Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
Letos mineva 75 let od podpisa Schumanove deklaracije, s katero je bila utemeljena ideja združene Evrope, in 80 let od konca Druge svetovne vojne. Za Evropo regij, za Evropo brez meja so bila potrebna desetletja gospodarskega razvoja in dviga standardov človekovih pravic in političnih svoboščin. Kaj moramo storiti, da bo ta zaželena podoba Evrope ohranjena? O tem smo se pogovarjali s profesorico prava EU z Univerze v Mariboru, z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj. Vabilo vas, da si pogovor v oddaji Omizje pred Dnevom Evrope ogledate nocoj, v sredo 7. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Letos mineva 75 let od podpisa Schumanove deklaracije, s katero je bila utemeljena ideja združene Evrope, in 80 let od konca Druge svetovne vojne. Za Evropo regij, za Evropo brez meja so bila potrebna desetletja gospodarskega razvoja in dviga standardov človekovih pravic in političnih svoboščin. Kaj moramo storiti, da bo ta zaželena podoba Evrope ohranjena? O tem smo se pogovarjali s profesorico prava EU z Univerze v Mariboru, z vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj. Vabilo vas, da si pogovor v oddaji Omizje pred Dnevom Evrope ogledate nocoj, v sredo 7. maja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Pred Mednarodnim dnevom svobode medijev se vsako leto vprašamo, kakšne pa so razmere pri nas? Ali so mediji v Sloveniji žrtve nesposobnih lastnikov, ideoloških sporov, neprimerne regulacije in političnega prezira? O tem s predstojnico Inštituta za medijske komunikacije, urednico regionalnih strani v dnevniku Večer in raziskovalcem z Mirovnega inštituta v Ljubljani. Vabimo vas, da si oddajo Omizje o svobodi medijev pri nas ogledate v sredo 30. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Pred Mednarodnim dnevom svobode medijev se vsako leto vprašamo, kakšne pa so razmere pri nas? Ali so mediji v Sloveniji žrtve nesposobnih lastnikov, ideoloških sporov, neprimerne regulacije in političnega prezira? O tem s predstojnico Inštituta za medijske komunikacije, urednico regionalnih strani v dnevniku Večer in raziskovalcem z Mirovnega inštituta v Ljubljani. Vabimo vas, da si oddajo Omizje o svobodi medijev pri nas ogledate v sredo 30. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Svetovni dan knjige je danes in v Mariboru potekajo Slovenski dnevi knjige, zato se bomo v Omizju posvetili – pismenosti. Vsem njenim oblikam: od bralne do medijske. Naše sogovornice bodo vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici, direktorica in odgovorna urednica Založbe Aristej in dramaturginja v Lutkovnem gledališču Maribor.
Svetovni dan knjige je danes in v Mariboru potekajo Slovenski dnevi knjige, zato se bomo v Omizju posvetili – pismenosti. Vsem njenim oblikam: od bralne do medijske. Naše sogovornice bodo vodja Centra za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici, direktorica in odgovorna urednica Založbe Aristej in dramaturginja v Lutkovnem gledališču Maribor.
Demenca, vse pogostejša bolezen sodobnega časa, je obolenje, ki človeku ugaša moč spomin in vztrajno briše vse tisto, kar se je kot osebna spominska zbirka oblikovalo skozi življenje. V lanskem letu so raziskovalci na področju demence potrdili dva nova dejavnika tveganja za demenco: povišan holesterol v krvi in slabšanje vida. Skupaj imamo zdaj 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za demenco, za katere je na voljo dovolj dokazov, da pripomorejo k njenemu nastanku. Obstaja velika verjetnost da bomo med prizadetimi, še prej verjetno je, da bomo med danes 100 tisoč svojci, ki skrbijo za osebe z demenco … O tem bomo govorili z dr. Jožico Gamse, predsednico Društva za pomoč pri Demenci Spominčica Maribor in Darjo Benko, delovno terapevtko v Domu starejših Senecura Hoče – Slivnica.
Demenca, vse pogostejša bolezen sodobnega časa, je obolenje, ki človeku ugaša moč spomin in vztrajno briše vse tisto, kar se je kot osebna spominska zbirka oblikovalo skozi življenje. V lanskem letu so raziskovalci na področju demence potrdili dva nova dejavnika tveganja za demenco: povišan holesterol v krvi in slabšanje vida. Skupaj imamo zdaj 14 prepoznanih dejavnikov tveganja za demenco, za katere je na voljo dovolj dokazov, da pripomorejo k njenemu nastanku. Obstaja velika verjetnost da bomo med prizadetimi, še prej verjetno je, da bomo med danes 100 tisoč svojci, ki skrbijo za osebe z demenco … O tem bomo govorili z dr. Jožico Gamse, predsednico Društva za pomoč pri Demenci Spominčica Maribor in Darjo Benko, delovno terapevtko v Domu starejših Senecura Hoče – Slivnica.
Včeraj smo v Sloveniji obeležili Svetovni dan Romov. Pri nas po uradnih podatkih živi okoli 12.000 pripadnikov te etnične skupnosti, največ na Dolenjskem in v Prekmurju. Pravice Romov so v Sloveniji zavarovane z ustavo in vrsto zakonov, toda kakšen je v resnici njihov položaj? Odgovor smo poiskali pri antropologinji s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, odlični poznavalki antropologije Romov in Sintov, in pri članu Sveta Romskih skupnosti Slovenije, doma je iz Velenja in po poklicu rudar. Vabimo vas, da si oddajo Omizje o položaju Romov v Sloveniji ogledate nocoj, v sredo 9. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Včeraj smo v Sloveniji obeležili Svetovni dan Romov. Pri nas po uradnih podatkih živi okoli 12.000 pripadnikov te etnične skupnosti, največ na Dolenjskem in v Prekmurju. Pravice Romov so v Sloveniji zavarovane z ustavo in vrsto zakonov, toda kakšen je v resnici njihov položaj? Odgovor smo poiskali pri antropologinji s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, odlični poznavalki antropologije Romov in Sintov, in pri članu Sveta Romskih skupnosti Slovenije, doma je iz Velenja in po poklicu rudar. Vabimo vas, da si oddajo Omizje o položaju Romov v Sloveniji ogledate nocoj, v sredo 9. aprila ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Danes je Svetovni dan etnologije. Vprašanja o vsakdanjem življenju sodobnega človeka segajo tudi do vprašanja, kam gre ta svet, in, kdo za vraga ga je postavil na glavo? O tem smo se pogovarjali s predstojnico Oddelka za antropologijo in kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, s profesorjem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in s sociologom, ki je doktoriral na Univerzi Auckland, kjer je raziskoval strukturno nasilje nad Maori v Novi Zelandiji.
