podjetniške zbornice Slovenije prihajata Miran Gracer in Bogdan Oblak, z direktorata MGRT pa Jernej Tovšak. Voditeljica Duška Lah, vabljeni k ogledu!
V Omizju tokrat o financiranju kulture v Mariboru. V prvih odzivih na proračun za naslednji dve leti smo slišali, da se začetek gradnje nove mariborske knjižnice ponovno zamika, objavljen je bil le del razpisov za sofinanciranje kulturnih programov, v oči bode dejstvo, da Urad za kulturo in mladino že vrsto let nima predstojnika s polnimi pooblastili? Kako se nova oblast v mestu opredeljuje do kulture, kaj kultura pričakuje od mesta? Goste v Omizju so: Danijel Sajko, direktor Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor po pooblastilu, Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor, mag. Franci Pivec, dober poznavalec kulturne politike v mestu in dolgoletni funkcionar v organizacijah za ljubiteljsko kulturo, ter Peter Tomaž Dobrila iz Kulturno-izobraževalnega društva Kibla.
V Omizju tokrat o financiranju kulture v Mariboru. V prvih odzivih na proračun za naslednji dve leti smo slišali, da se začetek gradnje nove mariborske knjižnice ponovno zamika, objavljen je bil le del razpisov za sofinanciranje kulturnih programov, v oči bode dejstvo, da Urad za kulturo in mladino že vrsto let nima predstojnika s polnimi pooblastili? Kako se nova oblast v mestu opredeljuje do kulture, kaj kultura pričakuje od mesta? Goste v Omizju so: Danijel Sajko, direktor Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor po pooblastilu, Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor, mag. Franci Pivec, dober poznavalec kulturne politike v mestu in dolgoletni funkcionar v organizacijah za ljubiteljsko kulturo, ter Peter Tomaž Dobrila iz Kulturno-izobraževalnega društva Kibla.
V letu 2019 mineva 100 let od ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Gledališče je sicer v mestu obstajalo že prej, v Narodnem domu je imelo sedež Dramatično društvo, kjer so igrali v slovenskem jeziku in želi velike uspehe. 27. septembra 1919 pa je bilo v prostorih sedanjega gledališča uradno ustanovljeno poklicno narodno gledališče. Občinstvu so se predstavili z Jurčičevo žaloigro Tugomer. Drami se je hitro pridružila še opera z baletom, slednji pa se je kasneje osamosvojil, tako da danes pod eno streho domujejo vse tri vrste uprizoritvene umetnosti. SNG Maribor je središče kulturnega življenja v mestu.
V letu 2019 mineva 100 let od ustanovitve Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Gledališče je sicer v mestu obstajalo že prej, v Narodnem domu je imelo sedež Dramatično društvo, kjer so igrali v slovenskem jeziku in želi velike uspehe. 27. septembra 1919 pa je bilo v prostorih sedanjega gledališča uradno ustanovljeno poklicno narodno gledališče. Občinstvu so se predstavili z Jurčičevo žaloigro Tugomer. Drami se je hitro pridružila še opera z baletom, slednji pa se je kasneje osamosvojil, tako da danes pod eno streho domujejo vse tri vrste uprizoritvene umetnosti. SNG Maribor je središče kulturnega življenja v mestu.
Drugi letošnji Štajerski gospodarski forum namenjamo krožnemu gospodarstvu. O tem se v Sloveniji veliko govori, saj so cilji, kot so: pridobiti več energije iz obnovljivih virov, opuščati uporabo nevarnih kemikalij, znižati porabo naravnih virov, zmanjšati količino odpadkov, privlačni in ekonomsko utemeljeni. Slovenija pri razvoju krožnega gospodarstva zaostaja za najbolj naprednimi državami Evropske unije, nesreče, kakršna je bila tista v Kemisu pri Vrhniki, spodbujajo nezaupanje državljanov v obrate za zbiranje in predelavo odpadkov, zlasti tistih najbolj nevarnih. Kje smo, in kam gremo, nam bodo tokrat pomagali razumeti: dr. Mojca Škerget s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo v Acroniju – Slovenski industriji jekla, in Cveto Žalik, direktor komunalnega podjetja Snaga iz Maribora. Omizje lahko spremljate vsako sredo ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu
Drugi letošnji Štajerski gospodarski forum namenjamo krožnemu gospodarstvu. O tem se v Sloveniji veliko govori, saj so cilji, kot so: pridobiti več energije iz obnovljivih virov, opuščati uporabo nevarnih kemikalij, znižati porabo naravnih virov, zmanjšati količino odpadkov, privlačni in ekonomsko utemeljeni. Slovenija pri razvoju krožnega gospodarstva zaostaja za najbolj naprednimi državami Evropske unije, nesreče, kakršna je bila tista v Kemisu pri Vrhniki, spodbujajo nezaupanje državljanov v obrate za zbiranje in predelavo odpadkov, zlasti tistih najbolj nevarnih. Kje smo, in kam gremo, nam bodo tokrat pomagali razumeti: dr. Mojca Škerget s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo v Acroniju – Slovenski industriji jekla, in Cveto Žalik, direktor komunalnega podjetja Snaga iz Maribora. Omizje lahko spremljate vsako sredo ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor. Vabljeni k ogledu
KAJ MEDIJI PRIČAKUJEJO OD NOVEGA MINISTRA ZA KULTURO? Eno izmed področij, ki je v zadnjih dveh desetletjih moralo preživeti veliko ministrov in ministric za kulturo, in je zaradi dolgoletne neodzivnosti izvršne oblasti zašlo v veliko krizo, je zagotovo področje medijev. Zato se bomo tokrat posvetili vprašanju, kaj mediji pričakujejo od novega ministra za kulturo, in kako to področje prenoviti, da bo lahko prispevalo k razvoju demokracije v slovenski družbi? Naši sogovorniki bodo dr. Suzana Žilič Fišer in dr. Boris Vezjak z Univerze v Mariboru, ter mag. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Pridružite se nam nocoj ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
KAJ MEDIJI PRIČAKUJEJO OD NOVEGA MINISTRA ZA KULTURO? Eno izmed področij, ki je v zadnjih dveh desetletjih moralo preživeti veliko ministrov in ministric za kulturo, in je zaradi dolgoletne neodzivnosti izvršne oblasti zašlo v veliko krizo, je zagotovo področje medijev. Zato se bomo tokrat posvetili vprašanju, kaj mediji pričakujejo od novega ministra za kulturo, in kako to področje prenoviti, da bo lahko prispevalo k razvoju demokracije v slovenski družbi? Naši sogovorniki bodo dr. Suzana Žilič Fišer in dr. Boris Vezjak z Univerze v Mariboru, ter mag. Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Pridružite se nam nocoj ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
Najstarejše slovensko mesto, letos slavi 1950 letnico prve pisne omembe. Mesto, ki je bilo nekoč v teh prostorih izjemno pomembno, celo veliko bolj kot v neposredni soseščini danes precejkrat večji Maribor. V današnji oddaji bomo skušali osvetliti pomen Petovie, kaj se je takrat dogajalo in katere faze razvoja je mesto doživelo do danes. Ob tem seveda ne bomo pozabili na izjemno bogat program, ki ga ob tem pripravljajo v letošnjem letu. O vsem tem bodo spregovorili Andrej Klasinc, predsednik programskega sveta Praznovanja 1950-letnice prve pisne omembe Ptuja, Jasmina Krajnc, koorditatorka praznovanja, dr. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Najstarejše slovensko mesto, letos slavi 1950 letnico prve pisne omembe. Mesto, ki je bilo nekoč v teh prostorih izjemno pomembno, celo veliko bolj kot v neposredni soseščini danes precejkrat večji Maribor. V današnji oddaji bomo skušali osvetliti pomen Petovie, kaj se je takrat dogajalo in katere faze razvoja je mesto doživelo do danes. Ob tem seveda ne bomo pozabili na izjemno bogat program, ki ga ob tem pripravljajo v letošnjem letu. O vsem tem bodo spregovorili Andrej Klasinc, predsednik programskega sveta Praznovanja 1950-letnice prve pisne omembe Ptuja, Jasmina Krajnc, koorditatorka praznovanja, dr. Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Kakšno družbo si želimo za mlade, kako zadržati mlade strokovnjake v državi in privabiti tiste, ki so odšli, da bi se vrnili, kako vzgajamo mlade, in kdo ima nanje večji vpliv: sodobne tehnologije, šola ali starši? To je le nekaj vprašanj, ki jih združujejo izjave treh finalistov Večerove akcije Bob leta 2018, vsem pa je skupna skrb, v kakšni družbi živimo, in kaj bi morali spremeniti, da bi nam bilo bolje. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Kakšno družbo si želimo za mlade, kako zadržati mlade strokovnjake v državi in privabiti tiste, ki so odšli, da bi se vrnili, kako vzgajamo mlade, in kdo ima nanje večji vpliv: sodobne tehnologije, šola ali starši? To je le nekaj vprašanj, ki jih združujejo izjave treh finalistov Večerove akcije Bob leta 2018, vsem pa je skupna skrb, v kakšni družbi živimo, in kaj bi morali spremeniti, da bi nam bilo bolje. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Slovenija je vstopila v leto 2019 razmeroma mirno, a v svetu okoli nas vre: brexit se zapleta, Nemčija se poslavlja od dediščine kanclerke Merklove, protesti državljanov na Poljskem, Madžarskem, v Franciji in Srbiji, trgovinska vojna med ZDA, negotove razmere na Bližnjem Vzhodu, vse to že jutri lahko spremeni gospodarske razmere, od katerih je odvisna tudi Slovenija. Sama regijsko neizoblikovana, ranljiva zaradi prodaje bank in podjetij tujcem. Kaj nas čaka, nam bodo pomagali razumeti nekdanji direktor velikega gospodarskega sistema, ugledni makroekonomist, direktorica invladinskega podjetja in direktor pomembne javne gospodarske družbe. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Slovenija je vstopila v leto 2019 razmeroma mirno, a v svetu okoli nas vre: brexit se zapleta, Nemčija se poslavlja od dediščine kanclerke Merklove, protesti državljanov na Poljskem, Madžarskem, v Franciji in Srbiji, trgovinska vojna med ZDA, negotove razmere na Bližnjem Vzhodu, vse to že jutri lahko spremeni gospodarske razmere, od katerih je odvisna tudi Slovenija. Sama regijsko neizoblikovana, ranljiva zaradi prodaje bank in podjetij tujcem. Kaj nas čaka, nam bodo pomagali razumeti nekdanji direktor velikega gospodarskega sistema, ugledni makroekonomist, direktorica invladinskega podjetja in direktor pomembne javne gospodarske družbe. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
V Omizju gostimo župane in predstavnike mestnih občin Vzhodne kohezijske regije, ki je največja v Sloveniji, a si njene identitete ne znamo prav dobro predstavljati. Kaj združuje Notranjsko in Pomurje, Podravje in Zasavje, Koroško in Posavje, Dolenjsko in Celjsko regijo? Koliko evropskega denarja pride v te kraje? Kakšni so načrti novoizvoljenih županov večjih mestnih občin, ki bi morale biti nosilke razvoja in povezovanja? Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
V Omizju gostimo župane in predstavnike mestnih občin Vzhodne kohezijske regije, ki je največja v Sloveniji, a si njene identitete ne znamo prav dobro predstavljati. Kaj združuje Notranjsko in Pomurje, Podravje in Zasavje, Koroško in Posavje, Dolenjsko in Celjsko regijo? Koliko evropskega denarja pride v te kraje? Kakšni so načrti novoizvoljenih županov večjih mestnih občin, ki bi morale biti nosilke razvoja in povezovanja? Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Ob koncu minulega leta so v Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah predstavili pomembno pridobitev. V kraju kjer Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov že desetletja skrbi za ohranjanje spomina na tega pomembnega rojaka, ki je tja prihajal na počitnice so leta 2006 odkupili in ob koncu lanskega leta dokončno obnovili nekdanjo Štupičevo vilo. Gre za enega najuspešnejših občinskih projektov, v katerega so vložili več kot pol milijona evrov. Rezultat je »Hiša spominjanja«, nova muzejska zbirka »Maister po Maistru« ter urejena dostop in okolica do muzejske zbirke. Projekt so uresničili v okviru čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška. Gostje omizja bodo: mag. Janez Kramberger – župan Lenarta v Slovenskih goricah, Aleš Arih – predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor in domačin Stanko Kranvogel - vodnik po Hiši spominjanja na Zavrhu. Voditelj oddaje je Stane Kocutar. Vabljeni k ogledu!
Ob koncu minulega leta so v Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih goricah predstavili pomembno pridobitev. V kraju kjer Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov že desetletja skrbi za ohranjanje spomina na tega pomembnega rojaka, ki je tja prihajal na počitnice so leta 2006 odkupili in ob koncu lanskega leta dokončno obnovili nekdanjo Štupičevo vilo. Gre za enega najuspešnejših občinskih projektov, v katerega so vložili več kot pol milijona evrov. Rezultat je »Hiša spominjanja«, nova muzejska zbirka »Maister po Maistru« ter urejena dostop in okolica do muzejske zbirke. Projekt so uresničili v okviru čezmejnega sodelovanja Interreg Slovenija-Hrvaška. Gostje omizja bodo: mag. Janez Kramberger – župan Lenarta v Slovenskih goricah, Aleš Arih – predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor in domačin Stanko Kranvogel - vodnik po Hiši spominjanja na Zavrhu. Voditelj oddaje je Stane Kocutar. Vabljeni k ogledu!