Danes je Svetovni dan etnologije. Vprašanja o vsakdanjem življenju sodobnega človeka segajo tudi do vprašanja, kam gre ta svet, in, kdo za vraga ga je postavil na glavo? O tem smo se pogovarjali s predstojnico Oddelka za antropologijo in kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, s profesorjem z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, in s sociologom, ki je doktoriral na Univerzi Auckland, kjer je raziskoval strukturno nasilje nad Maori v Novi Zelandiji.
Kako je z vrhunskim športom v Mariboru? Kje je v primerjavi s športom v našem glavnem mestu? In kako mu kaže, če ga primerjamo z naslednjim največjim mestom na Štajerskem, Celjem? Kako je s financiranjem vrhunskega športa? Kako živijo športniki po koncu aktivnih karier? O tem se bom pogovarjal s tremi nekdanjimi športniki, danes trenerji, oziroma direktorji klubov v katerih delujejo. Gostje: TOMAŽ BARADA, mojster borilnih veščin in predsednik Športne zveze Maribor SEBASTIJAN ŠKORC, nekdanji igralec odbojke in trener OK i-Vent Maribor URBAN GORJANC, nekdanji košarkar in sedanji direktor in trener AKK Branik
Kako je z vrhunskim športom v Mariboru? Kje je v primerjavi s športom v našem glavnem mestu? In kako mu kaže, če ga primerjamo z naslednjim največjim mestom na Štajerskem, Celjem? Kako je s financiranjem vrhunskega športa? Kako živijo športniki po koncu aktivnih karier? O tem se bom pogovarjal s tremi nekdanjimi športniki, danes trenerji, oziroma direktorji klubov v katerih delujejo. Gostje: TOMAŽ BARADA, mojster borilnih veščin in predsednik Športne zveze Maribor SEBASTIJAN ŠKORC, nekdanji igralec odbojke in trener OK i-Vent Maribor URBAN GORJANC, nekdanji košarkar in sedanji direktor in trener AKK Branik
21.marca bomo obeležili Svetovni dan Downovega sindroma. To je priložnost, da se spomnimo, da smo si ljudje med seboj različni, a da si hkrati vsi prizadevamo živeti življenje v vsej njegovi polnosti. Z nami bodo profesorica defektologije iz Centra Gustava Šiliha v Mariboru, mama fanta, ki se je rodil z Downovim sindromom, in njen sin, ki nam bo lahko osebno predstavil svoje življenje.
21.marca bomo obeležili Svetovni dan Downovega sindroma. To je priložnost, da se spomnimo, da smo si ljudje med seboj različni, a da si hkrati vsi prizadevamo živeti življenje v vsej njegovi polnosti. Z nami bodo profesorica defektologije iz Centra Gustava Šiliha v Mariboru, mama fanta, ki se je rodil z Downovim sindromom, in njen sin, ki nam bo lahko osebno predstavil svoje življenje.
Na RTV Slovenija med 8. in 22. marcem poteka kampanja proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Pridružujemo se ji tudi na Televiziji Maribor, s pogovorom v oddaji Omizje, v kateri gostimo: psihologinjo s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, šolsko psihologinjo in predsednico Zveze prijateljev mladine Maribor, ter znanega glasbenika, enega od treh ambasadorjev kampanje Odpikajmo nasilje.
Na RTV Slovenija med 8. in 22. marcem poteka kampanja proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Pridružujemo se ji tudi na Televiziji Maribor, s pogovorom v oddaji Omizje, v kateri gostimo: psihologinjo s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, šolsko psihologinjo in predsednico Zveze prijateljev mladine Maribor, ter znanega glasbenika, enega od treh ambasadorjev kampanje Odpikajmo nasilje.
Danes je Mednarodni dan varčevanja z energijo. Koliko varčevanju z energijo prispevajo trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja in spremembe naših navad? Kaj smo že dosegli, ali res lahko izbiramo med najboljšimi možnostmi, kaj lahko storimo sami? Naši sogovorniki prihajajo iz Sektorja za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in z Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane.
Danes je Mednarodni dan varčevanja z energijo. Koliko varčevanju z energijo prispevajo trajnostna mobilnost, trajnostna gradnja in spremembe naših navad? Kaj smo že dosegli, ali res lahko izbiramo med najboljšimi možnostmi, kaj lahko storimo sami? Naši sogovorniki prihajajo iz Sektorja za trajnostno mobilnost na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in z Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane.
Energetski potencial iz večjega dela naših odpadkov trenutno še vedno izvažamo v tujino, kjer pa se vrata postopno zapirajo. Evropska direktiva govori o tem, da je vsako okolje dolžno poskrbeti za svoje odpadke. Maribor je že pred leti izrazil interes za postavitev obrata, ki bi omogočal njihovo energijsko izrabo. Kaj o tem pravi stroka in kaj se je nabralo pod črto izkušenj v Celju, kjer toplarna predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki so predhodno obdelani in pripravljeni v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki. O tem bomo govorili s prof. dr. Nikom Samcem z mariborske strojne fakultete in mag. Aleksandrom Mirtom direktorjem podjetja Energetika Celje.
Energetski potencial iz večjega dela naših odpadkov trenutno še vedno izvažamo v tujino, kjer pa se vrata postopno zapirajo. Evropska direktiva govori o tem, da je vsako okolje dolžno poskrbeti za svoje odpadke. Maribor je že pred leti izrazil interes za postavitev obrata, ki bi omogočal njihovo energijsko izrabo. Kaj o tem pravi stroka in kaj se je nabralo pod črto izkušenj v Celju, kjer toplarna predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki so predhodno obdelani in pripravljeni v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki. O tem bomo govorili s prof. dr. Nikom Samcem z mariborske strojne fakultete in mag. Aleksandrom Mirtom direktorjem podjetja Energetika Celje.