Z vami bomo v zadnjem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico iz Maribora. Naši gostje bodo predstavniki nekaterih najboljših podjetij, ki so bila kot takšna izbrana v pred kratkim zaključeni akciji Štajerske gospodarske zbornice in dnevnika Večer. Z njimi se podoba gospodarstva v naši regiji temeljito spreminja, mi pa bomo v pogovoru poskusili pokazati, kako.Vabljeni k ogledu!
Z vami bomo v zadnjem letošnjem Štajerskem gospodarskem forumu, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico iz Maribora. Naši gostje bodo predstavniki nekaterih najboljših podjetij, ki so bila kot takšna izbrana v pred kratkim zaključeni akciji Štajerske gospodarske zbornice in dnevnika Večer. Z njimi se podoba gospodarstva v naši regiji temeljito spreminja, mi pa bomo v pogovoru poskusili pokazati, kako.Vabljeni k ogledu!
Mesec december je mesec humanitarnosti. V tem mesecu so ljudje zelo radodarni. Čas praznikov pač nikogar ne pusti ravnodušnega in vsak je rad obdarjen in tudi rad daruje, torej je rad deležen pozornosti tudi tisti, ki nima. Dobrodelnost pa ima, kot sleherna stvar dve plati. Svetlo in temno, čeprav ne bomo problematizirali, pa je na odklone vseeno treba opozoriti. Predvse pa izpostaviti pozitivne vidike. Kdo vse se lahko ukvarja z dobrodelnostjo, kdo ima nadzor nad tem. Kdo organizira dobrodelne prireditve in kam grejo namenjena sredstva pa z našima gostoma v oddaji Omizje na Televiziji Maribor. Vabljeni k ogledu!
Mesec december je mesec humanitarnosti. V tem mesecu so ljudje zelo radodarni. Čas praznikov pač nikogar ne pusti ravnodušnega in vsak je rad obdarjen in tudi rad daruje, torej je rad deležen pozornosti tudi tisti, ki nima. Dobrodelnost pa ima, kot sleherna stvar dve plati. Svetlo in temno, čeprav ne bomo problematizirali, pa je na odklone vseeno treba opozoriti. Predvse pa izpostaviti pozitivne vidike. Kdo vse se lahko ukvarja z dobrodelnostjo, kdo ima nadzor nad tem. Kdo organizira dobrodelne prireditve in kam grejo namenjena sredstva pa z našima gostoma v oddaji Omizje na Televiziji Maribor. Vabljeni k ogledu!
Pred 50-imi leti, 20. novembra 1968, je bila ustanovljena Teritorialna obramba takratne Socialistične republike Slovenije, v izjemnih mednarodnih okoliščinah, in v nadvse turbulentnih notranjepolitičnih razmerah v nekdanji Jugoslaviji. Omizje je tokrat namenjeno spominom dveh nekdanjih pripadnikov TO, enega člana struktur, ki so v tistem času uresničevale doktrino splošnega ljudskega odpora, in zgodovinarju, ki nam bo pojasnil, kakšen čas je bil in v kakšnih okoliščinah se je pred 50-imi leti oblikovala teritorialna obramba v Sloveniji. Vabljeni k ogledu!
Pred 50-imi leti, 20. novembra 1968, je bila ustanovljena Teritorialna obramba takratne Socialistične republike Slovenije, v izjemnih mednarodnih okoliščinah, in v nadvse turbulentnih notranjepolitičnih razmerah v nekdanji Jugoslaviji. Omizje je tokrat namenjeno spominom dveh nekdanjih pripadnikov TO, enega člana struktur, ki so v tistem času uresničevale doktrino splošnega ljudskega odpora, in zgodovinarju, ki nam bo pojasnil, kakšen čas je bil in v kakšnih okoliščinah se je pred 50-imi leti oblikovala teritorialna obramba v Sloveniji. Vabljeni k ogledu!
Se še spomnite, kako so se zdravili vaši dedki in babice? Kolikokrat letno so obiskali zdravnika, kakšne bolezni so jih pestile, pa jim niso znali pomagati ali pa niti niso iskali pomoči, ker so verjeli, da je to pač normalen del življenja. In to pred ne več kot pol stoletja. V studio smo povabili zanimive goste: dr. Elka Borka in dr. Gregorja Pivca iz Medikohistorične sekcije Zdravniškega društva Slovenije, Lovra Dermoto, dolgoletnega direktorja Mariborskih lekarn, in dr. Valentino Bevc Varl, skrbnico lekarniške zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor. Medicina in farmacija, ki sta danes vsaka zase znanost, sta nekoč hodili tesno skupaj. Razvoj, ki sta ga napravili, je skoraj neverjeten.
Se še spomnite, kako so se zdravili vaši dedki in babice? Kolikokrat letno so obiskali zdravnika, kakšne bolezni so jih pestile, pa jim niso znali pomagati ali pa niti niso iskali pomoči, ker so verjeli, da je to pač normalen del življenja. In to pred ne več kot pol stoletja. V studio smo povabili zanimive goste: dr. Elka Borka in dr. Gregorja Pivca iz Medikohistorične sekcije Zdravniškega društva Slovenije, Lovra Dermoto, dolgoletnega direktorja Mariborskih lekarn, in dr. Valentino Bevc Varl, skrbnico lekarniške zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor. Medicina in farmacija, ki sta danes vsaka zase znanost, sta nekoč hodili tesno skupaj. Razvoj, ki sta ga napravili, je skoraj neverjeten.
V zadnji četrtini leta Radiotelevizija Slovenija načrtuje svoje programe in dejavnosti za prihodnje koledarsko leto. Načrtujemo in pripravljamo novosti tudi v naših regionalnih programih. Tokrat smo se odločili, da vam pokažemo, kako našo vlogo in ves ta proces vidijo člani Programskega sveta RTV Slovenija, po zakonu najvišjega organa upravljanja javne radiotelevizije. V goste smo povabili tri člane sveta, ki prihajajo iz Murske Sobote, Ptuja in Maribora, in bodo povedali, kako oni vidijo naloge javne radiotelevizije in razvoj naših regionalnih programov. Vabljeni k ogledu!
V zadnji četrtini leta Radiotelevizija Slovenija načrtuje svoje programe in dejavnosti za prihodnje koledarsko leto. Načrtujemo in pripravljamo novosti tudi v naših regionalnih programih. Tokrat smo se odločili, da vam pokažemo, kako našo vlogo in ves ta proces vidijo člani Programskega sveta RTV Slovenija, po zakonu najvišjega organa upravljanja javne radiotelevizije. V goste smo povabili tri člane sveta, ki prihajajo iz Murske Sobote, Ptuja in Maribora, in bodo povedali, kako oni vidijo naloge javne radiotelevizije in razvoj naših regionalnih programov. Vabljeni k ogledu!
Danes se bomo posvetili Veseli jeseni, večina trgatev je namreč že končana, zdaj se za nekatere začnejo druga za dobro vino prav tako pomembna opravila. A ne bomo samo o tem, dobršen del pogovora pa bo vendarle namenjen vinogradnikom, vinarjem in tistim, ki se na turističnih kmetijah ukvarjajo s to dejavnostjo na nekoliko višjem nivoju. Hkrati pa je to tudi čas številnih prireditev, ki so povezane s to dejavnostjo. Povabili smo mariborsko vinsko kraljico Ano Protner, vinogradnika in vinarja Andreja Horvata, gospod Janez Istenič prihaja iz Bizeljskega, kjer prav letos slavijo 50 letnico delovanja, z nami pa je tudi predstavnica Zavoda za turizem Maribor gospa Vesna Horvat. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Danes se bomo posvetili Veseli jeseni, večina trgatev je namreč že končana, zdaj se za nekatere začnejo druga za dobro vino prav tako pomembna opravila. A ne bomo samo o tem, dobršen del pogovora pa bo vendarle namenjen vinogradnikom, vinarjem in tistim, ki se na turističnih kmetijah ukvarjajo s to dejavnostjo na nekoliko višjem nivoju. Hkrati pa je to tudi čas številnih prireditev, ki so povezane s to dejavnostjo. Povabili smo mariborsko vinsko kraljico Ano Protner, vinogradnika in vinarja Andreja Horvata, gospod Janez Istenič prihaja iz Bizeljskega, kjer prav letos slavijo 50 letnico delovanja, z nami pa je tudi predstavnica Zavoda za turizem Maribor gospa Vesna Horvat. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Svetovni dan varstva živali, je dan posvečen dobrobiti vseh živali na planetu in izboljšanju njihovih življenjskih pogojev. O tem, kako se skozi leta spreminja naš odnos do živali, tako hišnih kot rejnih, bomo spregovorili v tokratni oddaji Omizje. Voditeljica oddaje je Mojca Recek. Vabljeni k ogledu!
Svetovni dan varstva živali, je dan posvečen dobrobiti vseh živali na planetu in izboljšanju njihovih življenjskih pogojev. O tem, kako se skozi leta spreminja naš odnos do živali, tako hišnih kot rejnih, bomo spregovorili v tokratni oddaji Omizje. Voditeljica oddaje je Mojca Recek. Vabljeni k ogledu!
2. oktobra bo minilo natanko 50 let odkar je v Mariboru začelo delovati prvo TV-dopisništvo z lastnim TV-studiem takrat na Slovenskem še edine Televizije Ljubljana. Prvi dopisnik iz Maribora je bil domačin Darko Marin, njemu pa je sledila plejada novinarjev, ki so v teh desetletjih dodobra zaznamovali ne le mariborski ali regionalni, temveč nacionalni medijski prostor z več posamičnih mednarodnih uspehov, na katere je njihova naslednica Televizija Maribor lahko še danes ponosna. Nekateri med njimi bomo nocoj z nami v oddaji. Pridružite se nam!
2. oktobra bo minilo natanko 50 let odkar je v Mariboru začelo delovati prvo TV-dopisništvo z lastnim TV-studiem takrat na Slovenskem še edine Televizije Ljubljana. Prvi dopisnik iz Maribora je bil domačin Darko Marin, njemu pa je sledila plejada novinarjev, ki so v teh desetletjih dodobra zaznamovali ne le mariborski ali regionalni, temveč nacionalni medijski prostor z več posamičnih mednarodnih uspehov, na katere je njihova naslednica Televizija Maribor lahko še danes ponosna. Nekateri med njimi bomo nocoj z nami v oddaji. Pridružite se nam!
V tokratnem Omizju bomo govorili o blockchain tehnologijah in njihovi uporabnosti v gospodarstvu. Nezaupljivost v bitcoine in virtualen denar je eno, toda dejstvo je, da se poslovanje vsakega izmed nas seli na internet in v pametne pogodbe, zato je tema zanimiva tako za podjetja kot za vsakega državljana. Z našimi gosti iz znanosti in gospodarstva bomo z vami nocoj ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor. Pridružite se nam!
V tokratnem Omizju bomo govorili o blockchain tehnologijah in njihovi uporabnosti v gospodarstvu. Nezaupljivost v bitcoine in virtualen denar je eno, toda dejstvo je, da se poslovanje vsakega izmed nas seli na internet in v pametne pogodbe, zato je tema zanimiva tako za podjetja kot za vsakega državljana. Z našimi gosti iz znanosti in gospodarstva bomo z vami nocoj ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor. Pridružite se nam!
Omizje smo namenili predvsem ekološkim, naravovarstvenim temam. Razlog je preprost, kar nekaj akcij teče ali pa se bodo začele z namenom ozavestiti prebivalstvo, kako pomembno je varovati okolje. Pri tem se seveda najprej postavlja vprašanje, kaj lahko naredimo predvsem kot posamezniki in kaj kot družba. Govorili bomo o akciji, ki so jo v začetku tedna načeli novinarji na Radiu Maribor - teden brez plastike. Predstavili bomo napad na plastiko, v okviru akcije Očistimo Slovenijo, o kateri bomo prav tako spregovorili, kako ohraniti reko Muro nedotaknjeno, posvetili pa se bomo tudi vsakodnevni skrb za čisto okolje. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Omizje smo namenili predvsem ekološkim, naravovarstvenim temam. Razlog je preprost, kar nekaj akcij teče ali pa se bodo začele z namenom ozavestiti prebivalstvo, kako pomembno je varovati okolje. Pri tem se seveda najprej postavlja vprašanje, kaj lahko naredimo predvsem kot posamezniki in kaj kot družba. Govorili bomo o akciji, ki so jo v začetku tedna načeli novinarji na Radiu Maribor - teden brez plastike. Predstavili bomo napad na plastiko, v okviru akcije Očistimo Slovenijo, o kateri bomo prav tako spregovorili, kako ohraniti reko Muro nedotaknjeno, posvetili pa se bomo tudi vsakodnevni skrb za čisto okolje. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Začelo se je novo šolsko leto, zato bomo spregovorili o izobraževanju. V ospredju bodo naši najmlajši, ki s šestimi ali celo petimi leti stopajo v izobraževalni sistem, večina pa ga zapušča krepko po dvajsetem letu. Polona Pivec bo gostila štiri zanimive sogovornice: ravnateljico vrtca Ivana Glinška v Mariboru Renato Šerbinek, ravnateljico Osnovne šole Toneta Čufarja Špelo Drstvenšek, ravnatelja Osnovne šole Martina Konšaka Damirja Orehovca in nekdanjo dolgoletno direktorico Ljudske univerze, danes pa aktivno upokojenko in babico Melito Cimerman. Eno od vprašanj, na katerega bodo skušale odgovriti, je vprašanje razvitosti in učinkovitosti našega izobraževalnega sistema.