Bliža se Mednarodni dan maternega jezika. O pomenu in skrbi zanj smo se pogovarjali s članicama Oddelka za slovanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti in Oddelka za razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, in profesorico angleškega jezika na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru. Vabimo vas, da si pogovor o aktualni vprašanjih rabe maternega jezika v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 19. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Bliža se Mednarodni dan maternega jezika. O pomenu in skrbi zanj smo se pogovarjali s članicama Oddelka za slovanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti in Oddelka za razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, in profesorico angleškega jezika na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru. Vabimo vas, da si pogovor o aktualni vprašanjih rabe maternega jezika v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 19. februarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V februarju pozornost namenjamo varni rabi interneta, kmalu bo na vrsti akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Kaj vse so digitalni odpadki, kako jih ustvarimo, in kaj lahko storimo, da jih bo manj, nam bodo razložili: predsednica društva Ekologi brez meja, vodja korporativnega komuniciranja iz Ljubljanskih mlekarn, in strokovnjak za kibernetsko varnost, prodekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
V februarju pozornost namenjamo varni rabi interneta, kmalu bo na vrsti akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov. Kaj vse so digitalni odpadki, kako jih ustvarimo, in kaj lahko storimo, da jih bo manj, nam bodo razložili: predsednica društva Ekologi brez meja, vodja korporativnega komuniciranja iz Ljubljanskih mlekarn, in strokovnjak za kibernetsko varnost, prodekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
V tednu pred kulturnim praznikom bomo v oddaji Omizje z izbranimi gosti govorili o kulturi, umetniškem ustvarjanju, kako nas nagovarjajo zgodovina, preteklost, pesniki kot je Prešeren. Kaj danes pomeni materni jezik, kakšne pogoje za ustvarjanje imajo kulturni ustvarjalci? Kako dostopna je umetnost, kakšne družbene teme naslavlja in kako nagovarja mlade? To je nekaj vprašanj, o katerih bomo razmišljali z gosti: založnikom Primožem Premzlom, pesnico, prevajalko, organizatorko Nino Medved, muzejskim kustosom Urošem Doklom in dijakinjo II. Gimnazije Ano Kuprivec. Voditeljica Karmen Podlesnik Marčič.
V tednu pred kulturnim praznikom bomo v oddaji Omizje z izbranimi gosti govorili o kulturi, umetniškem ustvarjanju, kako nas nagovarjajo zgodovina, preteklost, pesniki kot je Prešeren. Kaj danes pomeni materni jezik, kakšne pogoje za ustvarjanje imajo kulturni ustvarjalci? Kako dostopna je umetnost, kakšne družbene teme naslavlja in kako nagovarja mlade? To je nekaj vprašanj, o katerih bomo razmišljali z gosti: založnikom Primožem Premzlom, pesnico, prevajalko, organizatorko Nino Medved, muzejskim kustosom Urošem Doklom in dijakinjo II. Gimnazije Ano Kuprivec. Voditeljica Karmen Podlesnik Marčič.
Na začetku septembra 1994 se je skupina alpinistov – in alpinistke –Alpinističnega odseka PD Kozjak iz Maribora podala na odpravo v Himalajo. Njihov cilj je bil vrh Anapurne 3. Nenadna sprememba vremena sredi oktobra je prekrižala načrte, v prizadevanjih doseči vrh pa se je tragično ponesrečil član odprave, ruški alpinist – 25 letni Beno Dolinšek. Del članov tedanje odprave se je po treh desetletjih podal na spominski treking do baznega tabora pod goro. Dogajanje pred desetletji in zdaj nam bosta predstavila Jožica Urlavb in Mitja Plohl, člana PD Ruše.
Na začetku septembra 1994 se je skupina alpinistov – in alpinistke –Alpinističnega odseka PD Kozjak iz Maribora podala na odpravo v Himalajo. Njihov cilj je bil vrh Anapurne 3. Nenadna sprememba vremena sredi oktobra je prekrižala načrte, v prizadevanjih doseči vrh pa se je tragično ponesrečil član odprave, ruški alpinist – 25 letni Beno Dolinšek. Del članov tedanje odprave se je po treh desetletjih podal na spominski treking do baznega tabora pod goro. Dogajanje pred desetletji in zdaj nam bosta predstavila Jožica Urlavb in Mitja Plohl, člana PD Ruše.
Nov način obračunavanja električne omrežnine in ukinitev net meteringa sta dodatno povečala svojevrsten krč v zelenem prehodu. Številna gospodinjstva so se namreč ustrašila dodatnih stroškov ob nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn ali električnih avtomobilov. Pa je ta strah upravičen in kakšen naj bi sploh bil zeleni prehod, ki mora vključevati tudi zmernost pri porabi energije? Več o tem v tokratni oddaji Omizje.
Nov način obračunavanja električne omrežnine in ukinitev net meteringa sta dodatno povečala svojevrsten krč v zelenem prehodu. Številna gospodinjstva so se namreč ustrašila dodatnih stroškov ob nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn ali električnih avtomobilov. Pa je ta strah upravičen in kakšen naj bi sploh bil zeleni prehod, ki mora vključevati tudi zmernost pri porabi energije? Več o tem v tokratni oddaji Omizje.
Ob koncu minulega leta je izšel zbornik o skupnosti študentov, ki je v Sloveniji delovala med leti 1968 in 1974, v obdobju, ko so študentska gibanja zaznamovala politično dogajanje po Evropi in vsem svetu. Ali so izkušnje teh gibanj aktualne tudi danes? Zakaj študenti v tujini še demonstrirajo proti vojni, korupciji v družbi, avtokratom, socialni nepravičnosti in nezadostnemu financiranju univerz? Vabimo vas, da si pogovor z nekdanjimi ideologi in aktivisti študentskega gibanja v Sloveniji v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 15. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Ob koncu minulega leta je izšel zbornik o skupnosti študentov, ki je v Sloveniji delovala med leti 1968 in 1974, v obdobju, ko so študentska gibanja zaznamovala politično dogajanje po Evropi in vsem svetu. Ali so izkušnje teh gibanj aktualne tudi danes? Zakaj študenti v tujini še demonstrirajo proti vojni, korupciji v družbi, avtokratom, socialni nepravičnosti in nezadostnemu financiranju univerz? Vabimo vas, da si pogovor z nekdanjimi ideologi in aktivisti študentskega gibanja v Sloveniji v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 15. januarja ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Naše prvo Omizje v koledarskem letu tradicionalno namenjamo formatu pogovora, ki smo ga poimenovali Novinarski klub. V njem tokrat gostimo tri ugledne novinarje in urednike dnevnika Večer, naslovno vprašanje, na katerega bomo skupaj iskali odgovore, pa je: kaj nam prinaša leto 2025?
Naše prvo Omizje v koledarskem letu tradicionalno namenjamo formatu pogovora, ki smo ga poimenovali Novinarski klub. V njem tokrat gostimo tri ugledne novinarje in urednike dnevnika Večer, naslovno vprašanje, na katerega bomo skupaj iskali odgovore, pa je: kaj nam prinaša leto 2025?