Začelo se je novo šolsko leto, zato bomo spregovorili o izobraževanju. V ospredju bodo naši najmlajši, ki s šestimi ali celo petimi leti stopajo v izobraževalni sistem, večina pa ga zapušča krepko po dvajsetem letu. Polona Pivec bo gostila štiri zanimive sogovornice: ravnateljico vrtca Ivana Glinška v Mariboru Renato Šerbinek, ravnateljico Osnovne šole Toneta Čufarja Špelo Drstvenšek, ravnatelja Osnovne šole Martina Konšaka Damirja Orehovca in nekdanjo dolgoletno direktorico Ljudske univerze, danes pa aktivno upokojenko in babico Melito Cimerman. Eno od vprašanj, na katerega bodo skušale odgovriti, je vprašanje razvitosti in učinkovitosti našega izobraževalnega sistema.
Že peto leto zapored nas v tem delu leta v Mariboru nagovori festivalski dvojček Performa & Platforma, ki si je letos za osrednjo temo izbral navezo! Kako se povezujemo v umetnosti in kako v politiki, zakaj družabna omrežja nadomeščajo medosebne pogovore, zakaj zaupamo neznancem. Naši sogovorniki bodo ekonomistka Andreja Budar, kulturni antropolog dr. Peter Simonič in igralec Uroš Kaurin. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Že peto leto zapored nas v tem delu leta v Mariboru nagovori festivalski dvojček Performa & Platforma, ki si je letos za osrednjo temo izbral navezo! Kako se povezujemo v umetnosti in kako v politiki, zakaj družabna omrežja nadomeščajo medosebne pogovore, zakaj zaupamo neznancem. Naši sogovorniki bodo ekonomistka Andreja Budar, kulturni antropolog dr. Peter Simonič in igralec Uroš Kaurin. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
V tokratni oddaji Omizje se bomo posvetili poletnim festivalom. Nekateri organizatorji so že v sklepnih fazah priprav na dogajanje v svojem okolju. Gostili bomo organizatorje Festivala Lent - Folkarta, ptujskega festivala Arsana, manj poznan, a izredno dobro obiskan pa je tudi festival, ki ga pripravljajo v Rogozi, namenjen pa je predvsem ljubiteljem elektronske glasbe - Stellarbeat. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
V tokratni oddaji Omizje se bomo posvetili poletnim festivalom. Nekateri organizatorji so že v sklepnih fazah priprav na dogajanje v svojem okolju. Gostili bomo organizatorje Festivala Lent - Folkarta, ptujskega festivala Arsana, manj poznan, a izredno dobro obiskan pa je tudi festival, ki ga pripravljajo v Rogozi, namenjen pa je predvsem ljubiteljem elektronske glasbe - Stellarbeat. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Po nedeljskih parlamentarnih volitvah živimo dneve ugibanj, ali bo relativnemu zmagovalcu volitev uspelo oblikovati koalicijo. Nekdo je dejal, da so tokrat volivci glasovali iskreno, hkrati pa jih 48 odstotkov ni prišlo na volišča. Kakšna je Slovenija po teh volitvah, nam bodo pomagali razumeti: nekdanji poslanec Rudi Moge, moralni teolog dr. Ivan Štuhec, sociolog dr. Sergej Flere, in nekdanji rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Po nedeljskih parlamentarnih volitvah živimo dneve ugibanj, ali bo relativnemu zmagovalcu volitev uspelo oblikovati koalicijo. Nekdo je dejal, da so tokrat volivci glasovali iskreno, hkrati pa jih 48 odstotkov ni prišlo na volišča. Kakšna je Slovenija po teh volitvah, nam bodo pomagali razumeti: nekdanji poslanec Rudi Moge, moralni teolog dr. Ivan Štuhec, sociolog dr. Sergej Flere, in nekdanji rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
5. junija bo vroče tudi na članicah Univerze v Mariboru, ko bodo izbirali že devetega rektorja. Za to mesto kandidirajo dosedanji prorektorji Žan Jan Oplotnik, Niko Samec in Jernej Turk ter nekdanji prorektor Zdravko Kačič. Namesto dosedanjih slabih 1000 bodo morali kandidati tokrat prepričevati okoli 15.000 volivcev, saj se na volitve prvič podajajo tudi študenti in nepedagoški delavci. Kaj bi izboljšali, koga bi imeli v ekipi, kako bi dvignili ugled Univerze in študijskih programov - vse to in še več boste izvedeli v oddaji Omizje. Voditeljica oddaje je Ana Bučar. Vabljeni k ogledu!
5. junija bo vroče tudi na članicah Univerze v Mariboru, ko bodo izbirali že devetega rektorja. Za to mesto kandidirajo dosedanji prorektorji Žan Jan Oplotnik, Niko Samec in Jernej Turk ter nekdanji prorektor Zdravko Kačič. Namesto dosedanjih slabih 1000 bodo morali kandidati tokrat prepričevati okoli 15.000 volivcev, saj se na volitve prvič podajajo tudi študenti in nepedagoški delavci. Kaj bi izboljšali, koga bi imeli v ekipi, kako bi dvignili ugled Univerze in študijskih programov - vse to in še več boste izvedeli v oddaji Omizje. Voditeljica oddaje je Ana Bučar. Vabljeni k ogledu!
Prvo junijsko nedeljo se bomo odpravili na državnozborske volitve. Pa volivci vemo, kaj hočemo? In še pomembneje, ali politiki vedo, kaj hočemo volivci? O tem, ali drug drugega sploh še slišimo in razumemo ter kakšna naj bo Slovenija čez štiri leta, bomo spregovorili v današnjem Omizju. Z nami bodo Janja Viher, direktorica Agencije SIV, dr. Boštjan Brezovnik iz mariborske Pravne fakultete, Marjan Bezjak, direktor podjetja Fa-Maik, bontonolog Saša Županek in Matic Primc iz civilne iniciative Mestni zbor. Voditelj oddaje je Janez Krušič Sterguljc. Vabljeni k ogledu!
Prvo junijsko nedeljo se bomo odpravili na državnozborske volitve. Pa volivci vemo, kaj hočemo? In še pomembneje, ali politiki vedo, kaj hočemo volivci? O tem, ali drug drugega sploh še slišimo in razumemo ter kakšna naj bo Slovenija čez štiri leta, bomo spregovorili v današnjem Omizju. Z nami bodo Janja Viher, direktorica Agencije SIV, dr. Boštjan Brezovnik iz mariborske Pravne fakultete, Marjan Bezjak, direktor podjetja Fa-Maik, bontonolog Saša Županek in Matic Primc iz civilne iniciative Mestni zbor. Voditelj oddaje je Janez Krušič Sterguljc. Vabljeni k ogledu!
3. junija se bomo slovenski volilci podali na predčasne državnozborske volitve. Po mnenju mnogih nas čaka prelomno odločanje. Slovenija namreč po številnih kazalnikih vse bolj zaostaja. Zdi se tudi, da politika novim izzivom in prestopu iz stagnacije ni kos. Kaj moramo zahtevati od političnih izbrancev, ki bodo našo državo vodili naslednja štiri leta bomo poskušali ugotoviti s sogovorniki v nocojšnjem Omizju. Z nami bodo direktorica Centra za socialno delo Ormož Brigita Tetičkovič, geograf dr. Igor Žiberna, filozof in družbeni kritik dr. Boris Vezjak, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Bistra Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor dr. Jernej Završnik. Voditelj oddaje je Matej Korošec. Vabljeni k ogledu!
3. junija se bomo slovenski volilci podali na predčasne državnozborske volitve. Po mnenju mnogih nas čaka prelomno odločanje. Slovenija namreč po številnih kazalnikih vse bolj zaostaja. Zdi se tudi, da politika novim izzivom in prestopu iz stagnacije ni kos. Kaj moramo zahtevati od političnih izbrancev, ki bodo našo državo vodili naslednja štiri leta bomo poskušali ugotoviti s sogovorniki v nocojšnjem Omizju. Z nami bodo direktorica Centra za socialno delo Ormož Brigita Tetičkovič, geograf dr. Igor Žiberna, filozof in družbeni kritik dr. Boris Vezjak, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Bistra Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor dr. Jernej Završnik. Voditelj oddaje je Matej Korošec. Vabljeni k ogledu!
O Evropi danes se njenim državljanom porajajo številna vprašanja, kljub številnim mehanizmom poenotenja, se celina vse bolj deli. Ali bodo ovire premagale svobodo, v kakšni Evropi živimo, kakšna je njena prihodnost, nam bodo pomagali razumeti: pravnika dr. Aleš Ferčič in dr. Petra Weingerl, makroekonomist dr. Rasto Ovin, ter ekonomist in raziskovalec dr. Jure Stojan. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
O Evropi danes se njenim državljanom porajajo številna vprašanja, kljub številnim mehanizmom poenotenja, se celina vse bolj deli. Ali bodo ovire premagale svobodo, v kakšni Evropi živimo, kakšna je njena prihodnost, nam bodo pomagali razumeti: pravnika dr. Aleš Ferčič in dr. Petra Weingerl, makroekonomist dr. Rasto Ovin, ter ekonomist in raziskovalec dr. Jure Stojan. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Ob mednarodnem dnevu svobode medijev novinarske organizacije ugotavljajo, da je tudi v razvitih državah vse več poskusov nadzora nad mediji, vse več groženj neodvisnemu novinarstvu in s tem vse manj demokracije. Glede na indeks svobode medijev, kakor ga je zaznala organizacija Novinarji brez meja, se je Slovenija med 180 državami uvrstila na 32. mesto. Solidno. Na lestvici smo se celo povzpeli z lanskega 40. mesta za osem mest navzgor. A še vedno smo lahko nezadovoljni, še vedno je dovolj prostora za izoboljšanje. Mediji preprosto moramo opozarjati na to, da smo oči in ušesa družbe, ki le z našo pomočjo lahko živi demokracijo. Voditeljica dr. Polona Pivec. Vabljeni k ogledu!
Ob mednarodnem dnevu svobode medijev novinarske organizacije ugotavljajo, da je tudi v razvitih državah vse več poskusov nadzora nad mediji, vse več groženj neodvisnemu novinarstvu in s tem vse manj demokracije. Glede na indeks svobode medijev, kakor ga je zaznala organizacija Novinarji brez meja, se je Slovenija med 180 državami uvrstila na 32. mesto. Solidno. Na lestvici smo se celo povzpeli z lanskega 40. mesta za osem mest navzgor. A še vedno smo lahko nezadovoljni, še vedno je dovolj prostora za izoboljšanje. Mediji preprosto moramo opozarjati na to, da smo oči in ušesa družbe, ki le z našo pomočjo lahko živi demokracijo. Voditeljica dr. Polona Pivec. Vabljeni k ogledu!
V Mariboru se počasi zaključujejo Slovenski dnevi knjige, ki kot osrednjo temo mariborskega dela tega sicer vseslovenskega festivala obravnavajo Temno snov v literaturi. Slednjo je mogoče definirati na veliko načinov, zato tudi izbira naših nocojšnjih gostov ni zelo naključna. Z nami so: doc. dr. Matej Mertik s Fakultete za informacijske študije Univerze v Novem mestu, izr. prof. dr. Blanka Bošnjak s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, mag. Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in predsednica Društva novinarjev Slovenije, ter Orlando Uršič, pisatelj in urednik založbe Litera iz Maribora. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
V Mariboru se počasi zaključujejo Slovenski dnevi knjige, ki kot osrednjo temo mariborskega dela tega sicer vseslovenskega festivala obravnavajo Temno snov v literaturi. Slednjo je mogoče definirati na veliko načinov, zato tudi izbira naših nocojšnjih gostov ni zelo naključna. Z nami so: doc. dr. Matej Mertik s Fakultete za informacijske študije Univerze v Novem mestu, izr. prof. dr. Blanka Bošnjak s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, mag. Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera in predsednica Društva novinarjev Slovenije, ter Orlando Uršič, pisatelj in urednik založbe Litera iz Maribora. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Naš 4. Štajerski gospodarski forum posvečamo podjetniškemu znanju v praksi. Študij podjetništva na mariborski univerzi, in prvi takšen v Sloveniji, imamo že 25 let. In, kot pravi pionir tega študija dr. Miroslav Rebernik, ne gre le za to, kako ustanoviti podjetje, ampak za odkrivanje in ustvarjanje novih izdelkov in storitev, ki podjetje obdržijo na trgu. V nocojšnjem Omizju bomo predstavili posameznika, ki je znanje uspešno uporabil v svojem podjetju, in kako beseda postane dejanje. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Naš 4. Štajerski gospodarski forum posvečamo podjetniškemu znanju v praksi. Študij podjetništva na mariborski univerzi, in prvi takšen v Sloveniji, imamo že 25 let. In, kot pravi pionir tega študija dr. Miroslav Rebernik, ne gre le za to, kako ustanoviti podjetje, ampak za odkrivanje in ustvarjanje novih izdelkov in storitev, ki podjetje obdržijo na trgu. V nocojšnjem Omizju bomo predstavili posameznika, ki je znanje uspešno uporabil v svojem podjetju, in kako beseda postane dejanje. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Za Maribor in njegovo okolico že vse od začetkov samostojne države velja, da je zaradi propada velikih industrijskih gigantov plačalo največji davek v smislu poslabšanja socialnih razmer. Uradna statistika pravi, da danes situacija ni boljša od tiste pred 20 leti. Vse več ljudi potrebuje pomoč pri plačevanju položnic, celo pri hrani in oblačilih. Vse več stisk je v družinah in med starejšimi. Kako se spopadajo s temi težavami v Centru za socialno delo in v humanitarnih organizacijah, bodo povedali gostej Omizja.