Slovenija – znotraj nje pa še posebej Podravje in Posavje od nekdaj - velja za območje, kjer se je od nekdaj dalo pridelati zelo kakovostno sadje, več kot poldrugo stoletje pa šteje tudi predhodnica izobraževalne ustanove, ki je v Mariboru začela izobraževati sadjarje. Kaj je do danes ostalo od dobrega imena, kako je z jablano, kot še vedno najpomembnejšo sadno vrsto in zakaj je prav, da smo glede sadja izbirčni in da zaupamo domačim pridelovalcem. O tem v tokratnem Omizju TV Maribor z dr. Stanislavom Tojnko, s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Biserko Donik Purgaj – vodjo sadjarskega centra Maribor in Antonom Koršičem - posavskim sadjarjem in predsednikom Zadruge za razvoj sadjarstva Tibona.
Slovenija – znotraj nje pa še posebej Podravje in Posavje od nekdaj - velja za območje, kjer se je od nekdaj dalo pridelati zelo kakovostno sadje, več kot poldrugo stoletje pa šteje tudi predhodnica izobraževalne ustanove, ki je v Mariboru začela izobraževati sadjarje. Kaj je do danes ostalo od dobrega imena, kako je z jablano, kot še vedno najpomembnejšo sadno vrsto in zakaj je prav, da smo glede sadja izbirčni in da zaupamo domačim pridelovalcem. O tem v tokratnem Omizju TV Maribor z dr. Stanislavom Tojnko, s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Biserko Donik Purgaj – vodjo sadjarskega centra Maribor in Antonom Koršičem - posavskim sadjarjem in predsednikom Zadruge za razvoj sadjarstva Tibona.
Kako uresničevati človekove pravice, ko egoizem prevladuje nad solidarnostjo, občutkom pripadnosti skupnosti ali narodu, politične svoboščine pa so v ozadju. Ali je tako tudi v Sloveniji? In, zakaj je tako? Z nami bodo predsednik stranke Demokrati, novi predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, evropski poslanec Vesne – Zelene stranke in predstavnik enega izmed gibanj za družene spremembe.
Kako uresničevati človekove pravice, ko egoizem prevladuje nad solidarnostjo, občutkom pripadnosti skupnosti ali narodu, politične svoboščine pa so v ozadju. Ali je tako tudi v Sloveniji? In, zakaj je tako? Z nami bodo predsednik stranke Demokrati, novi predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, evropski poslanec Vesne – Zelene stranke in predstavnik enega izmed gibanj za družene spremembe.
Včeraj smo obeležili Mednarodni dan invalidov. Kljub obsežni zakonodaji, jim v praksi še zdaleč niso zagotovljene vse pravice, zato je vselej na mestu vprašanje, kaj bo po včerajšnjem dnevu drugače? Naši sogovorniki bodo: generalna sekretarka Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije, ter strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije. Oddaja je opremljena s podnapisi.
Včeraj smo obeležili Mednarodni dan invalidov. Kljub obsežni zakonodaji, jim v praksi še zdaleč niso zagotovljene vse pravice, zato je vselej na mestu vprašanje, kaj bo po včerajšnjem dnevu drugače? Naši sogovorniki bodo: generalna sekretarka Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije, ter strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije. Oddaja je opremljena s podnapisi.
Sredi novembra smo prvič v naši državi praznovali teden slovenske hrane. O tem, kako spodbuditi njeno pridelavo in porabo ter kako se slovensko kmetijstvo prilagaja sodobnim prehranskim zahtevam, bomo razpravljali s pridelovalkami slovenske hrane: Barbaro Štern s turistične kmetije na Pohorju, Katjo Temnik z Zeliščnega vrta Majnika in Anjo Kastelic z ekološke kmetije v Mirni Peči.
Sredi novembra smo prvič v naši državi praznovali teden slovenske hrane. O tem, kako spodbuditi njeno pridelavo in porabo ter kako se slovensko kmetijstvo prilagaja sodobnim prehranskim zahtevam, bomo razpravljali s pridelovalkami slovenske hrane: Barbaro Štern s turistične kmetije na Pohorju, Katjo Temnik z Zeliščnega vrta Majnika in Anjo Kastelic z ekološke kmetije v Mirni Peči.
Prvi december se je dvakrat zapisal v slovensko zgodovino – leta 1918 in 1989. Pred 35 leti je bilo na ta dan napovedano, v drugih republika nekdanje Jugoslavije že dobro znano zborovanje, tako imenovani »miting resnice«. Zakaj izvoznikov mitingaštva v Sloveniji tedaj nismo želeli in kako se je slovenska politika pred 35 leti odločno – z akcijo Sever – postavil za svoje interese. Z nami bosta predsednik in generalni sekretar Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas in Anton Pozvek.
Prvi december se je dvakrat zapisal v slovensko zgodovino – leta 1918 in 1989. Pred 35 leti je bilo na ta dan napovedano, v drugih republika nekdanje Jugoslavije že dobro znano zborovanje, tako imenovani »miting resnice«. Zakaj izvoznikov mitingaštva v Sloveniji tedaj nismo želeli in kako se je slovenska politika pred 35 leti odločno – z akcijo Sever – postavil za svoje interese. Z nami bosta predsednik in generalni sekretar Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas in Anton Pozvek.
Tretjo nedeljo v novembru se vsako leto spomnimo žrtev prometnih nesreč, preventivne akcije za večjo varnost v cestnem prometu pa potekajo že vse leto. Kaj vse vpliva na prometno varnost, ali se število žrtev prometnih nesreč zmanjšuje? Naši sogovorniki bodo direktorica Agencije Republike Slovenije za varnost v prometu, vodja Oddelka za cestni promet Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Maribor, predsednik Zavoda Varna pot, in podpredsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor.
Tretjo nedeljo v novembru se vsako leto spomnimo žrtev prometnih nesreč, preventivne akcije za večjo varnost v cestnem prometu pa potekajo že vse leto. Kaj vse vpliva na prometno varnost, ali se število žrtev prometnih nesreč zmanjšuje? Naši sogovorniki bodo direktorica Agencije Republike Slovenije za varnost v prometu, vodja Oddelka za cestni promet Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Maribor, predsednik Zavoda Varna pot, in podpredsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor.
Tema tokratnega Omizja je 100 let igranja odbojke v Mariboru. Gre za bogato zgodovino s številnimi uspehi. Ti so bili prisotni že na samem začetku in so prisotni tudi danes. V Omizju gostimo pet nekdanjih športnikov iz različnih obdobij. Vsak nam bo zaupal nekaj iz svojega aktivnega odbojkarskega delovanja.
Tema tokratnega Omizja je 100 let igranja odbojke v Mariboru. Gre za bogato zgodovino s številnimi uspehi. Ti so bili prisotni že na samem začetku in so prisotni tudi danes. V Omizju gostimo pet nekdanjih športnikov iz različnih obdobij. Vsak nam bo zaupal nekaj iz svojega aktivnega odbojkarskega delovanja.
V oddaji Omizje nas čaka srečanje z bibliobusom – potujočo knjižnico Mariborske knjižnice. Njegova ekipa je prejemnica letošnje listine mesta Maribor, novembra pa bo minilo tudi pol stoletja od takrat, ko se je knjižnica na kolesih prvič podala med bralce. Z nami bodo knjižničarka Ksenija Trs, ki z bibliobusom deli že več kot tri desetletje dela, Matjaž Stibilj - predsednik sekcije za potujoč knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije ter Aljoša Bradač, ravnatelj Osnovne šole Benedikt. Zakaj je bibliobus ne le knjižnica pač pa kulturna ustanova na kolesih in zakaj kljub neštetim drugim možnostim še vedno prinaša veselje – in še kaj z njim Vabljeni k ogledu oddaje Omizje, danes ob 20. uri.
V oddaji Omizje nas čaka srečanje z bibliobusom – potujočo knjižnico Mariborske knjižnice. Njegova ekipa je prejemnica letošnje listine mesta Maribor, novembra pa bo minilo tudi pol stoletja od takrat, ko se je knjižnica na kolesih prvič podala med bralce. Z nami bodo knjižničarka Ksenija Trs, ki z bibliobusom deli že več kot tri desetletje dela, Matjaž Stibilj - predsednik sekcije za potujoč knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije ter Aljoša Bradač, ravnatelj Osnovne šole Benedikt. Zakaj je bibliobus ne le knjižnica pač pa kulturna ustanova na kolesih in zakaj kljub neštetim drugim možnostim še vedno prinaša veselje – in še kaj z njim Vabljeni k ogledu oddaje Omizje, danes ob 20. uri.
Danes je Svetovni dan hrane. 2,8 milijarde ljudi na našem planetu si ne more privoščiti hrane, ki bi podpirala njihovo zdravje, 735 milijonov ljudi je lačnih, na leto pa odvržemo v smeti eno milijardo ton hrane. Kako to spremeniti? Naši sogovorniki bodo poznavalka in nabiralka divjih rastlin, etnologinja in predstavnik skupine, ki deluje na načelih krožnega gospodarstva in socialne vključenosti.
Danes je Svetovni dan hrane. 2,8 milijarde ljudi na našem planetu si ne more privoščiti hrane, ki bi podpirala njihovo zdravje, 735 milijonov ljudi je lačnih, na leto pa odvržemo v smeti eno milijardo ton hrane. Kako to spremeniti? Naši sogovorniki bodo poznavalka in nabiralka divjih rastlin, etnologinja in predstavnik skupine, ki deluje na načelih krožnega gospodarstva in socialne vključenosti.
Omizje tokrat namenjamo razvoju Haloz, ki so bile dolgo sopomenka skrajne nerazvitosti in družbenega nazadovanja, danes pa so obmejno območje s prepoznanim razvojem in številnimi priložnostmi v gospodarstvu, kulturi, turizmu, pri varovanju naravne in kulturne dediščine. Besedo bomo dali ljudem, ki tam živijo.
Omizje tokrat namenjamo razvoju Haloz, ki so bile dolgo sopomenka skrajne nerazvitosti in družbenega nazadovanja, danes pa so obmejno območje s prepoznanim razvojem in številnimi priložnostmi v gospodarstvu, kulturi, turizmu, pri varovanju naravne in kulturne dediščine. Besedo bomo dali ljudem, ki tam živijo.
Ob dnevu arhitektov, ki ga Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije letos obeležuje 4. oktobra v Novem mestu, in Svetovnem dnevu arhitekture, 7. oktobra, besedo dajemo arhitektom, prostorskim in krajinskim načrtovalcem. Z letošnjima nagrajencema Metko Sitar in Nikom Staretom, ter predsednikom društva arhitektov Maribor Andrejem Šmidom se bomo pogovarjali o aktualnih prostorskih načrtih v mestu, iskali rešitve za obnove spomeniško zaščitenih objektov in spregovorili o pomenu mariborske arhitekturne šole. Voditeljica Karmen Marčič-Podlesnik.
Ob dnevu arhitektov, ki ga Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije letos obeležuje 4. oktobra v Novem mestu, in Svetovnem dnevu arhitekture, 7. oktobra, besedo dajemo arhitektom, prostorskim in krajinskim načrtovalcem. Z letošnjima nagrajencema Metko Sitar in Nikom Staretom, ter predsednikom društva arhitektov Maribor Andrejem Šmidom se bomo pogovarjali o aktualnih prostorskih načrtih v mestu, iskali rešitve za obnove spomeniško zaščitenih objektov in spregovorili o pomenu mariborske arhitekturne šole. Voditeljica Karmen Marčič-Podlesnik.
Danes je Mednarodni dan farmacevtov. V Sloveniji se v zadnjem času govori o pomanjkanju farmacevtov v lekarnah in bolnišnicah, ta dejavnost pa je soočena tudi s številnimi izzivi. O njih se bomo pogovarjali s predsednico Lekarniške zbornice Slovenije, s strokovno vodjo Mariborskih lekarn, z vodjo bolnišnične lekarne UKC Maribor, in direktorjem zasebne lekarne s koncesijo iz Prekmurja.
Danes je Mednarodni dan farmacevtov. V Sloveniji se v zadnjem času govori o pomanjkanju farmacevtov v lekarnah in bolnišnicah, ta dejavnost pa je soočena tudi s številnimi izzivi. O njih se bomo pogovarjali s predsednico Lekarniške zbornice Slovenije, s strokovno vodjo Mariborskih lekarn, z vodjo bolnišnične lekarne UKC Maribor, in direktorjem zasebne lekarne s koncesijo iz Prekmurja.
Pred tremi dnevi je skoraj neopazno minil Mednarodni dan demokracije. To je oblika družbene ureditve, v kateri pravica do vladanja izvira iz ljudstva, zato se bomo v Omizju na primeru referenduma o prednostnem glasu na volitvah vprašali, kako V Sloveniji politične stranke nameravajo spoštovati voljo ljudstva? Z nami bodo predstavniki treh tradicionalnih političnih strank in civilne družbe.