Za Maribor in njegovo okolico že vse od začetkov samostojne države velja, da je zaradi propada velikih industrijskih gigantov plačalo največji davek v smislu poslabšanja socialnih razmer. Uradna statistika pravi, da danes situacija ni boljša od tiste pred 20 leti. Vse več ljudi potrebuje pomoč pri plačevanju položnic, celo pri hrani in oblačilih. Vse več stisk je v družinah in med starejšimi. Kako se spopadajo s temi težavami v Centru za socialno delo in v humanitarnih organizacijah, bodo povedali gostej Omizja.
Marca se je začelo Maistrovo leto. Prvi višek so prireditve že doživele, potekale bodo še skozi vse leto, svoj drugi vrh pa bo doseglo z državno proslavo v mesecu novembru. Vlogi in pomenu Rudolfa Maistra in njegovih soborcev smo minute v Omizju že namenili, nekaj jih bomo seveda še danes, a tisto najpomembnejše se bo dotikalo organizacije številnih prireditev, ki so že bile, ki potekajo in tistim, ki bodo sledile. V oddaji gostimo predsednika Domovinskega društva General Maister, profesorja Aleša Ariha, z nami bo tudi major Borut Vitek iz Centra vojaških šol Slovenske vojske in ravnateljica Osnovne šole Borcev za severno mejo gospa mag. Lučka Lazarev Šerbec, ravnateljica. Voditelj je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Marca se je začelo Maistrovo leto. Prvi višek so prireditve že doživele, potekale bodo še skozi vse leto, svoj drugi vrh pa bo doseglo z državno proslavo v mesecu novembru. Vlogi in pomenu Rudolfa Maistra in njegovih soborcev smo minute v Omizju že namenili, nekaj jih bomo seveda še danes, a tisto najpomembnejše se bo dotikalo organizacije številnih prireditev, ki so že bile, ki potekajo in tistim, ki bodo sledile. V oddaji gostimo predsednika Domovinskega društva General Maister, profesorja Aleša Ariha, z nami bo tudi major Borut Vitek iz Centra vojaških šol Slovenske vojske in ravnateljica Osnovne šole Borcev za severno mejo gospa mag. Lučka Lazarev Šerbec, ravnateljica. Voditelj je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
V tokratni oddaji se bomo posvetili turizmu. Končuje se zimska sezona, znani pa so tudi rezultati lanskoletnega turističnega leta. Rezultati za Maribor so izjemno spodbudni, kakor tudi za destinacijo Maribor-Pohorje. Tudi skozi številke Statističnega urada se bomo sprehodili skozi omenjeno obdobje, hkrati pa skušali napovedati novosti, ki se nam obetajo v letošnjem letu. Ob tej priložnosti bomo v studiu gostili predstavnico Zavoda za turizem Maribor Vesno Horvat, direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor magistrico Heleno Cvikl, predstavnika Marproma Andreja Verliča in generalnega sekretarja Zlate Lisice Srečka Vilarja. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
V tokratni oddaji se bomo posvetili turizmu. Končuje se zimska sezona, znani pa so tudi rezultati lanskoletnega turističnega leta. Rezultati za Maribor so izjemno spodbudni, kakor tudi za destinacijo Maribor-Pohorje. Tudi skozi številke Statističnega urada se bomo sprehodili skozi omenjeno obdobje, hkrati pa skušali napovedati novosti, ki se nam obetajo v letošnjem letu. Ob tej priložnosti bomo v studiu gostili predstavnico Zavoda za turizem Maribor Vesno Horvat, direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor magistrico Heleno Cvikl, predstavnika Marproma Andreja Verliča in generalnega sekretarja Zlate Lisice Srečka Vilarja. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
V oddaji se bomo posvetili izvozu. Ali je vse večji izvoz kazalec naše gospodarske uspešnosti, ali pa je, kot je to pred časom dejal eden od politikov, Ahilova peta Slovenije, ker je naša gospodarska rast preveč odvisna od izvoza? Ne bomo sami ugibali, z nami so nocoj: Marko Lukić, direktor podjetja Lumar, Trivo Krempl, direktor družbe AJM okna-vrata-senčila, Matjaž Merkan, generalni direktor družbe Swatycomet, in Bojan Ivanc, vodja analitike v Gospodarski zbornici Slovenije. Voditelj je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
V oddaji se bomo posvetili izvozu. Ali je vse večji izvoz kazalec naše gospodarske uspešnosti, ali pa je, kot je to pred časom dejal eden od politikov, Ahilova peta Slovenije, ker je naša gospodarska rast preveč odvisna od izvoza? Ne bomo sami ugibali, z nami so nocoj: Marko Lukić, direktor podjetja Lumar, Trivo Krempl, direktor družbe AJM okna-vrata-senčila, Matjaž Merkan, generalni direktor družbe Swatycomet, in Bojan Ivanc, vodja analitike v Gospodarski zbornici Slovenije. Voditelj je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
Danes je 8. marec, ki v stotih državah na svetu še vedno velja za Dan žena. Prav na ta dan so ga začeli praznovati v socialističnih in komunističnih državah v spomin na dogodke, ki so pomenili uvod v Oktobrsko revolucijo. In, tako je ženska postala - žrtev revolucije! V današnjem Omizju ne bomo govorili o prazniku in z njim povezanih ideoloških sporih, ampak o ženskem principu v vsakdanjem življenju. Iz izkušenj naših treh gostij: Slovenke leta 2017 Petre Greiner, predstojnice Onkološkega oddelka UKC Maribor Maje Ravnik in violinistke Oksane Pečeny Dolenc. Vabljeni k ogledu!
Danes je 8. marec, ki v stotih državah na svetu še vedno velja za Dan žena. Prav na ta dan so ga začeli praznovati v socialističnih in komunističnih državah v spomin na dogodke, ki so pomenili uvod v Oktobrsko revolucijo. In, tako je ženska postala - žrtev revolucije! V današnjem Omizju ne bomo govorili o prazniku in z njim povezanih ideoloških sporih, ampak o ženskem principu v vsakdanjem življenju. Iz izkušenj naših treh gostij: Slovenke leta 2017 Petre Greiner, predstojnice Onkološkega oddelka UKC Maribor Maje Ravnik in violinistke Oksane Pečeny Dolenc. Vabljeni k ogledu!