Pred tremi dnevi je skoraj neopazno minil Mednarodni dan demokracije. To je oblika družbene ureditve, v kateri pravica do vladanja izvira iz ljudstva, zato se bomo v Omizju na primeru referenduma o prednostnem glasu na volitvah vprašali, kako V Sloveniji politične stranke nameravajo spoštovati voljo ljudstva? Z nami bodo predstavniki treh tradicionalnih političnih strank in civilne družbe.
Smo pred Dnevom državnosti, državnim praznikom, ki poudarja spomin na 25. junij 1991, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Z nami bosta gosta, ki se časa pred 33 leti spominjata zaradi vpetost v obrambne sile, v aktualnem času pa sta - upokojeni generalmajor Ladislav Lipič v novem mandatu na čelu Zveze veteranov vojne za Slovenijo in upokojeni polkovnik Miran Fišer v prav tako svežem mandatu na čelu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Maribor. Kaj je veteranstvo in kako dobra tri desetletja pozneje razumeti dogajanje iz leta 1991.
Smo pred Dnevom državnosti, državnim praznikom, ki poudarja spomin na 25. junij 1991, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Z nami bosta gosta, ki se časa pred 33 leti spominjata zaradi vpetost v obrambne sile, v aktualnem času pa sta - upokojeni generalmajor Ladislav Lipič v novem mandatu na čelu Zveze veteranov vojne za Slovenijo in upokojeni polkovnik Miran Fišer v prav tako svežem mandatu na čelu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Maribor. Kaj je veteranstvo in kako dobra tri desetletja pozneje razumeti dogajanje iz leta 1991.
Letos mineva 105 let od rojstva in 25 let od smrti dr. Ivana Vaneka Šiftarja, pravnika in politika iz Petanjcev v Prekmurju, kjer že skoraj 30 let deluje Ustanova Šiftarjeva fundacija. Ta upravlja z Vrtom spominov in tovarištva, ki je postal eden izmed osrednjih socialnih prostorov prekmurske regije. Kaj nam je zapustil dr. Vanek Šiftar in kako ustanova deluje danes?
Letos mineva 105 let od rojstva in 25 let od smrti dr. Ivana Vaneka Šiftarja, pravnika in politika iz Petanjcev v Prekmurju, kjer že skoraj 30 let deluje Ustanova Šiftarjeva fundacija. Ta upravlja z Vrtom spominov in tovarištva, ki je postal eden izmed osrednjih socialnih prostorov prekmurske regije. Kaj nam je zapustil dr. Vanek Šiftar in kako ustanova deluje danes?
Novo nastajajoči Center Rotovž je največja investicija v kulturniško infrastrukturo v Mariboru in v Sloveniji. Spomnili bomo na kompleksno, več desetletij trajajočo prostorsko problematiko Umetnostne galerije, Mariborske knjižnice in mestnega kina - bodočih uporabnikov Centra Rotovž. Kako spremljajo in se vključujejo v novogradnjo, kako si predstavljajo sobivanje, kakšni sta časovnica in finančna konstrukcija, ki je narasla na 36 milijonov evrov.
Novo nastajajoči Center Rotovž je največja investicija v kulturniško infrastrukturo v Mariboru in v Sloveniji. Spomnili bomo na kompleksno, več desetletij trajajočo prostorsko problematiko Umetnostne galerije, Mariborske knjižnice in mestnega kina - bodočih uporabnikov Centra Rotovž. Kako spremljajo in se vključujejo v novogradnjo, kako si predstavljajo sobivanje, kakšni sta časovnica in finančna konstrukcija, ki je narasla na 36 milijonov evrov.
V zadnjem času smo pogoste tarče napovedi, kaj vse se bo spremenilo pri našem dojemanju dela, novih poklicev, kako bo na to vplivala umetna inteligenca. Tokrat bomo na primeru bionike pokazali, da so v ospredju sprememb vendarle človek, znanje in etičen odnos do novih tehnologij. Naši sogovorniki bodo rektor Univerze v Mariboru, ter samostojna raziskovalca, nekdanji direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra s Ptuja, in nekdanji dolgoletni član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
V zadnjem času smo pogoste tarče napovedi, kaj vse se bo spremenilo pri našem dojemanju dela, novih poklicev, kako bo na to vplivala umetna inteligenca. Tokrat bomo na primeru bionike pokazali, da so v ospredju sprememb vendarle človek, znanje in etičen odnos do novih tehnologij. Naši sogovorniki bodo rektor Univerze v Mariboru, ter samostojna raziskovalca, nekdanji direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra s Ptuja, in nekdanji dolgoletni član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Ob letošnjem Svetovnem dnevu knjige, je pisatelj Tone Peršak opozoril, da v številnih državah v šolah in knjižnicah vnovič prepovedujejo nekatera dela in avtorje. Toda, kaj bi bilo lahko v knjigah prepovedano, sporno, nezaželeno, kaj bi lahko pokvarilo naše otroke? Kaj nam o tem razkrivajo dela o družini? Odgovore smo poiskali pri pesnici, pisatelju in odgovorni urednici ene od mariborskih založb. Vabimo vas, da si pogovor o motivu družine v sodobni slovenski literaturi v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 24. aprila ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
Ob letošnjem Svetovnem dnevu knjige, je pisatelj Tone Peršak opozoril, da v številnih državah v šolah in knjižnicah vnovič prepovedujejo nekatera dela in avtorje. Toda, kaj bi bilo lahko v knjigah prepovedano, sporno, nezaželeno, kaj bi lahko pokvarilo naše otroke? Kaj nam o tem razkrivajo dela o družini? Odgovore smo poiskali pri pesnici, pisatelju in odgovorni urednici ene od mariborskih založb. Vabimo vas, da si pogovor o motivu družine v sodobni slovenski literaturi v oddaji Omizje ogledate nocoj, v sredo 24. aprila ob 20.00 uri v sporedu Televizije Maribor!
V sodobnem času prostovoljstvo nadomešča številne socialne, okoljevarstvene, človekoljubne in druge funkcije države, hkrati pa ga dojemamo kot vrednoto, predvsem primerno pri vzgoji mladih. Kakšne so izkušnje organizacij, ki razvijajo prostovoljstvo, nam bodo zaupali vodja enote Slovenske filantropije v Mariboru, direktorica Pekarne Magdalenske mreže, vodja Zavoda igrišče in vodja Salezijanskega mladinskega centra v Mariboru.
V sodobnem času prostovoljstvo nadomešča številne socialne, okoljevarstvene, človekoljubne in druge funkcije države, hkrati pa ga dojemamo kot vrednoto, predvsem primerno pri vzgoji mladih. Kakšne so izkušnje organizacij, ki razvijajo prostovoljstvo, nam bodo zaupali vodja enote Slovenske filantropije v Mariboru, direktorica Pekarne Magdalenske mreže, vodja Zavoda igrišče in vodja Salezijanskega mladinskega centra v Mariboru.
Mineva 150 let, odkar je Ljutomer gostil prve kasaške dirke na Slovenskem zato je tamkajšnja občina letošnje leto posvetila ljutomerskemu kasaču. Kje korenini bogata tradicije reje konj in društvena organiziranost rejcev, ki je med najstarejšimi v Evropi ? Kakšen je sedanji trenutek in prihodnost kasaštva, ki v številnih evropskih državah pritegne na hipodrome na tisoče obiskovalcev ? O tem bodo spregovorili naši gostje – predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Branko Kristl, dolgoletni predsednik kluba, nekoč tudi predsednik Kasaške zveze Slovenije mag. Janko Slavič in rejec Branko Slana, čigar kasač Frodo ta čas vzbuja pozornost na hipodromu v Parizu. Bodite z nami v oddaji Omizje nocoj ob 20. uri na Televiziji Maribor.
Mineva 150 let, odkar je Ljutomer gostil prve kasaške dirke na Slovenskem zato je tamkajšnja občina letošnje leto posvetila ljutomerskemu kasaču. Kje korenini bogata tradicije reje konj in društvena organiziranost rejcev, ki je med najstarejšimi v Evropi ? Kakšen je sedanji trenutek in prihodnost kasaštva, ki v številnih evropskih državah pritegne na hipodrome na tisoče obiskovalcev ? O tem bodo spregovorili naši gostje – predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Branko Kristl, dolgoletni predsednik kluba, nekoč tudi predsednik Kasaške zveze Slovenije mag. Janko Slavič in rejec Branko Slana, čigar kasač Frodo ta čas vzbuja pozornost na hipodromu v Parizu. Bodite z nami v oddaji Omizje nocoj ob 20. uri na Televiziji Maribor.
Bližajo se volitve v Evropski parlament, za katere med slovenskimi volivci nikoli ni bilo veliko zanimanja. Toda, zakaj imamo več pravic na evropskih, kot pa na domačih parlamentarnih volitvah? Vprašanje smo zastavili predsednici Državnega zbora, direktorju Državne volilne komisije, ustavnemu pravniku, predsedniku politične stranke in predstavniku civilne družbe, ki si prizadeva za spremembe volilnega sistema v Sloveniji.
Bližajo se volitve v Evropski parlament, za katere med slovenskimi volivci nikoli ni bilo veliko zanimanja. Toda, zakaj imamo več pravic na evropskih, kot pa na domačih parlamentarnih volitvah? Vprašanje smo zastavili predsednici Državnega zbora, direktorju Državne volilne komisije, ustavnemu pravniku, predsedniku politične stranke in predstavniku civilne družbe, ki si prizadeva za spremembe volilnega sistema v Sloveniji.
V Sloveniji je bilo leta 2022 več kot 47 tisoč obolelih z demenco, projekcije za leto 2050 govorijo, da bo obolelih 85 tisoč. Kakšna je verjetnost, da bova med njimi vi in jaz? Še bolj verjetno je, da bomo med danes 100 tisoč svojci, ki skrbijo za osebe z demenco … O tej temi bomo govorili z dr. Jožico Gamse, novo predsednico Društva za pomoč pri Demenci Spominčica Maribor in Darjo Benko, delovno terapevtko v Domu starejših Senecura Hoče – Slivnica.
V Sloveniji je bilo leta 2022 več kot 47 tisoč obolelih z demenco, projekcije za leto 2050 govorijo, da bo obolelih 85 tisoč. Kakšna je verjetnost, da bova med njimi vi in jaz? Še bolj verjetno je, da bomo med danes 100 tisoč svojci, ki skrbijo za osebe z demenco … O tej temi bomo govorili z dr. Jožico Gamse, novo predsednico Društva za pomoč pri Demenci Spominčica Maribor in Darjo Benko, delovno terapevtko v Domu starejših Senecura Hoče – Slivnica.
Na predvečer Svetovnega dneva lutkovnega gledališča, se bomo v Omizju posvetili tej prastari obliki gledališča, prvič uprizorjeni v 5. stoletju pred našim štetjem v antični Grčiji. Gre za umetnost, za katero je nekdo dejal, da je čudno domača in vabljiva. Naši sogovorniki bodo direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, igralec animator v tem gledališču, in sodelavka za odnose z javnostmi, ki skrbi tudi za Lutkovni muzej Maribor.
Na predvečer Svetovnega dneva lutkovnega gledališča, se bomo v Omizju posvetili tej prastari obliki gledališča, prvič uprizorjeni v 5. stoletju pred našim štetjem v antični Grčiji. Gre za umetnost, za katero je nekdo dejal, da je čudno domača in vabljiva. Naši sogovorniki bodo direktorica in umetniška vodja Lutkovnega gledališča Maribor, igralec animator v tem gledališču, in sodelavka za odnose z javnostmi, ki skrbi tudi za Lutkovni muzej Maribor.
15. marec je Svetovni dan socialnega dela. V Sloveniji smo pred kratkim dobili zakon, ki ureja dolgotrajno oskrbo, v drugi polovici prihodnjega leta bomo začeli plačevati tudi prispevek za ta namen. Kako ta sistem vstopa v prakso, nam bodo pomagali razumeti direktorica Centra za socialno delo Maribor, strokovna delavka za področje dolgotrajne oskrbe in direktor Doma Danice Vogrinec v Mariboru.
15. marec je Svetovni dan socialnega dela. V Sloveniji smo pred kratkim dobili zakon, ki ureja dolgotrajno oskrbo, v drugi polovici prihodnjega leta bomo začeli plačevati tudi prispevek za ta namen. Kako ta sistem vstopa v prakso, nam bodo pomagali razumeti direktorica Centra za socialno delo Maribor, strokovna delavka za področje dolgotrajne oskrbe in direktor Doma Danice Vogrinec v Mariboru.
Kako pomembna je fizična aktivnost v našem izobraževalnem sistemu? Kako potekajo ure športa na osnovnih in srednjih šolah? S kakšnimi težavami se srečujejo profesorji, ki izvajajo pouk in kako vidijo fizično aktivnost mladih v prihodnje? O teh temah in ostalih rečeh, ki so pomembne pri urah športa sem se pogovarjal s peterico strokovnjakov, ki so vpeti v naš športno izobraževalni sistem.