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
2. Štajerski gospodarski forum v letošnjem letu posvečamo neenakosti plač moških in žensk v Sloveniji. V povprečju so ženske v Sloveniji 6 odstotkov slabše plačane za enako delo kot moški. Največje razlike so tam, kjer so tudi plače najvišje, in večje v javnem sektorju v primerjavi z gospodarstvom. Zakaj je tako, bomo ugotavljali v pogovoru s predstavnicami Štajerske gospodarske zbornice, Zveze svobodnih sindikatov in Ministrstva za delo, ter moškim, ki prihaja z Univerze v Mariboru. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
2. Štajerski gospodarski forum v letošnjem letu posvečamo neenakosti plač moških in žensk v Sloveniji. V povprečju so ženske v Sloveniji 6 odstotkov slabše plačane za enako delo kot moški. Največje razlike so tam, kjer so tudi plače najvišje, in večje v javnem sektorju v primerjavi z gospodarstvom. Zakaj je tako, bomo ugotavljali v pogovoru s predstavnicami Štajerske gospodarske zbornice, Zveze svobodnih sindikatov in Ministrstva za delo, ter moškim, ki prihaja z Univerze v Mariboru. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Voditeljica oddaje je dr. Polona Pivec. Vabljeni k ogledu!
Voditeljica oddaje je dr. Polona Pivec. Vabljeni k ogledu!
Smo v postnem in bližajočem se pustnem času. Od lanskega leta se lahko pohvalimo, da je slovenski Kurent, korant umeščen na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. V nadaljevanju bomo skušali izvedeti, kako je potekal ta postopek in koliko časa? Morda izvedeli ali si podoben vpis zasluži še kakšna slovenska pustna podoba. Sicer pa v oddaji gostimo strokovnjake, ki bodo iz tega ali onega vidika vedeli povedati več. Zlasti ali nam bo uspelo postaviti mejo med komercialnim in resnično etnološkim. V oddaji gostim: mag. Tadeja Pungartnika, direktorja Koroškega muzeja, Davorina Uriha, prof., direktorja IC Piramida, Branka Fuchsa in Vlada Hvalca, predsednika Zveze kurantov. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Smo v postnem in bližajočem se pustnem času. Od lanskega leta se lahko pohvalimo, da je slovenski Kurent, korant umeščen na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. V nadaljevanju bomo skušali izvedeti, kako je potekal ta postopek in koliko časa? Morda izvedeli ali si podoben vpis zasluži še kakšna slovenska pustna podoba. Sicer pa v oddaji gostimo strokovnjake, ki bodo iz tega ali onega vidika vedeli povedati več. Zlasti ali nam bo uspelo postaviti mejo med komercialnim in resnično etnološkim. V oddaji gostim: mag. Tadeja Pungartnika, direktorja Koroškega muzeja, Davorina Uriha, prof., direktorja IC Piramida, Branka Fuchsa in Vlada Hvalca, predsednika Zveze kurantov. Voditelj oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
V prvem letošnjem terminu Štajerski gospodarski forum posvečamo temi o športu in gospodarstvu. Šport je že sam po sebi industrija, veže nase številne gospodarske panoge, podjetja so v vlogi sponzorjev in donatorjev, zelo zapletena so ta razmerja, v katerih vsak išče pot do uspeha. Kakšne so te poti, nam bodo pojasnili: utemeljitelj sodobnega slovenskega alpskega smučanja Tone Vogrinec, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in sponzor Teama aMaze Milan Jarc, direktor agencije Sportelement Uroš Okoren, in direktor Košarkarskega kluba Helios Suns Matevž Zupančič. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
V prvem letošnjem terminu Štajerski gospodarski forum posvečamo temi o športu in gospodarstvu. Šport je že sam po sebi industrija, veže nase številne gospodarske panoge, podjetja so v vlogi sponzorjev in donatorjev, zelo zapletena so ta razmerja, v katerih vsak išče pot do uspeha. Kakšne so te poti, nam bodo pojasnili: utemeljitelj sodobnega slovenskega alpskega smučanja Tone Vogrinec, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in sponzor Teama aMaze Milan Jarc, direktor agencije Sportelement Uroš Okoren, in direktor Košarkarskega kluba Helios Suns Matevž Zupančič. Voditelj oddaje je dr. Zoran Medved. Vabljeni k ogledu!
Minila je dobra polovica meseca, odkar smo stopili v leto 2018. To je leto, v katerem se bomo še večkrat spomnili dogodkov pred 100-imi leti, ko se je končala prva svetovna vojna. V studio smo povabili znane zgodovinarje. Ljudi, ki ne vedo veliko le o času, ko smo Slovenci prvič zavestno in borbeno stopili med evropske narode, ampak znajo tisti in tudi današnji čas oceniti s širino duha. V oddaji gostimo dr. Aleksandro Gačić, dr. Vlasto Stavbar, dr. Marjana Toša in prof. Aleša Ariha.
Minila je dobra polovica meseca, odkar smo stopili v leto 2018. To je leto, v katerem se bomo še večkrat spomnili dogodkov pred 100-imi leti, ko se je končala prva svetovna vojna. V studio smo povabili znane zgodovinarje. Ljudi, ki ne vedo veliko le o času, ko smo Slovenci prvič zavestno in borbeno stopili med evropske narode, ampak znajo tisti in tudi današnji čas oceniti s širino duha. V oddaji gostimo dr. Aleksandro Gačić, dr. Vlasto Stavbar, dr. Marjana Toša in prof. Aleša Ariha.
V Sloveniji imamo povsem zastarelo medijsko zakonodajo, neurejena lastniška razmerja v medijih, zaščite državljanov kot uporabnikov medijev praktično ni, storitve se dražijo, državni organi, ki bi morali ukrepati pa – molčijo. Kako naprej nam bodo pojasnili: dr. Dragan Matič, predsednik odbora za kulturo Državnega zbora, dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica katedre za medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru, Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, in Marjan Dora, član Programskega sveta RTV Slovenija. Vabljeni k ogledu!
V Sloveniji imamo povsem zastarelo medijsko zakonodajo, neurejena lastniška razmerja v medijih, zaščite državljanov kot uporabnikov medijev praktično ni, storitve se dražijo, državni organi, ki bi morali ukrepati pa – molčijo. Kako naprej nam bodo pojasnili: dr. Dragan Matič, predsednik odbora za kulturo Državnega zbora, dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica katedre za medijske komunikacije na Univerzi v Mariboru, Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije, in Marjan Dora, član Programskega sveta RTV Slovenija. Vabljeni k ogledu!
V letu 2018 začenjamo z novo serijo pogovornih oddaj pod skupnim naslovom Omizje. V tem terminu bo po novem Štajerski gospodarski forum, v tem studiu bomo soočili kandidate na parlamentarnih in lokalnih volitvah, in obravnavali vrsto aktualnih družbenih tem. Vabljeni k ogledu!
V letu 2018 začenjamo z novo serijo pogovornih oddaj pod skupnim naslovom Omizje. V tem terminu bo po novem Štajerski gospodarski forum, v tem studiu bomo soočili kandidate na parlamentarnih in lokalnih volitvah, in obravnavali vrsto aktualnih družbenih tem. Vabljeni k ogledu!