Kako pomembna je fizična aktivnost v našem izobraževalnem sistemu? Kako potekajo ure športa na osnovnih in srednjih šolah? S kakšnimi težavami se srečujejo profesorji, ki izvajajo pouk in kako vidijo fizično aktivnost mladih v prihodnje? O teh temah in ostalih rečeh, ki so pomembne pri urah športa sem se pogovarjal s peterico strokovnjakov, ki so vpeti v naš športno izobraževalni sistem.
21. februar je Mednarodni dan maternih jezikov. Na stičišču jezika, znanosti in medijev pa je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru nastal projekt Zelen.kom, o tem, kaj vemo, kako se izobražujemo, s kom in kako komuniciramo, se pogovarjamo in pišemo o podnebnih spremembah. Ali nam jezik pri tem pomaga?
21. februar je Mednarodni dan maternih jezikov. Na stičišču jezika, znanosti in medijev pa je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru nastal projekt Zelen.kom, o tem, kaj vemo, kako se izobražujemo, s kom in kako komuniciramo, se pogovarjamo in pišemo o podnebnih spremembah. Ali nam jezik pri tem pomaga?
Slovenska vlada je že junija lani letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Prav letos bo minilo 150 let od rojstva in 90 let od smrti generala in pesnika, ki je hkrati ena najpomembnejših osebnosti slovenske zgodovine 20. stoletja. Kaj prinaša Maistrovo leto ? O tem bomo govorili z magistrico Lučko Lazarev Šerbec, predsednico Zvede društev generala Maistra, Alenko Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, Alešem Arihom, predsednikom Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra v Mariboru in zgodovinarjem dr. Gregorjem Antoličičem, znanstvenim sodelavcem ZRC SAZU in docentom, za predmetno področje Novejša in sodobna zgodovina na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Slovenska vlada je že junija lani letošnje leto razglasila za leto generala Rudolfa Maistra. Prav letos bo minilo 150 let od rojstva in 90 let od smrti generala in pesnika, ki je hkrati ena najpomembnejših osebnosti slovenske zgodovine 20. stoletja. Kaj prinaša Maistrovo leto ? O tem bomo govorili z magistrico Lučko Lazarev Šerbec, predsednico Zvede društev generala Maistra, Alenko Juvan iz Medobčinskega muzeja Kamnik, Alešem Arihom, predsednikom Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra v Mariboru in zgodovinarjem dr. Gregorjem Antoličičem, znanstvenim sodelavcem ZRC SAZU in docentom, za predmetno področje Novejša in sodobna zgodovina na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Čez en teden se bo iztekla dvomesečna javna razprava o predlogu novega Zakona o medijih. Nas tokrat zanima, kaj bo novi zakon o medijih prinesel regionalnim medijem? Naši sogovorniki bodo svetovalec ministrice za kulturo za področje medijev, novinarka in urednica Radia Štajerski val, najstarejše lokalne radijske postaje v Sloveniji, ter novinarka Večera, največjega regionalnega tiskanega medija v severovzhodni Sloveniji..
Čez en teden se bo iztekla dvomesečna javna razprava o predlogu novega Zakona o medijih. Nas tokrat zanima, kaj bo novi zakon o medijih prinesel regionalnim medijem? Naši sogovorniki bodo svetovalec ministrice za kulturo za področje medijev, novinarka in urednica Radia Štajerski val, najstarejše lokalne radijske postaje v Sloveniji, ter novinarka Večera, največjega regionalnega tiskanega medija v severovzhodni Sloveniji..
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
Pogovorne oddaje o vrsti aktualnih družbenih tem.
Kot veleva naša tradicija, je prvo Omizje v novem letu namenjeno pogovoru z novinarji, in tokrat v njem gostimo odgovorne urednike treh največjih regionalnih javnih medijev v severovzhodni Sloveniji: Radia Maribor, Televizije Maribor in Radia Slovenija International. Vprašali jih bomo, kaj nas čaka v letu 2024?
Kot veleva naša tradicija, je prvo Omizje v novem letu namenjeno pogovoru z novinarji, in tokrat v njem gostimo odgovorne urednike treh največjih regionalnih javnih medijev v severovzhodni Sloveniji: Radia Maribor, Televizije Maribor in Radia Slovenija International. Vprašali jih bomo, kaj nas čaka v letu 2024?
Slovenija je na globalni lestvici Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe na 11. mestu, več kot petina vseh sredstev iz Slovenskega načrta za oživitev in okrevanje je namenjena digitalni preobrazbi gospodarstva in družbe. Kako je v praksi, nam bosta zaupala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije za malo gospodarstvo in podjetništvo ter predsedujoči Slovenski digitalni koaliciji, in direktor uspešne in nagrajene družbe za informacijsko tehnologijo s Ptuja.
Slovenija je na globalni lestvici Indeksa digitalnega gospodarstva in družbe na 11. mestu, več kot petina vseh sredstev iz Slovenskega načrta za oživitev in okrevanje je namenjena digitalni preobrazbi gospodarstva in družbe. Kako je v praksi, nam bosta zaupala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije za malo gospodarstvo in podjetništvo ter predsedujoči Slovenski digitalni koaliciji, in direktor uspešne in nagrajene družbe za informacijsko tehnologijo s Ptuja.
Slovensko ameriško poslovno združenje je v sodelovanju z mariborsko višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem in njihovo Restavracijo Sedem slovensko kulinariko predstavilo na zahodni obali Združenih držav. Kako je do dogodka prišlo in kakšen je bil odmev bomo izvedeli v tokratni oddaji Omizje. Z nami bodo direktorica šole dr. Tanja Angleitner Sagadin, Jurček Žmavc, direktor Slovensko-ameriškega poslovnega združenja s kratico SABA in mojster kulinaričnih spretnosti Sebastjan Plevčak.
Slovensko ameriško poslovno združenje je v sodelovanju z mariborsko višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem in njihovo Restavracijo Sedem slovensko kulinariko predstavilo na zahodni obali Združenih držav. Kako je do dogodka prišlo in kakšen je bil odmev bomo izvedeli v tokratni oddaji Omizje. Z nami bodo direktorica šole dr. Tanja Angleitner Sagadin, Jurček Žmavc, direktor Slovensko-ameriškega poslovnega združenja s kratico SABA in mojster kulinaričnih spretnosti Sebastjan Plevčak.